PRIMORSKI dnevnik 13 ZaiS' '2haiati v TrstP !,a 194S' njegov DNEW^KnikpaPA2R6TI2ANSKI ^j943 vPvaasilaknrrnad ^ainr, razmnožen na temh °d 5- d0 12- seP-tembra 1944 se je tiskal Gnu karn' * Doberdob« v Si od ,Sr Goran'i Trebe- • od 18, septembra 1944 .Sin,' 'T’aia 1945 v liskarnl ON w n18" pod Vojskim 03 'dnii' d0 8, maja 1945 kL osvob°jenem Trstu, ka J.® .I2š,a.zadnja števil- ti7an J6 edini tiskani Paf-'žansk, DNEVNIK v za-Suznjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb.' postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 178 (13.711) Trst, petek, 10. avgusta 1990 Medtem ko je Varnostni svet OZN označil iraško aneksijo Kuvajta za pravno neveljavno V Savdski Arabiji več tisoč vojakov ZDA V Kairu so prestavili vrh arabskih držav Danes bo v Bruslju sestanek NATO, na katerem bodo razpravljali o predlogu posega večnacionalnih sil Sovjetska zveza se je izrekla proti enostranski uporabi sile - Zavzema se za rešitev pod okriljem OZN Ltbijsk, e3a predsednika Gadafija je v Kairu dočakal Mubarak (Telefoto AP) KLTVVAIT CITY, KAIRO, WASHINGTON — Okrog Iraka in zasedenga Kuvajta se čedalje bolj stiskajo »defenzivne« klešče ZDA in njihovih zaveznikov. Kot poroča Was-hington Post naj bi ZDA v Savdski Arabiji postopoma razporedile 50 tisoč vojakov, tolikšna koncentracija vojaških sil pa bi bila največja od časa vietnamske krize. V Savdski Arabiji so se že izkrcale najbolj izurjene enote 82. aviotran-sportne divizije, tj. iste, ki je socielovala pri invaziji Paname. Šef vojaškega poveljstva ZDA Colin Powell je dejal, da v trenutku, ko bodo razporedili vse čete, bodo ZDA povsem nared za morebitni spopad z Irakom,- pripravljene bodo tudi na napade z najbolj nevarnim »paradnim konjem« Iraka, tj. kemijskim orožjem. Viri Pentagona navajajo, da so nekateri ameriški marinci dospeli že v bližino meje med Savdsko Arabijo in Kuvajtom. ZDA so bile včeraj dokaj aktivne tudi na diplomatskem področju. Državni sekretar James Baker se je mudil v Turčiji, kjer je turškega ministrskega predsednika Turguta Ozala zaprosil za podporo pri morebitnem vojaškem posegu zoper Irak. Njegov namestnik John Kelly pa je prispel v Damask, kjer se je ravno tako pogovarjal o vprašanju Irak-Kuvajt. ZDA, poleg tega, iščejo podporo Irana, tj. nekdanjega najbolj nevarnega sovražnika Iraka. Pritisk ZDA na arabske države, je že prinesel nekatere rezultate; popustil je npr. jordanski kralj Husein, ki je obsodil priključitev Kuvajta k Iraku. Jordanija je doslej imela dokaj zmerno stališče do vprašanja Irak-Kuvajt, glavni razlog pa so gotovo bile tesne gospodarske vezi z Irakom. V enotni fronti proti Iraku se medtem še niso zedinili glede predloga ZDA o sestavi mednarodnih vojaških sil. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sovjetsko stališče MOSKVA — »Eskalacija nasprotij« v Zalivu izziva v Moskvi zaskrbljenost in strah, kajti vse to se dogaja na območju, ki je že sicer prenapolnjeno z »vnetljivo snovjo« v obliki zakoreninjenih konfliktov, starih zamer in vzajemnih ozemeljskih zahtev. Poleg tega se tod prepletajo interesi cele vrste držav, vključno s Sovjetsko zvezo, pravi včerajšnja izjava. Sovjetsko zunanje ministrstvo na očitne poskuse ZDA, da bi Moskvo potegnili v skupno blokado Iraka, odgovarja: »Predlagamo, naj se varnostni svet OZN neprestano ukvarja s tem skrajno žgočim vprašanjem. Pripravljeni smo tudi na to, da bi se takoj začeli posvetovati v okviru komiteja vojaškega štaba varnostnega sveta, ki bi skladno z ustanovno listino OZN lahko opravil zelo pomembno nalogo.« V isti izjavi izraža sovjetsko zunanje ministrstvo razočaranje nad dejstvom, da izmenjava poslanic med predsednikoma Sovjetske zveze in Iraka Mihailom Gorbačovom in Sadamom Huseinom, ni prinesla nikakršnega popuščanja, marveč nasprotno: iraški voditelj je mimo sporazuma o prijateljstvu med obema državama, ki predvidva v takih primerih vsaj posvetovanja, nasilno anektiral Kuvajt. Moskva se nekako opravičuje, češ da jo z Irakom veže sicer dolgo- NADALJEVANJE NA 2. STRANI a članic Opeca bo povečala dnevno proizvodnjo surove nafte Cene nafte na svetovnih trgih na ravni pred iraškim vdorom — Svetovni naftni trg po skoku cen takoj po čaj0 °kupaciji Kuvajta se počasi umirja, cene pa se spuš-se je a javen, na kateri so bile pred iraškim posegom. Tako Za s0j f ^ Brent v Londonu včeraj pocenila na 24,65 dolarja doiarj k' rnedtem ko so to nafto v sredo ponujali po 25,90 ^očn V’ Prei Pa le že presegla tudi 28 dolarjev za sod. Se je 0 le padla cena tudi na newyorški blagovni borzi, kjer Počela West Texas Intermediate glede na dobavni rok pQl a za 1,32 do 2,35 dolarja za sodček. Prežo ainenju strokovnjakov na naftnih trgih je za zdaj še ^a h Za trc^tev' da 50 se cene dokončno umirile oziro-0dprtj b°do še padle. K včerajšnjim padcem cen so še pred Ha čla ^ newy°rškega trga pripomogle novice, da je večina ta nic Opeca sklenila, da poveča lastno proizvodnjo in do ka,na^'n v največji možni meri nadoknadi izpad nafte, kuVaj. ?re9a je prišlo zaradi embarga na uvoz iraške in Zal' 6 ^Da AP naftovod v Kuvajtu) nafte. Na *Vska kriza pa jma §e druge gospodarske posledice. Pa So 0Pskih borzah je bilo včeraj mimo, negativen trend d°lar . abeležili le v Milanu. Včeraj sta bila stabilna tudi nega b nemška marka. Do zanimivega, vendar pričakova-koj ' P°Java pa je prišlo na področju zavarovalništva. Ta-vdoru v Kuvajt so se cene zavarovalnih *djub t;3 P*07!10 ladij v Perzijskem zalivu izredno dvignile, 2avarov r?U Pa 50 doslej dosegle šele petino cene, ki so jo amice zahtevale med iraško-iranskim spopadom. DP kritična zaradi oporišča v Sigonelli Italijo zelo skrbi nova zalivska kriza RIM — Italija izredno pozorno sledi razpletu dogajanj v Perizijskem zalivu. Predsednik republike Cossiga, ki je trenutno na počitnicah v gorah pri Cansigliu, dobiva redne informacije preko stikov z ministrskim predsednikom Andreottijem in zunanjim ministrom De Michelisom. Tudi predsednik senata Spadolini, ki je še vedno v Kolumbiji, kjer je zastopal Italijo ob namestitvi novega predsednika, sledi z veliko pozornostjo razvoj zalivske krize. Zanimanje je povsem razumljivo tudi glede številnih zahtev po parlamentarni razpravi, do katere naj bi prišlo čimprej. Zahteve izhajajo tudi iz odgovornosti, ki bremeni Italijo, v kolikor predsednik Evropske skupnosti. DP je vsekakor že izjavila, da je vlada že precej v zamudi glede razčiščevanja vprašanja o krizi v Zalivu. DP trdi tudi, da je Italija kršila dogovore z ZDA iz leta 1946, ko je dovolila Američanom, da izkoristijo bazo v Sigonelli za pomoč ameriškim aviot-ransportnim enotam. Za tako dovoljenje bi bila morala vlada počakati na avtorizacijo parlamenta, zato se DP čudi temu, da nista predsednika poslanske zbornice in senata še sklicala obe veji parlamenta. S stališčem DP se pa ne strinja minister za odnose s parlamentom, liberalec Sterpa, ki trdi, da koncesija dovoljenja izhaja neposredno iz dejstva, da je Italija članica NATO. Strepa je vsekakor naglasil dejstvo, da je ne-smisleno kritizirati vlado, ki se je do danes izkazala zaradi svoje odprtosti do dialoga. Na Franesini so se tudi včeraj vrstila zasedanja, ki jim je predsedoval generalni direktor za gospodarska vprašanja, veleposlanik Vanni D Archirafi. Na zasedanjih je bil govor predvsem o načinu, s katerim bodo postali operativni gospodarski ukrepi proti Iraku, kot je to 6. avgusta določil varnostni svet. Z embargom se popolnoma strinja La voce repubblicana, ki je dokaj kritično ocenil izjave bivšega pred- NADALJEVANJE NA 2. STRANI ^ri Bovcu trčili jadralni letali: 2 mrtva Na 8. STRANI Po »padcu« dogovora o volilnem zakonu v parlamentu NDR včeraj Bundestag zavrnil Kohlov predlog o anticipaciji volitev BERLIN — Že v noči na četrtek je zahodnonemški kancler Helmut Kohl (na sliki) doživel posredni poraz v vzhodnonemški »ljudski skupščini«, ki na zasedanju predvsem zaradi »nepazljivosti« večine ni uspela odobriti sporazuma o volilnem zakonu, ki sta ga sprejeli vodstvi ZRN in NDR prejšnji petek v Vzhodnem Berlinu in ki naj bi na NDR prenesel določila volilnega zakona, ki velja v ZRN. Po tem nepredvidenem »spodrsljaju« je postala tudi razprava v Bundestagu, ki je dvodnevno izredno zasedanje posvetil mednemškemu vprašanju, o volilnem zakonu brezpredmetna. Ratifikacijo volilnega dogovora so umaknili z dnevnega reda, ponovno pa bodo o njem razpravljali na izrednem zasedanju Bundestaga 23. avgusta. Po neuspehu »glavne« točke poslancem ni prestalo drugega, da predvsem na splošno razpravljajo o nemški združitvi. Pri tem bistvenih novosti v stališčih strank ni bilo, ob koncu pa je le prišlo do izraza skupno stališče vseh strank, da je gospodarski položaj v NDR tako zaskrbljujoč, da je najboljše za vse, da čim prej pride do združitve z zahodno sosedo. Na podlagi te ugotovitve pa je kancler Kohl skušal od Bundestaga dobiti odobritev resolucije, po kateri bi do združitve z NDR prišlo že 14. oktobra, takrat pa naj bi bile tudi prve vsenemške volitve, kot je to večer prej že zahteval vzhodnonemški parlament. Toda predlog vladne koalicije je dobil le 254 glasov, proti pa jih je bilo 186. Takoj je postalo jasno, da ustavni amandma glede anticipacije volitev za 7 tednov, nima nobenih možnosti, da bi dobil potrebno dvotretjinsko večino. Kohlu zdaj sicer še preostane karta zaupnice in predčasne razpustitve parlamenta, vendar pa je je Kohl večkrat poudaril, da se tega mehanizma ne bo poslužil. Vsenemške volitve bodo tako 2. decembra, kot je bilo prej dogovorjeno. S tem dvojnim porazom kanclerja Kohla pa je nedvomno najbolj zadovoljen opozicijski voditelj za-hodnonemške SPD Lafontaine, velja pa omeniti, da je včeraj zvečer nepričakovano prispel v Bonn vzhodnonemški premier De Maiziere, ki se bo s Kohlom pogovarjal o položaju v obeh Nemčijah. Ker je zvezni zbor skupščine skoraj soglasno sprejel dopolnila k ustavi Predsednik ZIS Markovič ostaja kljub težavam dosledni optimist BEOGRAD — ZIS je zelo zadovoljen, ker je zvezni zbor skupščine SFRJ predvčerajšnjim skoraj soglasno v svežnju sprejel predlog 25 dopolnil k ustavi SFRJ. To je na včerajšnji seji ZIS, katere začetka so se prvič udeležili domači in tuji novinarji, poudaril predsednik Ante Markovič. To dejanje kljub krizi in strahu, da Jugoslavija ne deluje, da ne obstaja in da se dezin-tegrira, po Markovičevih besedah pomeni izraz opredelitve vseh republik in pokrajin ter narodov in narodnosti za nadaljevanje reforme v Jugoslaviji. Markovič je opozoril, da morajo dopolnila potrditi še republiške in pokrajinske skupščine in ocenil, da ploskanje, ki je pospremilo sprejem dopolnil v zveznem zboru, odseva poleg osebnega razpoloženja delegatov tudi razpoloženje okolja, ki ga ti predstavljajo. S prejetjem dopolnil in temeljnih reformnih zakonov o družbenem kapitalu, o podjetjih in o trgovini smo odprli prostore za revolucionarne spremembe v strukturi jugoslovanske družbe, izhajajoč iz gospodarske učinkovitosti, političnega pluralizma, pravne države in socialne pravičnosti. Začeli smo, je poudaril, s spremembami sistema po sebi (»doslej smo spremljali obstoječe sisteme«), ki bodo omogočile, da sklenemo sporazum o prihodnji Jugoslaviji po parlamentarni poti, na bolj preprost in racionalen način. Vse tisto, kar so pred dvema dnevoma sprejeli v skupščini SFRJ - dopolnila in reformni zako- ni - »smo izdelali v tej sobi,« je z zadovoljstvom ugotovil Markovič in dodal, da to'pomeni tudi priznanje nosilcem in politiki ZIS. Markovič je dejal, da nas do konca leta čaka še pomembno prenavljanje gospodarstva in večstrankarske volitve za zvezni zbor, ter je izrazil upanje, da bo razprava o predlogu dopolnil v republiških in pokrajinskih skupščinah kar najbolj potrdila opredelitev delegatov v zvezni skupščini in dala možnost za to, da dopolnila jeseni dokončno sprejmemo. Gre za, je poudaril Markovič, pomembne dokumente za usodo Jugoslavije in za naravo jugoslovanske družbe. Ta del seje ZIS, na katerem so bili tudi novinarji, se je v nadaljevanju spremenil v mini tiskovno konferenco. Markovič je na vprašanje dopisnika Reuterja o blokadi Srbije v skupščini Jugoslavije odgovoril: »Nisem opazil, da bi šlo za blokado, gre za normalno usklajevanje tekočih dokumentov.« Dodal je, da so vsi osnovni reformni zakoni že sprejeti in da pričakuje, da bodo septembra sprejeti tudi predpisi, ki so še v postopku. ZIS se, kot je dejal Markovič, ne razburja zaradi zaustavitve razprave, saj verjame, da bodo vsa sporna vprašanje uskladili. Na vprašanje novinarja TV Beograd -kako razlaga različne oddmeve na ustanovitev Zveze reformnih sil Jugoslavije - je Markovič na kratko odgovoril: »Zdaj ste v prostorih ZIS. Ostanite z vprašanji v okviru funkcij vlade, o strankah pa se lahko pogovarjamo kje drugje.« Markovičev odgovor na vprašanje dopisnika rimskega časopisa Repubblica, ali bo predvčerajšnje glasovanje v skupščini SFRJ prispevalo k pomiritvi razprav o prihodnji naravi jugoslovanske države, je bil še krajši: »Da.« Dopisnika londonskega časopisa Times je zanimalo, od kod Markoviču toliko optimizma glede tega, da bodo dopolnila v republiških skupščinah sprejeta. Na to je ministrski predsednik ponovil, da je sprejem dopolnil v zveznem zboru dobro znamenje, govori o tem, da se razpoloženje v Jugoslaviji spreminja in vse bolj podpira spremembe v družbi. Markovič ni zanikal, da bo v zveznih enotah nekaj težav s posameznimi dopolnili, opozoril pa je, da bodo nazadnje sprejeta tista dopolnila, ki bodo dobila podporo vseh. Sem optimist in menim, da bo daleč največ dopolnil sprejetih. »Zadovoljni pa bomo, če bo sprejeto eno samo dopolnilo, saj bi bil že to napredek glede na položaj, v katerem smo sedaj,« je poudaril Markovič in ocenil, da ni razlogov za dvome, da bo nadaljnji postopek glede dopolnil »manj pozitiven« kot doslej. Zadnje vprašanje ministrskemu predsedniku preden je ZIS nadaljeval sejo za zaprtimi vrati, je postavil dopisnik AFP - kako bodo dopolnila sprejeta glede na razpustitev skupščine Kosovar. Markovič je odgovoril: »Tudi to sedaj proučujemo.« Sklep zveznega zbora jugoslovanske skupščine Slovenska deklaracija Izjasni naj se ustavno sodišče SFRJ BEOGRAD — Zvezni zbor je sprejel sklepe o deklaraciji o suverenosti slovenske države, v katerih izraža »globoko zaskrbljenost« zaradi sprejetja deklaracije, ki je, kot so poudarili prekršila ustavo SFRJ ter pravice in svoboščine državljanov. Zvezni zbor se je po razpravi, v kateri je sodelovalo 12 delegatov, strinjal z ocenami in stališči državnega predsedstva o deklaraciji in se pridružil njegovi zahtevi, naj ustavno sodišče Jugoslavije čimprej oceni ustavnost in zakonitost tega dokumenta. Zbor je naročil ZIS, naj sprejme vse ukrepe, da bi preprečil negativne posledice, ki bi lahko nastale z uporabo deklaracije. Skupščini Slovenije so priporočili, naj se takoj odreče uporabi deklaracije od predsedstva države pa pričakujejo, da bo do 20. septembra obvestilo zvezni zbor o pogovorih z vodstvom Slovenije o značaju prihodnje jugoslovanske skupnosti. Delegati iz Slovenije niso hoteli razpravljati o deklaraciji, ker so menili, da besedilo deklaracije, ki so ga imeli delegati, ni bilo enako tistemu, ki je bilo objavljeno v uradnem listu Slovenije, ter zato, ustavno sodišče Jugoslavije, ki edino lahko ocenjuje ustavnost in zakonitost, še ni sporočilo svoje odločitve. Zvezni zbor je včeraj zahteval od zvezne vlade, naj pripravi predlog zakona o temeljih sistema javnega obveščanja, s katerim bi oblikovali pravne pogoje za popolno svobodo javnega obveščanja. (dd) Slovensko stališče o vprašanju napotitve vojaških nabornikov Američane je strah iraških bojnih plinov LJUBLJANA — Ker sekretariat za ljudsko obrambo Slovenije ni sprejel nobenega zveznega pojasnila v zvezi z napotitvijo vojaških nabornikov, ki naj bi šli na služenje vojaškega roka v mesecu septembru 1990 je izdal naslednje sporočilo: Na podlagi sklepov Skupščine Republike Slovenije bodo septembra naborniki napoteni na služenje vojaškega roka na 5. vojaško območje oziroma v tiste vojaške pošte rodov in služb JLA izven 5. vojaškega območja, ki jih je na 5. vojaškem območju, Gre za V.P. vojaškega letalstva in protizračne obrambe, vojaške mornarice, nekatere specialne enote ter šole rezervnih vojaških starešin. V skladu s stališči Republike Slovenije je mogoče poslati na služenje preko 50% septembrskega kontingenta. Prednostno bodo na služenje vojaškega roka v JLA napoteni študenti, ki jim pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvrševanju vojaške obveznosti (Ur. list SRFJ, 43/89) ne omogoča odložitve služenja vojaškega roka in bodo status študenta dokazovali s potrdilom o vpisu. Za uskladitev povečanja odmere nebomikov za napoti- . tev na območje Slovenij oziroma 5. vojaškega območja je skladno s sVojimi osnovnimi stališči Skupščina Republike Slovenije sprejela podaljšani rok 8. avgust 1990, da bi v dogovoru z republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo, zvezni sektretariat za ljudsko obrambo povečal odmero v enote in garnizije 5. vojaškega območja. Ker v predvidenem roku za ljudsko obrambo odmere ni povečal, Republika Slovenija ne bo poslala vsega kontingenta nabornikov v septembrskem roku. Naborniki, ki v septembrskem roku ne bodo vpoklicani, bodo vpoklicani na služenje vojaškega roka v naslednjih mesecih, ko bo zagotovljena možnost služenja v skladu s stališči Skupščine Republike Slovenije. V kolikor dogovor v naslednih mesecih ne bo mogoč, bo Republika Slovenija v skladu z ustavnimi amandmaji 96. do 98. in ustavnim zakonom, ki so trenutno že v javni razpravi, organizirala služenje vojaškega roka v teritorialni obrambi in milici v Sloveniji. Na delovnem sestanku s predstojniki ter referenti občinskih upravnih organov za ljudsko obrambo in predstavniki Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, dne 8.8.1990 je bilo dogovorjeno, kako bo tehnično potekal nadaljnji postopek usklajevanja in reševanja napotitve v JLA v mesecu septembru. Da bodoči študentje zaradi napotitve na služenje roka v JLA v času študija ne bi bili prizadeti ali ovirani, Republiški sekretariat za ljudsko obrambo usklajuje postopek napotitve in odlaganje služenja vojaškega roka z obema univerzama in Republiškim sekretariatom za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Vsi bodoči študenti, ki občinskim upravnim organom še niso dostavili potrdil o vpisu naj to storijo takoj. Še vedno pa obstoji tudi možnosti, da bi prišlo do naknadne uskladitve stališč, če bi v času od 8. avgusta do 15. septembra 1990 zvezni sekretariat za Ijdusko obrambo povečal odmero za Slovenijo oziroma 5. vojaško območje. V tem primeru bodo vsi organi republike Slovenije v najkrajšem času napotili na služenje vojaškega roka tudi dodatno povečani kontingent vojaških obveznikov. Slovenska podjetja naj zadržijo svoje pošiljke iraškim kolegom LJUBLJANA — Slovenski republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje želi obvestiti javnost, da od samega začetka pozorno spremlja razvoj dogodkov v Kuvajtu in Iraku. Najnovejši dogodki opozarjajo na skrajno resnost in negotovost glede nadaljnjega razpleta vojaškega spopada na območju Perzijskega zaliva. V zvezi s tem republiški sekretariat za mednarodno sodelovanje posveča’ posebno pozornost vprašanju zaščite varnosti državljanov Republike Slovenije, ki se nahajajo na začasnem delu ali bivanju v Kuvajtu in Iraku in je v stalnem stiku s pristojnimi zveznimi organi, slovenskimi podjetji, ki imajo svoje delavce v Kuvajtu in Iraku, kakor tudi s svojci tistih, ki se nahajajo v Kuvajtu. Zavzema se za hitro diplomatsko akcijo za povratek slovenskih državljanov iz teh dveh držav, ki pa mora biti dogovorjena in usklajena na zvezni ravni in v dogovoru z iraškimi oblastmi. Zaradi tega je že v začetku tega tedna posredoval zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve poimenični spisek državljanov Republike Slovenije, ki se nahajajo v Kuvajtu z zahtevo, da jih kon-taktira in ugotovi njihovo zdravstveno stanje. Od zveznega izvršnega sveta je tudi zahteval, da takoj stori vse, kar je nujno potrebno, da zaščiti slovenske državljane v Kuvajtu in Iraku in mu predlagal, da v stikih z iraškimi oblastmi zagotovi in dogovori način organiziranega in varnega transfera slovenskih državljanov iz Kuvajta preko Iraka oziroma Jordanije in Turčije. Zveznemu izvršnemu svetu, ki razpravlja o vprašanjih jugoslovanskih ukrepov glede blokade Iraka v skladu z Resolucijo OZN in vprašanjih zaščite naših državljanov v teh dveh državah, je republiški sekretarja! za mednarodna vprašanja tudi sporočil, da se je izvršni svet Republike Slovenije pripravljen vključiti v akcijo evakuacije slovenskih državljanov iz Kuvajta in Iraka, ter pri tem nuditi potrebno operativno pomoč. V zvezi s tem je zvezni izvršni svet oblikoval tudi posebno delovno skupino (»krizni štab«), na čelu katere je Božo Marendič, član zveznega izvršnega sveta. Veleposlaništvo SFRJ v Kuvajtu je že zbralo okrog dvesto jugoslovanskih državljanov (od skupno 400, od tega okrog 30 slovenskih), katerih število se verjetno povečuje iz ure v uro, ki se pripravljajo na organiziran povratek v Jugoslavijo, preko Bagdada in Turčije, v iraškem vojaškem spremstvu. V tak konvoj naj prikluči-jo tudi skupino 16 slovenskih zdravstvenih delavcev, za katere so iraške oblasti uvedle delovno obveznost v bolnišnicah. Včeraj zjutraj, takoj po prejetju teksta resolucije OZN o blokadi Iraka in Kuvajta, ga je republiški sekretarja! na mednarodno sodelovanje posredoval tudi slovenskim podjetjem, ki jih je zanimalo, kako bo s tekočimi posli z Irakom. Zvezni izvršni svet naj bi že večraj sprejel ukrepe v zvezi z uresničevanjem resolucije OZN. Dokler ti ukrepi ne bodo znani, pa republiški sekretarja! za mednarodno sodelovanje priporoča slovenskim podjetjem, da do nadaljnjega zadržijo svoje pošiljke Iraku. • V Savdski Predlog ZDA je doslej jasno podprla edinole Velika Britanija, Francija pa je (preko predsednika Mitterranda) dala le načelne izjave. To vprašanje bodo bržkone razčistili že danes na izrednem zasedanju NATO v Bruslju. Prvotno je bilo napovedano, da bo na njem sodeloval ničmanj kot sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze, vendar so kasneje vest demantirali; v primeru, da bi se Ševardnadze udeležil sestanka, bi bilo prvič, da bi na nekem sestanku NATO sodeloval predstavnik Sovjetske zveze. Ševardnadze se je včeraj telefonsko pogovarjal z Jamesom Bakerjem, odkar je izbruhnila kriza sta voditelja obeh diplomacij doslej imela šest tovrstnih pogovorov. Arabske države so še enkrat dokazale svojo nesposobnost pri reševanju krize. Zasedanje Arabske lige, ki bi se moglo začeti včeraj, so namreč prestavili na danes. Kot razlog za prestavitev so navedli »potrebo po temeljitejši pripravi vrha«. Na zasedanju bo sodeloval odstavljeni kuvajtski šejk, navzoča pa bo tudi iraška delegacija: napovedali so, da bo delegacijo vodil podpredsednik vlade Taha Jasin Ramadan. V Varnostnem svetu OZN so včeraj sprejeli še eno resolucijo o vprašanju Irak-Kuvajt. Resolucija zadeva nedavno iraško aneksijo Kuvajta oz. ozemeljsko celovitost tega malega šejka-ta. V njej je poudarjeno, da aneksija nima nobene pravne vrednosti in je zato neveljavna; resolucija hkrati poziva vse države, naj ne priznajo priključitve. Sklep so sprejeli soglasno, in sicer s petnajstimi glasovi za ter nobenim proti oz. vzdržanim. RIM — Iperit, tabun in sarin so zlovešča imena bojnih plinov v iraškem vojaškem kemičnem arzenalu. To po versajskem protokolu iz leta 1925 prepovedano orožje je Irak »uspešno« uporabil v osemletni vojni proti Iranu in proti kurdskim upornikom. V obeh primerih je šlo za stari dušikov iperit, nekoliko sodobnejšo različico starega iperita, ki so ga Nemci prvič uporabili med prvo svetovno vojno pri belgijskem mestecu Ypres. Protiobveščevalne službe pa zatrjujejo, da ima iraška vojska celo živčna bojna plina tabun in sarin. Nič čudnega torej, da je Pentagon do skrajnosti zaskrbljen ob tej »jedrski bombi revežev«, kot pravijo bojnim plinom. Tega pa seveda noče priznati, je pa zato bolj zgovoren VVashington Post, ki navaja, da bi bili ameriški vojaki v Savdski Arabiji povsem nebogljeni proti temu orožju. Ameriški pro-tiatomsko-biološko-kemični kombinezoni z zaščitnimi maskami so namreč zastareli, njihova učinkovitost pa skrajno vprašljiva. Na zatožni klopi je predvsem plinska maska kopenskih sil iz leta 1955, ki je med vsemi zahodnimi najslabša v primeru napada z živčnimi bojnimi plini. Nekoliko boljša je zaščitna maska mornarice in letalstva, je pa zato do skrajnosti neudobna, kar pa je najhujše, z lahkoto jo razjedajo kapljice iperita. Po mnenju izvedem cev pa se bi ameriški vojak v vroč; savdski puščavski klimi s svojim ABK kombinezonom in plinsko masko dobesedno skuhal v lastnem potu že p° desetih minutah. Tudi v primeru, da bi neznosno vročino premagal, bi se njegove bojne sposobnosti zmanjšal® za kakih 70 odstotkov. Če k temu dm damo, da je Irak baje razvil celo binarno tehnologijo pri kemičnih bombah, granatah in raketnih izstrelkih (plin v dvojnih komorah postane aktiven šele po eksploziji), je lahko vsakomur jasno, da bo morala ameriška v°k ska čimprej rešiti to vprašanje. Za ih®' hanizirane in oklopne enote to ne p0 težko, za topništvo in pehoto pa Prl' manjkuje časa. Da bi si Američani ABK opremo sposodili od Nizozemce ali Zahodnih Nemcev, bi bilo seveo^ pod častjo za največjo vojaško velesi" 1°. . Američanom ne bi torej preostal drugega, kot da uresniči prastaro stra tegijo protikemičnega bojevanja, in sicer, da sovražniku zada prvi udare r tega pa kot kaže ne more storiti. ja s 1. strani ______________J Oglasila se je tudi Sovjetska zveza, ki se je sicer zavzela za posredovanje, vendar v skladu s smernicami OZN. Irak je praktično ostal precej osamljen. Edini, vsaj zanj, pozitivni znaki prihajajo iz Jemena in Libije: kot poroča tamkajšnja agencija je več tisoč ljudi izrazilo pripravljenost, da se prostovoljno pridruži silam Sadama Huseina. Irak je medtem ojačil svoje postojanke na meji s Turčijo. Tja naj bi poslal vsaj 1.500 vojakov, premike iraških čet so zapazili približno 15 kilometrov od iraško-turške meje. Ostre gospodarske sankcije zoper Irak bodo v kratkoročnem obdobju verjetno kaj malo učinkovale. To trdijo številni evropski strokovnjaki, ki dodajajo, da ima Irak za zdaj na razpolago dovolj živil. Žita naj bi imel npr. dovolj za šest mesecev, nekatere druge surovine (npr. soja in olje) pa mu bodo verjetno zmanjkale že prej. Irak trenutno uvaža 5 milijonov ton žita, od tega 1,3 milijona iz ZDA. ZDA so v Irak izvažale predvsem pšenico in koruzo. • Sovjetsko letno prijateljstvo, da pa v tem primeru ni mogla ravnati drugače, ni mogla nastopati »proti svoji vesti«. Predstavnik za tisk zunanjega ministrstva Jurij Gremitskih je povedal, da je ameriški državni sekretar James Baker zagotovil v dvakratnem telefonskem pogovoru Eduardu Ševardnad-zeju, da pomeni pošiljanje ameriških vojaških enot v Savdsko Arabijo izreden ukrep, da jih bodo uporabili samo za obrambo, sploh pa jih bodo umaknili z območja Zaliva takoj, ko bo ponehala kriza. Sovjetska zveza ne pristane na nikakršno sodelovanje v mednarodnih vo- jaških silah zunaj Združenih narodo ' je rekel Gremitskih ter se izmikal vsa kršnemu direktnemu odgovoru na »t vilna vprašanja o tem, ali Moskva oc njuje že kopičenje ameriških sil v/' a livu kot esklacijo. Spomnil je tudi h podobna zagotovila predsednika Z1-’ Georgea Busha, češ da so te sile ta z samo za obrambo. »Bomo videli....0 neprikrito zaskrbljenostjo rekel Pr®. stavnik sovjetskega zunanjega hiih trstva. a)j Moskva pa naprej tudi ne pove. ^ bi prispevala švoj vojaški kontinWteie0rčazvidtn0H'dajtprri k 'bariik,,- ek°č, pa tudi parkirišč r hrSt' efe kar je v Trstu prava re< c^etru S!trna lzmenična vožnja : t,-.1-1 ha dn ast°j1 50 bili doslej na t de občtiti ?\nem redu, kar so še pos ' «U drugih obvezne lavcf^e® °eZltl P° njej' kot ■ Zakljux!f. Pomembno, da so d tiaiv)6 bii0 rili1 sv°je delo teden pn b0li Prom0eeno' torej ravno pr< rdetnimi avgustovskir (Foto Magajna) dnevi - velikim šmarnom. Izletniki, ki se bodo z avtomobilom peljali po Furlanski cesti na počitnice, bodo letos končno imeli manj težav. Dela je opravila italijanska tvrdka ICI (Impianti Civili Industriali - Industrijske civilne naprave). Znatno je razširila kakih 600 metrov dolg odsek ceste med jugoslovanskim konzulatom in svetilnikom, uredila podzemske napeljave in obnovila cestno razsvetljavo. Promet na Furlanski cesti, kjer je doslej predvsem v prometnih urah večkrat prišlo do hudih težav, bo torej odslej nekoliko bolj tekoč. Seveda če vozniki na razširjeni cesti ne bodo neodgovorno vozili in parkirali... Včeraj okrog 13.30 v dvigalu nebotičnika v Drevoredu Ippodromo Ostarelo žensko so pretepli in okradli za vso pokojnino Med dogodke, ki se žal poleti zelo pogosto pripetijo, sodijo tudi razne oblike tatvin, kraj in ropov. Včerajšnjemu poročanju o napadu na ostarelo žensko moramo dodati še današnje, ki prav tako zadeva starejšo upokojenko. Včeraj dopoldne se je namreč 80-letna lolanda Nedich vd. Micheli odpravila na glavno tržaško pošto, da bi dvignila pokojnino. Z denarjem v torbici se je okoli 13.30 vrnila na sinov dom v Drevoredu Ippodromo 2, kjer začasno prebiva, ker je sin z družino na dopustu. Že v vhodni veži nebotičnika sta se priletni ženski pridružila dva mladeniča, ki sta z njo stopila v dvigalo. Eden od njiju jo je zaprosil, naj pritisne na gumb, ki je označeval drugo nadstropje, in je tudi v tem nadstropju izstopil. Upokojenka je z drugim mladeničen nadaljevala vožnjo proti devetemu nadstropju, v katerem je sinovo stanovanje. Vendar pa je kmalu po izstopu prijatelja drugi mladenič začel tepsti in brcati ostarelo žensko po obrazu, istočasno pa ji je zabičal, naj ne kriči. Predno je dvigalo prispelo do devetega nadstropja, je mladenič upokojenki iztrgal iz rok torbico, ustavil dvigalo in izstopil. Prestrašena in pretepena ženska je priklicala na pomoč nekaj sosedov, ti pa so poklicali policijske agente. Po kratkem opisu dogodkov so agenti pospremili upokojenko do ambulante za prvo pomoč v glavni bolnišnici. Zaradi številnih udarcev po obrazu se bo morala lolanda Nedich vd. Micheli zdraviti približno 15 dni, vendar je v bolnišnici niso zadržali. Agentom je 80-letna ženska povedala, da je imela v torbici milijon štiristo tisoč lir in več osebnih dokumentov. Svojih napadalcev ni znala natančneje opisati, zato ni mogla niti prepoznati dveh mamilašev, ki so ju agenti malo kasneje ustavili v tistem predelu mesta. Upokojenci bodo tudi letos urejali promet pred šolami Jutri bo zapadel rok za vlaganje prošenj v zvezi z občinsko nadzorno službo pred šolskimi poslopji. Občina Trst bo namreč tudi v prihodnjem šolskem letu poskrbela za nadzorno službo pred vhodi v šolska poslopja (njen sklep mora sicer še potrditi pokrajinski nadzorni odbor)... Tako kot že nekaj let naj bi to službo spet prevzeli upokojeni občani, katerim jo bodo poverili po primernem preverjanju njihovih psihofizičnih sposobnosti. Kdor želi opravljati to delo, lahko vloži prošnjo, napisano na obrazcih, ki jih delijo na sedežih rajonskih svetov. Prošnje lahko vložijo moški in ženske, ki so 55. leto starosti dopolnili pred 31. julijem 1990, izključeni pa so tisti, ki so še zaposleni ali ki so se upokojili po zakonu 336/70. Podrobnejše informacije je mogoče dobiti v uradih 5. sektorja Občine Trst, v prvem nadstropju poslopja nad Pasažo Costanzi 2, soba štev. 12 (od 9. do 12. ure). Interesenti pohitite! ko zanimanja med državami pentago-nale, in sicer pri Italiji, Jugoslaviji, Češkoslovaški, Madžarski in Avstriji, ki bodo v njegovem okviru lahko opravljale skupne znanstvene in tehnološke raziskave. Delovanje novega laboratorija Centra za tehnološke in znanstvene raziskave TASC pa je profesorju Salamu orisal prof. Tommasini od Italijanskega meduniverzitetnega konzorcija za fiziko materije (INFM). Ta laboratorij razpolaga z izredno kvalitetnimi in sodobnimi inštrumenti za raziskovanje strukture materialov in superprevod-nikov. Obvestilo Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole sporoča, da je bil dne 7. avgusta v Uradnem listu št. 92 objavljen razpis natečaja po naslovih za stolice in mesta na nižjih in višjih srednjih šolah in zavodih s slovenskim učnim jezikom, kateri je bil razpisal po zakonskem odloku št. 249 z dne 12. julija 1989 in po zakonu štev. 417 z dne 27. decembra 1989. Rok za vlaganje prošenj zapade 5. septembra t. L Razpis, informacije in obrazce nudi Sindikat slovenske šole. Ulica Car-ducci 8, drugo nadstropje, tel. 370301, in sicer ob torkih od 16.00 do 17.00 in četrtkih od 11.00 do 12.00. Od 13. do 18. avgusta bo urad SSŠ zaprt. Sklepi tržaškega občinskega odbora Urbanistika, javna dela in skrbstvo so bile glavne teme četrkovega sestanka tržaškega občinskega odbora, ki mu je v odsotnosti župana Richetti-ja predsedoval starejši odbornik Ser-gio Trauner. Na predlog odbornika za urbanistiko Cecchinija je občinski odbor tako odobril izvedbo prve faze mestnega načrta za parkirišča, medtem ko je na osnovi poročila odbornika za javna dela Cernitza odobril izvršni načrt za prilagoditev-športne palače na Čarboli varnostnim predpisom. Poseg bo veljal več kot 600 milijonov lir. Na področju javnih del je občinski odbor odobril tudi izvedbo izrednih vzdrževalnih del v muzeju Risorgimento. Na predlog odbornice Nemetz je na koncu odbor še sklenil, da bo nakazal dodatna finančna sredstva za že odobrene skrbstvene posege v korist ne-avtonomnih oseb. Interpelacija KPI glede razstave o neoklasiki Komunistična svetovalca Giorgio De Rosa in Stelio Spadaro sta na občinski odbor naslovila interpelacijo v zvezi z razstavo o neoklasiki. V njej zahtevata od odbora, naj pojasni, kdo je v resnici odgovoren za njeno kulturno vodstvo, kdo je opravil izbiro razstavljenega materiala in je torej odgovoren za nesorazmerja v nekaterih sektorjih in za očitne pomanjkljivosti, kdo je poskrbel za ureditev razstave, ki je v marsikaterem primeru na nedostojni ravni in površna, in končno, kdo je uvrstil v razstavo mali tempelj v Ul. San Michele, na katerem se jasno pozna Plessijeva roka, ki sicer ni omenjena, a vendar tako očitna, da daje misliti na slabo imitacijo. Interpelacijo svetovalca zaključujeta z vprašanjem, koliko je doslej razstava stala. Včeraj pokopali ravnatelja lacuzzija V katedrali sv. Justa so včeraj dopoldne pokopali Antera lacuzzija, ravnatelja tržaške srednje šole Manzoni, ki je izgubil življenje v tragični prometni nesreči na Škotskem, ko je bil z družino na počitnicah. Do nesreče je prišlo med krajema Fort William in Fort Augustus. Na zadnji poti so pokojnika spremili številni prijatelji in kolegi. Njegova žena Antonella in hčerka Corinna, ki sta bili huje ranjeni v nesreči, pa sta še sedaj v bolnišnici v Invernessu. Poletna srečanja Kako se »vucumpraji« počutijo v našem mestu? V Trstu imamo že precejšnje število temnopoltih študentov iz raznih držav in celin. »Vucumpraji« pa so tudi pri nas še prava redkost. Smo tako zaprto mesto, smo morda rasisti, se pri nas ti ljudje ne znajdejo, ne počutijo dobro? Naj opišem nekaj svojih srečanj s temi v glavnem mladimi ljudmi, ki so zapustili svojo deželo in družino, da bi si nekje v našem svetu - morda tudi pri nas - našli delo in z njim pogoje za bolj dostojno življenje. Pred tedni sem srečala takšnega »vucumpraja« na Opčinah. Ne na postaji, ki je bila že zaprta, temveč na cesti, kjer sva čisto sama okrog 22. ure čakala na avtobus za Trst. Moram priznati, da me je bilo malo strah. Ne vem zakaj. Nič takega nisem imela pri sebi in čemu bi mi tak priseljenec v iskanju dela za svojo eksistenco, napravil kaj hudega. Je koža tista, ki podžiga razne slabe strasti, ali pa smo belci že toliko okuženi z raznimi predsodki, da pomislimo najprej na slabo in šele potem na dobro? No, ta »vucumpra« ni imel prav nobenih slabih namenov. Prav tako zbegan je bil, kot sem bila sama. Skrbelo ga je le to, kje bo v Trstu lahko našel prenočišče, kjer se bo lahko odpočil, potem ko je ves dan krožil po Opčinah in po mestu, kjer je ponujal svoje skromne izdelke. Ni bil zgovoren, kaj šele nasilen. Bolj se je on bal mene, kot jaz njega. Potem sva se nekako v francoščini in spekedrani italijanščini le sporazumela, dočakala avtobus in se odpeljala proti Trstu. »Pa kje boste prenočili?« sem ga vprašala. »Še ne vem. Preteklo noč sem bil na železniški postaji, nekajkrat sem našel zatočišče v parkih, ali pa sem prespal tudi kar na obali.« Nič mi ni vsiljeval svojih proizvodov, ki jih je, nekam sramežljivo držal v rokah, »Pa ste sploh kaj prodali? Imate dovolj denarja za večerjo?« sem ga vpraševala naprej. »Tržačani so do nas zelo zadržani. Ne rečejo ne ja, ne ne. V Firencah in drugih italijanskih mestih sem marsikaj doživel - predvsem precej hudega. Tu se mi zde ljudje nekako brezbrižni. Gredo mimo mene, kot bi me ne videli. Niti me ne žalijo, a niti mi ne ponudijo roke v pomoč.« »Jaz sem Slovenka. Ste slišali kaj o Slovencih v tem času, ko ste tu?« »Slišal sem, da govorijo drugače po številnih vaseh in krajih blizu Trsta. Dobri ljudje morate biti, ker mi je marsikdo ponudil prenočišče, odkupil kakšno malenkost. Kolikor sem lahko razumel, se tudi vi borite za svoje pravice?« »Se, pa že toliko let. Zato morda tudi vas in vaše probleme drugače občutimo in vas drugače obravnavamo.« • Nič ni vedel, če bo lahko ostal v našem mestu, pa tudi možnosti, ki so se mu odpirale, niso bile rožnate. »Tako ne vem, če bom vztrajal. Trst je sicer vljuden, a hladen. Morda se bom spet vrnil tja, kjer je bolj vroče, kjer pa imam več znancev in torej vsaj družbo in zaslombo.« Na Garibaldijevem trgu je bar, kjer se vsak dan srečujejo številni Jugoslovani iz raznih republik, ki tu delajo redno pri raznih podjetjih. Tudi v tem baru sem naletela na »vucumpraja«. Kar osem klobukov je imel na glavi, v rokah pa razne predmete - od vaz do ogrlic itd. Klientom je bil v zabavo. Poskušali so si njegove klobuke, pri tem dajali razne opazke in se na sploh kar dobro zabavali.« Ta naš »vucumpra« pa je stal med njimi mirno, dostojanstveno, pustil je, da so mu jemali in nato ponovno vračali klobuke in druge predmete. Sprejel je pijačo, ki so mu jo ponudili. Potem pa mirno, toda z žalostnimi očmi zapustil bar. Kdo ve, kam ga je nesla pot? Večkrat prihajajo k nam, so mi po-vedali uslužbenci bara. Nikoli niso nasilni. Človek sploh ne ve, ali kaj prodajo, od česa pravzaprav živijo in kje prenočujejo. »Lahko bi dobili sobo za prenočevanje, a cena, ki jo zahtevajo, je zame previsoka,« je povedal drugi »vucum-prž«, ki je čakal svojega tovariša na klopci na Garibaldijevem trgu. »Pa koliko so od vas zahtevali?« sem hotela vedeti. »Če bi sobico brez ostalih pritiklin vzela dva, bi morala plačati okrog 300 tisoč lir. Vodo in elektriko pa seveda posebej.« »Vam je v Trstu všeč?« »Ne,« se je glasil odgovor. »Nihče nam sicer ni storil nič hudega, nobenega napada ali pretepa ni bilo, toda ljudje hodijo mimo nas, kot nas ne bi videli, kot bi bili nevidni. Radi bi šli domov! Toda kako in s kakšnimi denarnimi sredstvi?!« NEVA LUKEŠ gledališča MIRAMARSKI PARK Poletna prireditev LUČI in ZVOKI Jutri, 11. t. m., db 21.00 in 22.15 predstavi v italijanščini. Naslednje predstave: v torek predstava ob 21. uri v angleščini in ob 22.15 v italijanščini: v četrtek ob 21. uri v nemščini in ob 22.15 v italijanščini. MILJE Nocoj ob 21. uri na Trgu Marconi bo skupina "Ex allievi del Toti" uprizorila delo AMOR E BARUFE IN PIAZA C. in G. Fortune. Režiser Bruno Cappelletti. Grad sv. Justa Jutri ob 21.15 bo na gradu sv. Justa glasbena prireditev PROFUMO Dl OPE-RETTA, ki si jo je zamislil Roberto Bri-vio, bivši kabaretist skupine "I Guffi". Poleg Brivia bodo nastopili G. M. Rai-mondi, sopranistke F. Cedolin in M. Fo-gakawa, tenorista A. Binetti in L. Melis-sano in baritonist Orie Tadamici. Na sporedu bodo znane skladbe avtorjev kot so na primer Lehar, Strauss, Kalman, Be-natzky, Lombardo, Ranzato, Loewe, Costa, Pietri in Friml. izleti KD Rovte-Kolonkovec obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet 14. in 15. t. m. na Plitvička jezera. Tel. ob uri kosila na št. 827528. Sekciji VZPI-ANPI Boljunec-Boršt-Zabrežec priredita dvodnevni skupni izlet 25. in 26. t. m. na Petrovo goro. Ogled spomenika in partizanske bolnice v Ka-lovcu, Zagrevo in Stubičko polje - spomenik Matije Gubca. Vpisovanje v Bo-Ijuncu v Partizanskem klubu, tel. 228050 in v Borštu pri sekciji VZPI do nedelje, 19. t. m. čestitke Danes praznuje v Bazovici KSENIJA rojstni dan. Vse najboljše, predvsem zdravja, sreče in veselja ji želita teta Vilma in stric Pepi. Danes praznuje rojstni dan nona OLGA iz Podlonjerja. Draga nona, želiva ti vse najboljše in ti pošiljava dosti dosti poljubčkov. Tvoji Nataša in Dana. DOLINA 445 (Trst) Tel, (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 - Telex 461105 UVOZ - IZVOZ - REEKSPORT REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE razna obvestila Sedeži VZPI-ANPI, ANED in ANP- PIA v Ul. Crispi 3 bodo zaprti zaradi poletnih počitnic do 31. t. m. Kmečka zveza obvešča svoje člane, da bodo v mesecu avgustu njeni uradi na Opčinah in v Nabrežini zaprti; nadalje obvešča, da bodo njeni uradi v Trstu 13. in 14. t. m. zaprti zaradi dopustov. , Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov in invalidov NOB sporočata, da bo pisarna zaprta od 9. do 18. t. m. Zadružni center za socialno dejavnost sporoča, da bo pisarna zaprta od 13. do 18. t. m. Za morebitna sporočila telefonirati v popoldanskih urah na št. 213940. ZSKD - Potujoči potepači priredijo od 2. do 9. septembra en teden v ČENEBO-LI (Benečija) za otroke od 9. do 12. leta starosti. Infomacije in vpisovanje vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure v prostorih ZSKD v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303. Rok prijave zapade 14. t. m. KD Kraški dom organizira poletni center od 20. do 31. t. m. (vsak dan razen ob sobotah in nedeljah) za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Center bo potekal od 9. do 13. ure v Koči pod Rupo. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 327124. razne prireditve SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom - TABOR '90 - Danes, 10. t. m., ob 21. uri odprtje razstave ŽIVA OBRT lončaske zadruge "Lipa" iz jspetra in krožka Tabor OB PLETENJU ŠE KAJ. Zabavale vas bodo venderigle Vanka in Tonca. V nedeljo, 12. t. m„ ob 9. uri otroški eit tem-pore, ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri nastop baletne skupine ŠD Mladina iz Križa in folklorne skupine osnovne šole F. Bevk iz Opčin (vodi Anka Kocjančič), ob 20. uri ples z ansamblom Hap-py day. V ponedeljek, 13. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Karavanke. V torek, 14. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Taims. V sredo, 15. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj - kapelnik Ennio Krisanovsky ter ob 20. uri ples z ansamblom Taims. SKD Slavec Ricmanje-Log priredi VAŠKO ŠAGRO na Žrebčevem 11., 12., 13. in 15. t. m. Za ples bodo poskrbeli ansambli Krt, Malibu in Pomlad. ŠD Zarja prireja 11., 12., 14., 15., 18. in 19. t.m. tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Na prireditvenem prostoru se bb odvijal prvi turnir v nogometnem tenisu. V nedeljo, 12. t. m., se bo vršil balinarski turnir za četverice. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Vsak večer bo ples z ansamblom Krt in Zvezde. Sekcija KPI Devin-Nabrežina prireja 11., 12., 13., 14. in 15. avgusta na igrišču Sokola v Nabrežini FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA. Vsak večer ples z ansambloma Happy day in Lojze Furlan. včeraj - danes Danes, PETEK, 10. avgusta 1990- LOVRENC Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.23 - Luna vzide ob 21.46 in zatone ob 10.21. Jutri, SOBOTA, 11. avgusta 1990 KLARA PLIMOVANJE DANES: ob 6.07 najnižja -50 cm, ob 12.41 najvišja 50 cm, ob 18.56 najnižja -31 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1020,5 mb ustaljen, veter severovzhodnik 22 km na uro z burjo, vlaga 35-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Roberta Grezar, Fabri-zio Novel, Shirin Aida Valipour, Daniele Scarbolo, Lisa Buonanno, Francesca Obad, Davor Gombač, Louis Vatta. UMRLI SO: 84-letni Matteo Jelenco-vich, 82-letni Domenico Ruzzier, 78-letna Gelinda Tence vd. Stocca, 70-letni Aldo Bidoli, 95-letna Filomena Paialic vd. Bre-sovez, 63-letna Maria Giromella, 85-letni Bruno Ortolani, 83-letni Andrea Ceppi, 81-letni Nazario Tremul, 80-letni Ernesto Fumis. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. avgusta 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) in MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana Tl, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) in MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) in MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razstave V Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -Aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra. V Villi Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella pa »Aktualnosti neoklasicizma«. Urnik: vsak dan 10-13, ob četrtkih in petkih 10-22, ob nedeljah 10-13 in 17-20. V bivšem anglikanskem templju je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10-13 in 17-19. V občinski razstavni dvorani na Trgu Unita pa je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10-13 in 17-19. V konjušnicah in v nekaterih dvoranah Miramarskega gradu ter v dvorani Franco na Trgu Liberta je na ogled do konca avgusta razstava »Stanovanjska kultura na periferiji cesarstva«. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. Na Gradu sv. Justa bo do konca avgusta na ogled razstava o ruskemu slikarju, kostumistu in designerju Erteju. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah razstavlja do 15. t. m. slikarka LAURA ORMAS. Urnik: samo ob delavnikih od 9. do 13.30. Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja do 16. t. m. slikar G. CLAUDIO MARINI. Urnik: samo ob delavnikih od 9. do 13. in od 17. do 19. ure. kino ARISTON - 21.15 Fa la cosa giusta, r.-i. Špike Lee. EKCELSIOR - Zaprto. EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto. NAZIONALE I - 16.20, 22.10 Le sposine insaziabili, pom., □ □ NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Ho sposato un fantasma, kom., i. Steve Martin, Lily Tomlin. NAZIONALE III - 16.10, 22.15 Astronave di fuoco, fantastični film. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Un mer-coledi da leoni. GRATTACIELO - 18.00, 22.15 La guerra dei Roses, i. Michael Douglas, Kathle-en Turner. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Harry, ti presento Sally. EDEN - 15.30, 22.00 Esibizioni super erotiche, porn., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi par la, i. John Travolta. LUMIERE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 La moglie... gli uc-celli, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ ■ - 18. letom □ □ mali oglasi TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene obiskovalce, da bo za dopust zaprta od 14. do 18. t. m. ___________prispevki__________________ V spomin na Josipa Guština darujeta Sonja in Jožko Pahor 50.000 lir za Dom ' spomenik padlim v Briščikih. V isti namen darujeta Roza in Pepi B°' . Žič 20.000 lir. Marija Brišček prispeva 100.000 Ur za SKD Barkovlje. Ob 35. obletnici smrti (15. avgusta) nepozabnega Nereja Colje darujejo stric Armido in svojci 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na nepozabnega dr. Franca Ramovša darujeta Vlasta in Armido Ukmar 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Karmelo Škabar - Carli darujejo: družina Furlan 15.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah, Renata 15.00U lir za godbo V. Parma iz Trebč, Mila in Renata Carli 60.000 lir za obnovo Ljudskega doma v Trebčah in družina Malalan (Trebče 224) 20.000 lir za SKD Primorec iz Trebč. Ob svojem prazniku darujejo repenta-brski birmanci 905.000 lir za malega Ciuha Vidalija. Ob obletnici smrti Josipa Doljaka daruje družina Doljak (Repen 11) 50.000 Ur za MPZ Zvonček. V spomin na Anico Milič daruje Mara Milič iz Zagradca 100.000 lir za repenta-brsko cerkev. Ob 10. obletnici smrti Justine Škabar daruje Škabar (Repen 5) 20.000 lir za re-pentabrsko cerkev. V spomin na starše daruje Hrovatič (Col 40) 10.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob 13. obletnici smrti moža Gabriela Pikiza daruje žena Marija 50.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob 9. obletnici smrti Marjota Škabarja daruje družina Škabar (Repen 45) 20.000 lir za repentabrsko cerkev. V počastitev spomina Franca Lipovca darujeta Laura in Ivan Ban 50.000 lir za Kulturni don Prosek-Kontovel. V spomin na očeta Karla in nonko Francko daruje Irma Udovič 50.000 Ur za Dijaško matico, 25.000 Ur za KD Barkovlje in 25.000 lir za MPZ M. Pertot. V spomin na Rafaela Grgiča daruj® Avguštin Kalc z družino 20.000 lir za KD Slovan. V spomin na Zofijo, Stano, Vido ib druge člane družine Škerlj daruje brat 100.000 lir za Dijaško matico in 100-OOu Ur za Sklad Mitja Čuk. Ob - četrti obletnici smrti Romanota Šferze se ga spominja Zora ter daruje 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V PRAPROTU ima odprto osmico Lupine. Toči belo vino in teran. PRODAM renault, super 5 GTL, letnik 1985. Tel. 421508 od 13. do 13.30 in po 21. uri. PRODAM motor za čoln Mercury 8 k. s., v odličnem stanju, letnik 1987 ter terensko vozilo Daihatsu Rocky, 4 x 4, v odličnem stanju. Tel. na št. 212300 ob uri kosila. PRODAM dva ročna vozička z gumijastimi kolesi. Tel. 228146. PRODAM fiat regata 100 vikend, letnik '87. Tel. 213570 ob uradnih urah. SUHA drva za kurjavo prodajamo. Tel. na št. 421508 od 13. do 13.30 ter po 21. uri. PRODAM šotor za štiri osebe po ugodni ceni. Tel. 211343. PRODAM po ugodni ceni prikolico za tri osebe. Tel. na št. 828251. KAMION BONETTI F 80, 4x4, prodajamo. Tel. na št. 421508 od 13. do 13.30 ali po 21. uri. MUCEK novorojenček išče zatočišče pri ljubitelju živali. Tel. 213856. MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003866) 58806. IŠČEM nekatere knjige za tretji razred DTTZ žiga Zois in prodam knjige za prvi in drugi razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 228475. ZADNJE Hlavatyeve akvarele prodam po ugodni ceni. Tel. na št. 413142 od 19. do 22. ure. STANOVANJE, 85 kv. m, v Rojanu, opremljeno, dajem v najem osebam, brez stalnega bivališča. Tel. 421508 od 13. do 13.30. IZGUBILA se je majhna psička svetlorja-ve barve med Saležem in Zgonikom. Poštenega najditelja naprošamo naj kliče ne tel. št. 229386 - nagrada. OPTIKA Vikj obvešča cenjene obiskovalce, da bo zaprta zaradi dopusta do 20. t. m. menjalnica TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MII.AN TRST Ameriški dolar .... .. 1166,95 1140,— Nemška marka .... .. 731,88 725. Francoski frank ... .. 218,31 215.- Holandski florint . .. 649,73 642, Belgijski frank — .. 35,585 35. - Funt šterling .. 2182,50 2140. Irski šterling .. 1964,20 1930. Danska krona .. 191,99 188. Grška drahma 7,447 7, Kanadski dolar .... .. 1015,85 960,— V spomin na predragega bratranca Pe' pija Guština darujeta Stanko in Sonja z družino 100.000 lir za vzdrževanje športno - kulturnega centra v Zgoniku in 100.000 lir za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na nečaka Pepija Guština daruje Milka Budin 50.000 lir za vzdrževanje športno - kulturnega centra v Zg° niku. V spomin na dragega prijatelja Tine)® darujeta Maks in Ladka Morelj 30.000 U za Zadružni center za socialno dejavno5 • V spomin na Sergija Milkoviča da111!, družina Natural (Gropada 49) 10.000 za Godbo V. Parma - Trebče. V spomin na Josipa Guština daruje1® Janko in Marija Rebula 20.000 lir za ^ Rdeča zvezda. V spomin na Josipa Guština daruj®1 Milan in Marija Milič 20.000 lir za K Rdeča zvezda. V spomin na Josipa Guština darujf, Milan in Marija Milič 30.000 lir za SK Mitja Čuk. ^ V spomin na Rafaela Grgiča daruJ^ družina Grgič (Padriče 66) 20.000 Ur KD Slovan in 20.000 Ur za SZ Gaja. V spomin na Franca Lipovca - TjU®* daruje Miro Ukmar z družino 50.000 za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Franca Lip?v^a .darujeta Rita in Franc Brus 20.000 Ur Zadružni center za socialno dejavnost- V spomin na Justino Pahor - Carli1 ruje družina Furlan (Trebče) 20.000 Ui opremo Ljudskega doma v Trebčah. j Družina Kralj (Trebče 124) skupb0^) družinama Malalan (Trebče 224 'b -g darujejo 50.000 lir za opremo Ljuds doma in 25.000 lir za SKD Primorec. V spomin na Carmelo, gospo Jb5 ). Predprodaji vstopnic. Režiser Mackintosh je že od vsega začetka postavil pogoj, da spravi musical na oder, le če bo protagonist (inženir in istočasno lastnik bordela) angleški igralec Jonathan Pryce, ki pa ma to napako, da je belopolt. Azijska kapnost je sprejela nastop belca v V1°gi Azijca kot žalitev. Cameron Mackintosh si take oblike osizina ni pričakoval: »Saj je, kot da ‘ Jehova lahko igrali samo Rusi, aakespeareja samo Angleži in Molila samo Francozi. Kaj bi potem šele morali reči o Filipinki Lei Salonga, ki ^ietnamk° Kim v Miss Saigon?« Mnenja v Broadwayu so v razbeljenem ozračju nadvse deljena. Zdi se, a nimajo nobenega dvoma le člani Pmenjene Zveze, ki so podpisali iz-eano oster dokument, v katerem za-gdtavljajo, da je za to vlogo primeren dino Azijec ali v skrajnem primeru Američan azijskega porekla. Gerard Depardieu v rožnatem stanju na setu in na cesti Sodišče francoskega mesteca Riom je obsodilo slavnega filmskega igralca Gerarda Depardieua na dva meseca zapora pogojno, ker je 20. julija povzročil avtomobilsko nesrečo, v kateri sta bili lažje ranjeni dve osebi. Policaji so ugotovili, da je Depardieu vozil v vinjenem stanju. V krvi so mu izmerili 1,6 gramov alkohola, kar je za francoski zakon skoraj dvakrat več od dovoljene količine. Zaradi tega mu je sodišče za šest mesecev odvzelo vozniško dovoljenje. Za nameček pa je moral plačati še 10 tisoč frankov globe. Obtoženec ni bil prisoten na sodni obravnavi. »Njegova odsotnost je omogočila bolj sproščeno razpravo,« je pojasnil Depardieujev odvetnik. Na dan nesreče je igralec nastopal na setu filma Uranus režiserja Clau-dea Berrija. Ko se je vračal v svoj hotel v Vichy, je zavozil na levo in treščil v nasproti vozeči avtomobil. Depardieu je trdil, da je do nezgode prišlo, ker ga je večerno nizko sonce oslepelo (opravičilo, ki se ga poslužujejo navadni smrtniki) in da se je med vožnjo ravno pogovarjal po telefonu (opravičilo, ki se ga poslužujejo petični vozniki). Depardieujev odvetnik, ki je b temi fintami bolj domač, je svojega varovanca opravičeval, češ da je med snemanjem filma igral vlogo nekega gostilničarja, ki se je napil do smrti. Ta kader pa so morali snemati kar trikrat, tako da se je Depardieu res vživel v svojo vlogo. Listaj in brskaj, kolikor hočeš, vsaka druga kinodvorana v deželi je hermetično zaprta (tudi operaterji in blagajničarke morajo na počitnice!), od pogumne manjšine, ki še vztraja na okopih, pa več kot ena tretjina dvoran ponuja izbrana filmska dela na temo Le sposine insaziabili, Gola profonda III, Esibizioni supererotiche (Trst), Oltre il piacere, L amore e la bestia (Videm). Naj podčrtam dejstvo, da so Goričani ostali povsem brez filmske potešitve, saj imajo tri dvorane in so vse tri zaprte. Prijatelje iz Gorice pa dejansko lahko tolaži dejstvo, da je včasih le bolj pošteno pustiti gledalca na cedilu, kot mu ponuditi dno filmskega soda. Za v smeti so celo pornografski filmi, s častno in najbrž naključno izjemo videmske dvorane Diana, ki ponuja vsaj avtorsko delo Marine Lotar. Kako naj ob taki suši spravimo gledalca v kino? Morda s provokacijo, to je z nasvetom, da izkoristi naklonjeno luno in zvezde in se poda v kino z-rdečo lučko na vhodnih vratih. Je že res, da nismo v Amsterdamu ali na Tajskem, nekaj pa bomo le odkrili tudi tu pri nas. Ge ne bo podvig povsem zadovoljiv, bo pa vsaj neobičajen in vsekakor zanimiv. V poletnem času bi lahko kdo med vami odkril, da imajo tudi pornografski filmi ^svoj e strukturalne posebnosti, svoja montažna pravila. Moj nasvet je celo, da stopite pravočasno v dvorano in trenirate že s traileri. <■ Bodite najprej pozorni na to, kako se v reklamah za bodoče »porniče« spajajo slika, glasba in ključne informacije o filmu. Največkrat gre za met-ražo, ki so jo zmetali v koš, ko so sestavljali dokočno verzijo filma. Glasba pa je v resnici le izbor glavnih motivov, ki spremljajo filmsko (to je spolno) dogajanje, ne da bi pri tem kdo poskrbel za sinhronizacijo. Prav pri nekaterih trailerih Marine Lotar smo bili priča vzhihljajem, ki so prihajali z lestencev, vzklikov, za katere je očitno skrbel gluhonemi taksist. Če pa vam ni veliko do predfilmov, lahko osredotočite pozornost na celovečerno pornografijo in skušate sami sestaviti lestvico »umetniške« vrednosti posameznega filma. Pazite, ker je to dokaj težavno delo, saj morate biti prav tako pozorni, kot sodniki pri umetnostnem drsanju. Ocene bodo deležni režiser in igralci, pa tudi scenarist in montažer. Bodite pozorni na variante spolnega občevanja (več igralcev je na kupu, težje je organizirati sceno in podajati dovolj zanimivih detajlov) ter na dolžino in prekinitve akta, vendar pazite, da vas ne bo kritična strast pogubila! V primeru, da bo kdo kritiziral vnemo, s katero boste beležili minutažo bolw-joba, ki ga morda niti ne bo na ekranu, vam svetujem, da omenite An-dyja Wahrola in njegove elitne pornografske filme. Erotika ni bila stvar spolnih organov pač pa nedolžnih detajlov obraza in rok. Zato pri ocenah pridno opazujte mimiko obraza, ki je tudi v pornografiji edini pokazatelj pravega igralskega talenta. Na sliki: »pornografski« film izpred nekaj desetletij, ko je v ZDA vladala cenzura in je bila ženska v spodnjem perilu višek nesramnosti Glasnost zajela tudi filmsko področje Glasnost je raztegnila svoj vpliv tudi na ekran: sovjetska filmska ekipa se je prav v teh dneh prvič pojavila v Hollywoodu, kjer bo v dveh tednih zaključila snemanje igrane nadaljevanka Bukharin - sovražnik naroda. Da so stiki med velesilama na vseh področjih vedno Pogostejši, dokazuje tudi dejstvo, da je Sovjetsko zvezo prav v teh dneh »dosegel« najbolj razširjeni ameriški filmski tednik Movie USA. V pet leningrajskih kinodvoran, v štiri trgovine, v katerih v glavnem proda-lajo video kasete, in v nekatere kioske bodo razdelili najmanj 10.000 Izvodov revije. Založnik Todd Macrae je poudaril, da bo cena le simbolična, samo nekaj rublov. Seveda gre ta trenutek predvsem za reklam-110 potezo, s ceno tednika bodo namreč skušali kriti - ali vsaj tako Pravijo - le prevozne in distribucijske stroške. RAI 1 ■00 Daniel Barenboim izvaja Beethovnovo Sonato št. 31 v As-duru "10 ^Nadaljevanka: Santa 10.15 Film: Gani e gatti (kom., It. 1952, r. L. de Mitri, i. .. Titina De Filippo) 12 CK ^reme in kratke vesti 12 "to ^anizanka: Hooperman •oO Dokumentarec: Juha in 13 m leSniki 14 on l-)nevnik - ob trinajstih 14 i c \ariete: Ciao fortuna Film: Gli uomini della terra selvaggia (vestern, ZDA 1958, r. Delmer Da-1^ .. Ves, i. Man Udd) irJO Mladinska oddaja: Big! •40 Nadaljevanka: La frec-1? so C'a nera 1R4s l^kumentarec: Atlante 19 40 Santa Barbara 20 4o ^lmanah in dnevnik 0 Nadaljevanka: Sando- 22.15 Film: L uomo e il bam-bmo (vestern, ZDA 1972, {j E. W. Swackhamer, i. 24 no SlU Cosby) 0 m ?nevnik in vreme o'cr ^tletika - VN IAAF "aterpolo: Italija-Grčija Trr—5 Plar, 9.00 M N.D. - jjn p£ c°. 9.55 Un 12 4 c Usto 1245 Glasbena c I3.45 pafificaS ,Flhn: 0( (Pust., ZDA am VVellmi l5'20 Nanall) Nanizanke alle cinqu, ?7Xc' 16'5C Z55 Mai c >-a] iS.50 lPeciale * Ifci' (ftei a'41'!' ^ RAI 2 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti 10.40 Nanizanki: Luomo di Danny, 11.05 Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Nadaljevanka: Beautiful 14.00 Variete: Ciao fortuna 14.15 Nanizanka: Saranno fa-mosi - Il ritorno del dot-tor Scorpio 15.00 Variete: Ghibli 15.50 Film: Il piccolo fuggiti-vo (pust., ZDA 1953, r. Ray Ashley, i. Richie Andrusco) 17.00 Mednarodni pokal v plavanju 18.30 Športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.40 Vreme, dnevnik in šport 20.30 Variete: Stasera mi but-to (vodi Gigi Sabani) 23.00 Dnevnik - nocoj 23.15 Petkov boks: Terlizi-Manfredini (za lahko-težko kat.) 0.15 Dnevnik, vreme in horoskop 0.30 Film: Canicola (dram., Fr. 1983, r. Yves Boisset, i. Lee Marvin, Miou-Miou) ■HETC« ■ 8.00 Nanizanka: Bonanza 9.00 Film: Piccolo alpino (mlad., It. 1940, i. Cesco Baseggio) 11.00 Nadaljevanki: Aspettan-do il domani, 11.30 Gosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant -La grande truffa 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanka: Sentieri 14.30 Nanizanka: Falcon Crest - LJntrusa 15.30 Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Nanizanka: General Hospital 19.35 Nadaljevanka: Febbre d'amore 20.30 Film: Il grande Musolino (dram., It. 1950, r. Mario Camerini, i. Amedeo Nazzari, Silvana Pampa-nini) 22.20 Nad.: Ricordi di guerra (i. Robert Mitchum, Jane Seymour, John Gielgud, 3. del) 0.10 Nanizanki: Cannon, 1.10 Barnaby Jones - Omici-dio guasi perfetto ^ RAi 3 I 12.00 Film: Gli uomini non sono ingrati (kom., It. 1937, r. Giulio Brignone, i. Gino Cervi) 13.20 Mit tega stoletja: Klavirski genij Glenn Go-uld (Bach) 14.00 Deželne vesti 14.10 Dok.: Veliki planet 15.15 Nanizanka: Vita col nonno 16.05 Kolesarstvo: Biči & Bike 16.45 Film: In guesta nostra vita (dram., ZDA 1942, r. John Huston, i. Bette Davis) 18.20 Videobox 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in Drobci 20.00 Atletika: VN IAFF 20.30 Nan.: I Professionals 21.25 Dnevnik nocoj 21.30 Film: Stephane, una moglie infedele (dram., Fr. 1969, r. Claude Chabrol, i. Stephane Audran, Michel Bougu-et) 23.05 Nanizanka: Il nero e il giallo 23.50 Nočni dnevnik 0.20 Italija pred 50 leti: Delavska zavest v Turinu [ TV Slovenija 1 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Kljukčeve dogodivščine, 9.25 nanizanka Delfin Flipper 9.50 Dokumentarni oddaji: Boj za obstanek, 10.15 Napadalnost in razdiralnost 10.45 Nad.: Vnovič v Brides-headu (pon. 12. dela) 11.20 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.) 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Dokumentarec: Mesta mostovi - Most na Soči 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Pet prijateljev 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.54 Zrcalo tedna 20.15 Dokumentrana oddaja: V 80 dneh okoli sveta (1. del) 21.10 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu 22.00 Dnevnik in vreme 22.20 Poletna noč, vmes nanizanke Pri Huxtablovih, Polnočni klici in Hooperman 0.25 Video strani ITALIA 1______________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane intel-ligente, 10.30 Skippy il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Benson,13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Ap-partamento in tre, 14.05 Starsky & Hutch, 15.00 Giorni d'estate 15.20 DeeJay Beach in Ibiza 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Variete: Venerdi con zio Tibia 20.35 Film: Il ritorno dei morti viventi (srh., ZDA 1985, r. Dan 0'Bannon, i. James Karen, Clu Gulager) 22.30 Nanizanka: Venerdi 13 23.00 SP v košarki: Italija-Ki-tajska (iz Rosaria) 1.00 Nanizanki: Sulle strade della California, 2.00 Benson ODEOM________________ 9.30 Nanizanka: Arthur 13.00 Risanke in nan. Heidi 15.00 Nanizanka: Interbang 15.30 Film: LJmmensita (kom., It. 1967, r. Oscar De Fina, i. Patty Pravo) 17.00 Nanizanki: Gli inafferra-bili, 18.00 Lottery 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nan.: Flash Gprdon 20.30 Film: Vogliamo i colon-nelli (kom., It. 1972, r. Mario Monicelli, i. Ugo Tognazzi) 22.30 Aktualno: Blue news 23.00 Film: Come una rosa al našo (kom., It. 1976, r. F. Rossi, i. Ornella Muti) ,TMC_________ ... 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nan.: Il calabrone verde 13.00 Šport in dnevnik 13.45 Nadaljevanka: Diadorim 15.00 Film: Due pazzi da no-vanta (pust., ZDA 1979, r. Minshall-Lisonbee) 16.50 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Provaci an-cora Lenny, 18.30 Segni particolari, genio, 19.00 Petrocelli [IIP) TV Koper 13.45 SP v košarki: Italija-Avstralija (pon.), 15.30 Špa-nija-Grčija (pon.) 17.30 Dok.: Čampo base 18.00 SP v košarki: Italija-Ki-tajska (iz Rosaria), vmes TVD Novice 20.00 Odprta meja 20.30 TVD Stičišče 21.00 Nogomet: nemško prvenstvo 21.45 SP v košarki: ZDA-Špa-nija (iz Ville Ballester),' vmes TVD Novice 23.30 Boksarski prvaki: Boxe destate 24.00 Dokumentarec: Speciale Čampo Base | TV Slovenija 2 17.00 Satelitski prenosi 17.50 35 let z Avseniki (pon.) 18.45 Skupščinska kronika 19.15 Atletski miting (iz Bruslja) 21.00 Melodije morja in sonca (iz Portoroža) 22.30 Atletski miting (posn.) 23.30 Melodije morja in sonca (nagrajevanje) 23.55 ŠP v košarki: Jugoslavi-ja-Portoriko (prenos iz Argentine) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Banane 21.30 Nogomet - turnir v Wembleyu: Sampdoria-Real Sociedad 23.30 Nočne vesti 23.45 Športne vesti: VN 1990 v atletiki in plavanje TBUHFRIUU____________ 12.00 Risanke in rubrika 13.00 Nanizanka: L albero del-le mele 13.30 Film: Gli amanti della citta sepolta (pust., i. Virginia Mayo) 15.30 Nanizanka: Il brivido e 1'avventura 16.00 Nadaljevanka: Un uomo da impiccare 17.00 Risanke 18.30 Nan.: L'albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a... 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d estate 20.30 Nad.: Un uomo da impiccare (2. del) 22.00 Nanizanka: Il brivido e lavventura 22.30 Nočne vesti 23.00 Nan.: I giorni di Bryan _____TELE A_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 8.30 Veliki uspehi Beatlesov; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Skriti dnevnik (4. del); 9.35 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Revival; 12.00 Goriški Film video monitor 1990; 12.20 Orkestralna glasba; 12.35 Slovenski zbori; 13.20 Priljubljene melodije; 13.40 Dramatizirana glosa; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Spomini Staneta Kavčiča; 16.25 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden severnoevropskih skladateljev; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Zvočne kulise; 19.20 Zaključek sporedov. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.00 Informacije, gospodarstvo, glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do 14.00; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Obvestila za pomorščake; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta v 81. dneh; 9.15 Clic; 9.35 Pesem po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo od...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Geletti; 15.00-18.00 Jugoslavija: vse o počitnicah; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba. Razdeljevali jih bodo od 3. do 29. septembra Minister za industrijo odobril bencinske bone za drugi avto V ponedeljek in torek v Fari Meteorski dež, luna Saturn in sateliti Prav v dneh, ko se za avtomobiliste pišejo težki časi zaradi zelo verjetnih občutnih podražitev bencina v zvezi z dramatičnim dogajanjem ob Perzijskem zalivu, je prišla včeraj iz Rima vest, ki bo dobrodošla goriškim avtomobilistom ali bolje tistemu delu prebivalstva, ki si lahko privošči po več kot en avtomobil v družini. Z ministrstva za industrijo so namreč včeraj uradno sporočili Goriški trgovinski zbornici, da je minister Alfredo Bat-taglia podpisal odlok, s katerim dovoljuje razdeljevanje nakaznic za nabavo bencina proste cone tudi za ti. druge avtomobile v posameznih družinskih enotah. Doslej so ugodnosti proste cone bile predvidene samo za en avtomobil v vsaki družini, po novem pa je ta omejitev odpravljena. Zadevni sklep je Trgovinska zbornica prvič odobrila že novembra lani in nato ponovno marca letos. Sklep je nato zavrnilo finančno ministrstvo, ki je v njem ugotovilo nekatere formalne nepravilnosti. Trgovinska zbornica je zato ponovno obravnavala zadevo in 12. junija s potrebnimi popravki še v tretje odobrila sklep o raztegnitvi ugodnosti proste cone na vse avtomobile. Potrebno je bilo še privoljenje ministra za industrijo, s katerim bodo sedaj lahko začeli konkretno izvajati nova določila. Po novih predpisih bo bone za bencin po znižani ceni lahko dobil vsak imetnik vozniškega dovoljenja, ki je hkrati tudi lastnik avtomobila (tudi v primerih skupnega lastništva zakoncev). S tem so dejansko odpravili omejevalno sklicevanje na družinske enote. To je v skladu z določili novega zakona o podaljšanju režima proste cone, ki izrecno predvidevajo, da pri-tičejo ugodnosti tu živečemu prebivalstvu, ne pa družinskim enotam. Konkretno bodo torej odslej delilrbone za vsak avtomobil, katerega lastnik ima veljavno vozniško dovoljenje in ni obenem lastnik drugega avtomobila, za katerega že koristi ugodnosti proste cone. Z razdeljevanjem bonov proste cone bodo začeli 3. septembra in nadaljevali do 29. septembra. V Gorici, Krminu in Gradežu bo razdeljevanje potekalo v uradih sedežev avtomobilskega kluba ACI, v Gradišču na sedežu Turistične ustanove, v Ronkah in Tržiču pa na sedežih tamkašnjih združenj Pro loco. Upravičenci z bivališčem v goriški in sovodenjski občini bodo za tekoče leto prejeli bone za 280 litrov bencina za avtomobile do vključno 11 fiskalnih konjskih moči in 490 litrov za večje avtomobile. Prebivalci drugih občin v pokrajini bodo prejeli po 245 litrov za manjše in 455 litrov za večje avtomobile. Letos bodo te kontingente bencina lahko koristili samo upravičenci, ki so vložili zadevno prošnjo pred koncem meseca junija. Vsekakor jih ni malo: na Trgovinski zbornici so namreč prejeli približno 16.400 prošenj. Uslužbenci so se že vrnili z dopustov in si sedaj prizadevajo, da bi pravočasno preverili veljavnost vseh prošenj in vnesli podatke novih upravičencev v računalnike. Za vse upravičence, ki so že prejeli bencinske bone za prvi avto v družini ali jih bodo septembra za druge avtomobile, velja določilo, da je treba bone izročiti na bencinskih črpalkah najkasneje do 30. novembra letos, bencin pa prevzeti do 31. decembra. Prihodnje leto pri razdeljevanju bonov ne bo razlik med prvim in drugimi avtomobili v družini: za vse bodo dodelili enako število litrov, edino razlikovanje pa bo ostalo med manjšimi in večjimi avtomobili. Za ljubitelje zvezd se prihodnji teden obetata dva zanimiva večera. Deželna zveza amaterskih astronomov vabi namreč na srečanje s Perzeidi, ki bo v ponedeljek, 13., in v torek, 14. avgusta, od 21. ure dalje. Na ogled bo padajoči zvezdni roj sv. Lovrenca, če bodo seveda vsi pogoji za to. Opazovanje bodo omogočili v vseh štirih pokrajinah Furlanije-Julijske krajine in sicer ob sodelovanju astronomskih društev in krožkov, ki delujejo v raznih krajih. Kar zadeva goriško pokrajino, bo za ogled poskrbel Astronomski krožek iz Fare, ki bo za to priložnost odprl obiskovalcem opazovalnico v kraju Colombara pri Fari. Pojav, ki se znanstveno imenuje meteorski dež, nastane ob dotiku zvezdnega materiala z zemeljsko atmosfero. Zaradi močnega trenja se ta material vžge in pusti za seboj bleščeči sij, ki je lahko močnejši ali šibkejši, odvisi pač od velikosti drobcev. Včasih so ti delci tako obsežni, da si zaslužijo kar ime meteorji: podoben dež se pojavi večkrat na leto, ampak ta, sredi avgusta, je nedvomno naj lepši po barvi in svetlobi. Ime pa je dobil po ozvezdju Perzeja, ker zaradi perspektive zgleda, da prihaja prav iz tiste smeri. Obiskovalci bodo najprej sledili razlagi tega pojava, nato pa jih bodo člani krožka vodili v spoznavanju glav' nih poletnih ozvezdij. Delili bodo tudi zvezdne mape, na katere bo mogoče začrtati padajoči roj. Organizatorji priporočajo, naj ljudje prinesejo s sabo ležalnike ali primerne stole. Po ogledu na prostem bo na razpolago teleskop za opazovanje Saturna in njegovih obročev ter Lune. razna obvestila Slovensko deželno gospodarsko združenje - Gorica obvešča, da bodo uradi v Gorici, od 13. do 17. t. m. zaprti zaradi dopusta. Gabrsko-vrhovski gospodarski župnijski svet vabi Vrhovce, tudi tiste, ki so se iz domačega kraja izselili, na mašo, ki bo 12. avgusta ob 10. uri, ob praznovanju vaškega patrona sv. Lovrenca. Sindikat slovenske šole obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za seminar slovenskega jezika in kulture, ki bo na Brdu pri Kranju od 19. do 25. avgusta-Zainteresirani naj se čimprej oglasijo pri odbornikih SSŠ. Nadaljnji nov korak za gradnjo bolnišnice Izredna ribiška sreča Julija Florenina Krap (amur) težak 11 kg S podpisom pogodbe med goriško KZE ter pred kratkim ustanovljenega konzorcija EDILSA - Gorizia se je dejansko pričel postopek za gradnjo nove bolnišnice v Gorici, za dograditev bolnišnice v Tržiču in nekaterih drugih struktur javne zdravstvene službe, V septembru naj bi strokovna komisija, ki jo je imenovalo Ministrstvo za zdravstvo predvidoma izrekla soglasje glede okvirnega načrta in drugega pripravljalnega gradiva. Po dokončni odobritvi naj bi se začela faza izdelave izvršilnega načrta, tako da bi v začetku prihodnjega leta že lahko tudi oddali dela. V trenutni finančni konstrukciji je za izgradnjo bolnišnice v Gorici predviden strošek 87 milijard lir in sicer v časovnem zaporedju treh srednjeročnih obdobij, 45 milijard lir za dokončanje bolnišnice v Tržiču v dveh triletnih obdobjih in 9 milijard lir v dveh triletnih obdobjih za gradnjo okrožnega zdravstvenega centra. Skoraj sočasno s podpisom konvencije s konzorcijem EDILSA (sestavljata ga družba SVEI in Italposte, obe iz skupine IRI - Italstat) se je začel tudi postopek med KZE in Pokrajino za Izterjevanje samoprispevka za bolnišnico ureditev lastnine zemljišča, kjer bodo gradili novi okrožni zdravstveni center. KZE bo Pokrajini prepustila zemljišče in stavbo ambulante v Ulici Duca d'Aosta, sama pa pridobila zemljišče na območju bolnišnice. KZE je pri sestavi akta predstavljal komisar dr. Vincenzo Panico, konzorcij Edilsa pa predsednik Paolo Ferrari. Pomembnega srečanja in podpisa akta so se udeležili tudi drugi predstavniki KZE in deželni odbornik za zdravstvo dr. Mario Brancati. Madžarski zbor Pred kratkim je bil na obisku v Medel zbor Cantus Corvinus iz kraja Gy-ongyos na Madžarskem. Zbor se je udeležil 10. pevske revije "Primavera corale". Madžarski gosti so obiskali tudi spomenik Ara pacis in krminsko zadružno klet, kjer so se s posebnim zanimanjem seznanili s pobudo "vina miru". Na občini v Medei je goste sprejel župan Franco Stacul s sodelavci ter predstavniki raznih društev in ustanov, med temu tudi zbora Schola cantorum. V vodah Vipave živijo poleg somov tudi druge "uvožene" ribje vrste. To potrjuje lep primerek posebne vrste kra- pa (amur), ki ga je te dni med Pečjo in Gabrjami ujel Julko Florenin iz Gabrij. Skoraj enajst kilogramov težka riba je bila dolga 94 centimetrov. Zagrabila pa je na vabi s polento. Ribo - menda gre za prvi primerek amurja, takšne dimenzije, v vodah Vipave - bodo nagačili. Športni ribiči, člani društva Vipava, najbrž ne bodo jezni, če izdamo javno skrivnost, da je riba zagrabila v znanem bazenu med Gabrjami in Pečjo, kjer so lani ujeli tudi velikega soma in nekaj drugih velikih rib. Pri Ustanovi za sladkovodno ribištvo v Vidmu smo se pozanimali za značilnosti "amurja". Gre za vrsto, ki je doma v azijskih rekah in ki se hrani skoraj izključno z vodnimi rastlinami. V optimalnih pogojih dosežejo posamezni primerki tudi do 20 in 25 kilogramov teže. Riba je iz družine krapov. Italijansko ime zanjo je "carpa erbivora". Po informacijah, ki smo jih dobili v zgoraj omenjeni videmski ustanovi, naj bi šlo za vrsto, ki se zelo težko razmnožuje v naravnem okolju. Zato pa jih razmnožujejo v gojiščih. "Vsekakor gre za redkost v naših vodah", nam je povedal VValter Monti, glavni pri ribiški družini Vipava, ki je ribo prevzel in poskrbel, da se bo spremenila v lepo in trajno trofejo. Seveda ostaja nerešena uganka, kako je riba, doma v Aziji, zašla v Vipavo. Najbolj verjetno se zdi, da je kdo (brez dovoljenja) spustil v vodo mladice. (Na sliki - foto Butkovič - Julko Florenin s trofejo, ki bi jo bil vesel vsak ribič. Jadralni letali trčili nad Bovcem Oba pilota umrla v razbitinah ____________kino Gorica CORSO Zaprto. VERDI Zaprto. VITTORIA Zaprto. Tržič Okrog dva tisoč občanov na območju Tržiča in drugih krajev v okolici -enaka usoda pa bo kot kaže doletela tudi Gorico in druge občine - bo v prihodnjih dneh prejelo na dom pismo KZE z vabilo na poravnavo samoprispevka, ki ga dolgujejo za zdravljenje v bolnišnici v obdobju od 1. aprila do 28. julija lani. Gre za zakasnelo posledico lani odobrenega dekreta vlade, ki je potem zapadel, in ki je uvajal samoprispevek (ticket) tudi za zdravljenje v bolnišnici. Dekret ni bil spremenjen v zakon in tako je zadeva propadla. Zgodilo pa se je, da so številni občani samoprispevek dejansko vplačali, drugi pa ne. Skratka, velika zmešnjava. Nekaj mesecev zatem je prišlo tolmačenje, da se zadeva odpiše: ker dekret ni bil spremenjen v zakon naj ne bi bil veljaven. V začetku tega leta pa spet novo tolmačenje: krajevne zdravstvene enote so dolžne za omenjeno obdobje veljavnosti dekreta izterjati dolgovane zneske. Odtod pisma z vabilom za poravnavo. V enakem položaju so tudi v drugih KZE in kjer pisem še niso odposlali, jih bodo prav gotovo v kratkem. Koliko bodo morali nekdanji pacienti plačati za zdravljenje v bolnišnici? Maksimalno dvesto tisoč lir, če so bili v omenjenem obdobju na zdravljenju večkrat, oziroma maksimalno sto tisoč lir, če so bili v bolnišnici samo enkrat in za več kakor deset dni. Samoprispevek občanov je bil namreč določen v višini deset tisoč lir dnevno, za največ deset dni ob prvem zdravljenju. Maksimalen znesek samoprispevka pa je bil določen v višini 200 tisoč lir. Ni znano, če bodo Krajevne zdravstvene enote z denarjem, ki ga bodo izterjale, poravnale deficit. Prijetno poletno popoldne v Bovcu je v sredo pretrgala vest o letalski nesreči, v kateri sta umrli dve osebi: 42-letni Franko Mlekuž in 19-letni Urban Absec. Prvi je bil domačin, drugi pa iz Domžal. Umrla sta v razbitinah jadralnih letal, kakih 300 metrov pod vrhom Pirhovca, v hrbtu Polovnika, v sredo okrog 14.30. Po prvih ugotovitvah poškodb na letalih in tudi po izjavah prič, naj bi letali na višini okrog dva tisoč metrov, nad Polovnikom trčili in se nato zrušili na severovzhodno pobočje, to je pobočje nad Bovško kotlino, nekje nad Čezsočo. Priča nesreči je bil pilot tretjega jadralnega letala, medtem ko naj bi zaključno fazo nesreče, strmoglavljenje letal, opazil pilot motornega vlečnega letala, ki je o nesreči tudi takoj obvestil letališče. Iz Bovca so takoj odšli reševalci z zdravnikom,, vendar za ponesrečenca ni bilo več pomoči. Oba sta umrla v razbitinah in je zdravnik lahko samo uradno ugotovil njuno smrt. Trupli so člani gorske reševalne skupine iz Bovca že v sredo prenesli v dolino, medtem ko so razbitine obeh letal ostale na kraju nesreče, v pričakovanju prihoda Zvezne komisije za civilni letalski promet iz Beograda, ki je včeraj do prvih popoldanskih ur že tudi opravila pregled. Letali eno je bilo vrste libela club nemške izdelave z razponom kril 15 metrov in je v njem sedel Absec, drugo pa blanik, češke izdelave, z razponom kril 17 metrov, sta strmoglavili približno na višini 1300 metrov, kakih 350 metrov drugo od drugega, pod vrhom 1661 metrov visokega Pirhovca. Razbitine Mlekuževega letala so ležale na jasi, nedaleč stran, na melišču pa razbitine drugega letala. V teku sta dve preiskavi: sodna in komisije za civilni letalski promet. Sodno vodi preiskovalni sodnik Zoran Sfiligoj v Novi Gorici, ki nam je tudi posredoval prve ugotovitve o nesreči. V Sloveniji je to letos prva smrtna nesreča z jadralnim letalom, medtem ko jih je bilo v Jugoslaviji že osemnajst. Glede vzrokov nesreče - za dokončne ugotovitve bo treba seveda počakati na uradni zaključek dela Zvezne komisije -S se zdi najbolj verjetna človeška napaka. To je da se pilota nista videla. Vremenski pogoji so bili po splošnih ugotovitvah v sredo popoldne zelo ugodni in je torej ta element mogoče izključiti. Pri Posoškem aereoklubu pa smo izvedeli, da sta bili letali razmeroma novi in v dobrem tehničnem stanju. (Na zemljevidu, označeno s krogom, področje, kjer sta strmoglavili letali, po trčenju v zraku). COMUNALE Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Solarni bojevniki«. SVOBODA Šempeter 20.30 »Družinska strast«. 22.30 »Hawai«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI AH'Orso bianco — Korzo Italia 10 tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 — (Comunal® n.l) — ul. Terenziana , 26 tel. 482787. __________pogrebi____________, Danes v Gorici ob 9.30 Agostino Stru kelj iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ani in na glavno pokopališče, 10.20 Concepita Tunno iz splošne b0 n n niče v Tržič, ob 11. uri Orsola Zorzeo vd. Pizzul iz splošne bolnišnice na 9la no pokopališče. -i> V 88. letu je preminila Terezija Lutman vd. Beltram (Žežka) Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 9.30 splošne bolnišnice v . pa v Gorici v cerkev v Štandrežu 1 tukajšnje pokopališče. , SVOJC1 Štandrež, 10. avgusta 1990 Ob neresnični vesti o »samomoru« sovjetskega skakalca v višino Valerija Brumla Ko novinar postane »killer«... Pred dvema dnevoma so domala vsi svetovni časopisi pisali o samomoru velikega sovjetskega skakalca v višino alerija Brumla, včeraj pa so se že Pet razpisali o njegovem »novem rojstvu«. Novinarski »kiks« osrednje za-jdnonemške tiskovne agencije DPA j® postavil že spet v ospredje eno od eineljnih vprašanj modernega novi-aarstva: verodostojnost. Y Času, ko se za vsako novico skrivajo veliki gospodarski interesi, ko Postaja ekskluzivna vest vse bolj pra-Po kot izjema, ko je dirka za novico se ostrejša, se lahko dogodi, da odpovedo tisti mehanizmi, ki bi morali no-marja »zavarovati« pred spodrslja-v P1- y prvi vrsti gre tu za preverjanje esti. Novinar agencije Deutsche ress Agency, ki je sprožil »zadevo rurnel«, ni preveril, ali je bivši sve-j0vni rekorder in olimpijski zmagova-ec še živ, ali ne. Nekaj podobnega se ' Pred kratkim zgodilo z njegovim “theriškim kolegom, ki je najavil sko-p^jsnji odstop Mikhaila Gorbačova, /etekli teden je bila novinarska reakcija prve italijanske vsedržavne izreže pod udarom zaradi neresničnih ^Jav domnevnega agenta CIA. Vsi ti Primeri kažejo na »krhkost« novinar-Va pred vestjo. Vest je postala že semogoča, zavladala je novinarstvu, v^dtem ko bi jo moral po pravilih no-mar obvladovati, jo primerno obdela-i^Preveriti, in jo šele nato »spustiti« v “Brumlova smrt« spominja na mno-3® druge podobne spodrsljaje, ki niso cast novinarjem. V takih primerih je Pačilno, da se druga sredstva javnega k eščanja ne znesejo nad »grešni-takm' S trt^0 r0^0' sai vedo, da se je akih spodrsljajev kljub vsemu zelo s obraniti: ko najmanj pričakuješ ti lahko zapiše in ustreliš kozla, da ti nato vse smeje... Tako se je na primer pred slabima dvema letoma japonskemu dnevniku Mainichi Daily News zapisala vest o smrti japonskega cesarja Hirohita. Cesar je bil sicer na smrtni postelji, a je še dihal. Direktor časopisa je bil nemudoma odstavljen in bo ostal v zgodovini zapisan, kot »zadnja cesarjeva žrtev«... Le nekaj mesecev prej, 4. maja 1988, jo je »skupil« celo ugledni pariški Le Monde. Na prvi strani je objavil vest o samomoru (že spet samomor!) znane italijanske filmske in gledališke igralke Monice Vitti. Dan kasneje je rimski dopisnik pariškega dnevnika poslal Vittijevi šop sto rdečih vrtnic »rdečih od sramu«, kot je bilo zapisano v opravičilu. In glej naključje: isto leto je Vittijeva imela glavno vlogo v komediji Bena Hechta in Charlesa Mac Arthurja Naslovna stran, ki humorno, a bodeče žigosa novinarski poklic... Poleg vrtnic v opravičilo je bila Monica Vitti dan po »samomoru« deležna tudi tolažbe delovnega kolege Alberta Sordija: potolažil jo je, češ da so časopisi njega že šestkrat »pokopali«, a je še vedno čil in zdrav. Tudi znanega italijanskega režiserja Federica Fellinija so novinarji-»killerji« že poslali v onostranstvo, in to štirikrat. Časnikarska smrt je doletela tudi nekatere znane umetnike. Tak je bil primer ameriškega pisatelja Marka Tvvaina. Pisec Toma Sawyerja je naslednjega dne v intervjuju šaljivo odgovoril, »da se mu je zdela vest o njegovi smrti nekolikanj napihnjena, saj je bil le... rahlo prehlajen«. Ernest Hemingway je postal žrtev časnikarskih grobarjev 24. januarja 1954. Pri uglednem milanskem dnevniku Corriere della sera agencijske vesti niso preverili, pač pa so naročili poznejšemu nobelovcu Eugeniu Mon-taleju, naj napiše nekrolog o ameriškem pisatelju. Naslednjega dne se je izkazalo, da je bil Hemingway v letal-stki nesreči le ranjen. Montale je moral ob tem spet zasukati pero, tokrat seveda v opravičilo. Časopisi so med drugimi prerano »spravili v grob« papeža Pija XII. (24 ur pred »pravo« smrtjo), znanega italijanskega konferansjeja Mika Bongior-na (»umrl« je na dan ugrabitve Alda Mora), nekaj tednov pred »samomorom« Monice Vitti pa so Francozi na straneh Ouotidiena de Pariš izvedeli o »smrti« predsednika francoske letalske družbe Marcela Dassaulta, Izredno zabaven je bil primer, ki se je pripetil italijanskemu novinarju Lu-igiju Arnaldu Vassallu, znanemu z vzdevkom Gandolin. Njegov časopis je pomotoma objavil vset, da je v hudi prometni nesreči umrl tudi neki mesar. Le-ta je naslednjega dne ves razjarjen telefoniral na dnevnik: razjezil se je na urednika, ker je bil zaradi tiste vesti ta dan ob zaslužek. Njegovi običajni kupci niso prišli v mesnico, ker so verjeli dnevniku, da je mesar res umrl. Vassallo ga je pomiril, mu obljubil popravek in svojo obljubo tudi zelo elegantno izpolnil: mesarjevo ime je bilo naslednjega dne vključeno v rubriko »Rojstva in smrti«, seveda med »novorojene«... V Zagrebu neznanci ukradli slike naivca Generalica V Zagrebu so neznanci pred dnevi vlomili v stanovanje znanega jugoslovanskega naivca Josipa Generaliča na Dvorničevi ulici in ukradli petnajst slik, katerih avtorji so Josip Generalič sam, njegov oče Ivan in sin Goran. Tatvino je odkril Josip Generalič po vrnitvi z nekajdnevnega dopusta in takoj obvestil zagrebški sekretariat za notranje zadeve. Vrednost ukradenih slik znaša približno milijon dinarjev. Med ukradenimi deli je tudi znano Josipovo olje na steklu z naslovom Pripravljanje mošta iz leta 1941. Zoper razprodajo kulturne dediščine Skupina italijanskih intelektualcev in politikov je včeraj izdala ogorčen protest zoper prodajo italijanske kulturne dediščine. Njihov protest je odgovor ha nedavni predlog računskega sodišča, ki v svojem letnem poročilu med drugim omenja tudi možnost prodaje dela italijanske kulturne dediščine, da bi z iztrženim denarjem sanirali italijanski državni primankljaj. Podpisniki protesta, med katerimi so tudi Giuliuo Carlo Argan, Giorgio Strehler, Gaetano Arfe, Paolo Volponi, Aureliana Alberici in Renato Nicolini, pišejo, da bi bila razprodaja italijanske kulturne dediščine »kulturni zločin«, s katerim bi le še bolj opustošili že itak preveč opustošene in slabo zavarovane pomnike tisočletne kulture na Apeninskem polotoku. Skupina ob koncu poziva parlament, vlado, dežele in javne ustanove naj preprečijo te namere. Največ prireditev bo v Salzburgu, rojstnem mestu velikega glasbenika V Avstriji v polnem teku priprave na 200-letnico Mozartove smrti 'Volfgang Amadeus Mozart pririr^Y.st)riji se že sedaj intenzivno potpif,Jai° na prihodnje leto, ki bo 'ieuciA* v znamenju Wolfganga Ama-narnre^0Zarta' Onkraj Karavank bodo bejjih c z vrsto koncertov, drugih glas-prosi,,lr!. kulturnih prireditev svečano Slasben ^'letnico smrti velikega Po „e9a. genija. tev v^recividevanju bo največ priredi-zart , urgu, mestu, kjer se je Mo-olxiiTli Veličina in blišč ^—-V nekega evrnnskpjra lindstva Na 11. svetovnem košarkarskem prvenstvu v Argentini so Riva in tovariši ugnali Avstralijo Košarka Azzurri bližji četrtfinalu ITALIJA - AVSTRALIJA 94:89 (44:49) ITALIJA: Rossini, Pittis 9, DelTAgnello 12, Bosa, Brunamonti 10, Vescovi, Riva 35, Pessina 15, Vianini 5, Cantarello 8. AVSTRALIJA: Dorge, Srayth 13, Sengistock, Keogh 10, Gaze 25, Bradtke 8, Longley 6, Vlahov 4, Borner 23. SODNIKA: Zych (Polj.) in Hightower (ZDA); PM: Italija 16:20, Avstralija 16:21; PON: Longley (28), Cantarello (34); TRI TOČKE: Italija 8:12 (Riva 6:10, Brunamonti 1:1, Pittis 1:1), Avstralija 8:22 (Smyth 3:7, Keogh 2:4, Gaze 3:10, Vlahov 0:1). ROSARIO — Po uvodnem zaskrbljujočem porazu z Brazilijo so Italijani v prvi tekmi drugega dne 11. svetovnega košarkarskega prvenstva v Argentini po napetem in izenačenem boju s 94:89 ugnali Avstralce in si ustvarili lepo izhodišče za uvrstitev v četrtfinale, se pravi med osmerico najboljših, kar je tudi letošni cilj italijanske odprave, če vemo, da nastopa na tem prvenstvu močno okrnjena. Da bi se ta cilj ne uresničil bi morali drevi Avstralci premagati Brazilijo. Ta si lahko privošči poraz z 10 točkami razlike (in bi kljub temu ohranila prvo mesto v skupini) oziroma celo s 27, s čimer pa bi se morala odpovedati prvemu mestu v skupini. Veselje v italijanskem taboru je bilo po pomembnem sinočnjem uspehu res nepopisno. Ne smemo pozabiti, da so na nedavnih Igrah dobre volje v Seattlu (ZDA) Avstralci nadigrali azzurre, tokrat pa so se jim ti lepo oddolžili. Njihova zmaga je zaslužena, saj so pokazali veliko mero borbenosti, požrtvovalnosti in složnosti. Junak srečanja je bil vsekakor Antonello Riva. V napadu je bil odličen, saj je zadeval kot za stavo skozi vse srečanje. Med mladimi se je zlasti izkazal Pessina. Član Stefanela Cantarello se je v prvih dveh tekmah prvenstva še kar dobro izkazal, njegov doprinos pa bi lahko bil še bolj pomemben, če si ne bi tako poceni nabiral osebnih napak. Azzurri so imeli v 15' že devet točk prednosti (39:31), a so polčas sklenili z zaostankom petih točk. V začetku drugega polčasa so varovanci trenerja Gambe dohiteli tekmece, nato pa je bila tekma vse do konca izenačena. Izbrani strelec Avstralcev Gaze je v zadnjih sekundah pri vodstvu Italije z 92:89 zgrešil met za tri točke. Argentinski gledalci so kot povračilni ukrep za Maradono med tekmo stalno navijali za Avstralce, včeraj pa celo za osovražene Brazilce, Italijanom pa so žvižgali. Jugoslovani so v svoji prvi tekmi zanesljivo premagali zelo solidne Venezu- elce, ki so s svojim nastopom v bistvu presenetili. Modri so vodili od prve do zadnje minute in trenr Ivkovič je poslal na igrišče vse svoje igralce, razen Saviča, Jovanovič (ki bo zamenjal poškodovanega Radjo) pa naj bi v Santa Fč prispel danes. Začetna postava Petrovič, Kukoč, Paspalj, Zdovc in Divac si je takoj nabrala 10/12 točk prednosti, največja prednost modrih v prvem polčasu pa je znašala 47:31 v 16. minuti. V drugem polčasu so se Venezuelci, zlasti po zaslugi novega člana Real Madrida Herrere (izbran tudi na draftu NBA lige), nevarno približali modrim do rezultata 88:82, iz zagate pa je Jugoslovane rešil Kukoč. Ponoči so modri igrali z Angolo,drevi pa jih čaka dvoboj s Portorikom. Do zaključka redakcije smo prejeli še dva rezultata: ZDA - Južna Koreja 146:67; Grčija -Španija 102:93. Na sliki (foto Križmančič): Antonello Riva (posnetek je s tekme azzurrov z Jugoslavijo v Trstu) je v dveh tekmah dosegel 76 točk 1. dan: Brazilci premočni za Italijo, modri zanesljivo JUGOSLAVIJA - VENEZUELA 92:84 (53:43) JUGOSLAVIJA: Petrovič 22, Peraso-vič 7, Čutura 6, Kukoč 27, Paspalj 12, Zdovc 3, Obradovič 2, Čurčič, Koma-zec 2, Savič. VENEZUELA: Diaz, Portillo 4, Becker 1, Solorzano, Gonzales 6, Gimenez, Sepero 16, Herrera 24, Estaba 15, Oli-vares 8, Nelcha 12. SODNIKA: Rigaš (Gr.) in Jang Chang Hwan (J. Kor.). TRI TOČKE: Kukoč 2, Petrovič in Zdovc 1. PON: Estaba in Sepero (40). BRAZILIJA - ITALIJA 125:109 (66:48) ITALIJA: Rossini 8, Pittis 8, Niccolai 6, DelFAgnello 15, Bosa 6, Brunamonti 2, Tolotti, vescovi 2, Riva 41, Pessina 8, Cantarello 11, Vianini 2. BRAZILIJA: Minuci 2, Guerrinha 7, Gerson 10, Pipoca 12, Ferreira 4, ca-dum 3, Maury 3, Marcel 15, Felipe 39, Josuel, Oscar 25, Israel 9. SODNIKA: Davidov (SZ) in Highto-wer (ZDA); TRI TOČKE: Riva 4, Bosa 1, Oscar 3, Felipe 5, Marcel 3, Maury in Cadum 1). PON: Cantarello (33). IZIDI 1. DNE SKUPINA A: Jugoslavija - Venezuela 92:84; Portoriko - Angola 78:75. SKUPINA B: Avstralija - Kitajska 106:85; Brazilija - Italija 125:109. . SKUPINA C: ZDA - Grčija 103:95; Španija - J. Koreja 120:101. SKUPINA D: SZ - Argentina 97:77; Kanada - Egipt 83:68. SPORFD 3 DNF Grčija - J. Koreja (18.00); Italija - Kitajska (18.00); Brazilija - Avstralija (21.00); Venezuela - Angola (21.00); Jugoslavija - Portoriko (24.00); Argentino - Egipt (24.00); ZDA - Španija (3.00); SZ - Kanada (3.00). kaj je to? V Argentini se igra svetovno prvenstvo v košarki' To naj bi najbolje vedel sam, saj sem prišel sem nalašč, da bi o njem poročal. Problem pa je v tem, da tu sploh nihče nič ne ve o kaki košarki. Argentinci poznajo en sam šport, seveda, in tu se še vedno govori o porazu Mara-done in tovarišev v finalni tekmi nogometnega mondiala. Košarka, kaj pa je to? Tekme svetovnega prvenstva prenaša ena sama TV postaja, ki je tudi producent televizijskega signala za ves svet, in ko sem včeraj gledal po televiziji tekme iz drugih prizorišč, sem tudi razumel, da je cela stvar marsikomu precej neznana: komentarji so sicer na dobri ravni, povezave v studiu pa tako naivne, da se človeku zdi, da je novinar pravkar prelistal na brzino kak priročnik za košarkarske začetnike. Tudi tekme skupine, ki jim sledim, to je skupine C, kjer igrajo ZDA, Španija, Grčija in Južna Koreja, se odvijajo v mali, pa čeprav lepo urejeni, dvoranici v četri Jose Leon Suarez, ki se nahaja v najbolj zakotni periferiji šestmilijonskega mesta in do katere je treba iz centra voziti z avtomobilom dobro uro v tukajšnjem prometa, ki je kot nalašč za tekmovanja stunt-cars. Ob tem, da se na. cesti dobijo prave škatle, ki se premikajo le p° čudežu, treba tudi stalno paziti na domače taksiste, ki se izživljajo v divjih gimkanah. Še malo o košarki: prvi dan je bilo zelo malo dobrih tekem: ekipe so tu res slabe in če Jugoslavija, tudi brez Radje, tokrat ne zmaga, ne vem, kdaj bo več. Še najboljša je bila pravzaprav prav tekma med Jugoslavijo in Venezuelo, ki se je izkazala kot presenetljivo solidna ekipa, ki igra zelo zdravo košarko. ZDA? Porazne: le sreča in sodnika so jih rešili pred porazom z Grčijo brez Galisa. Prognoze? Brazilija in, kljub vsemu, Sovjetska zveza (z Volkovim in Sokkom) bi morala biti edina prava tekmeca Jugoslaviji in ZDA v boju za kolajne. SERGIJ TAVČAR Na prvem veleslalomu svetovnega smučarskega pokala Zmaga Šveda Nyberga Zmagovalec Šved Nyberg MOUNT HUTT — Šved Fredrik Nyberg je zmagovalec prvega veleslaloma za svetovni smučarski pokal. Za njim sta se uvrstila Norvežan Kjuus in Francoz Piccard, Italijana Pesando in Tomba pa si delita deveto mesto. Nad prvim novozelandskim tekmovanjem za točke svetovnega belega cirkusa je tako padel zastor. Obračun je s tehničnega vidika dokaj zadovolj-vi, čeprav so zaradi slabega vremena izpeljali le dve od štirih predvidenih preizkušenj. Slabo pa se je izkazala organizacija. Poznavalci ocenjujejo, da se tekmovanje po tej plati še zdaleč ni približalo ravni, ki velja drugod po svetu, veliko bolje je bilo celo lani v Avstraliji. Za Alberta Tombo včerajšnje deveto mesto ni kdove kako odmeven dosežek, vendar pa je italijanski reprezentant še kar zadovoljen, saj pravi, da je izkupiček 22 točk v dveh tekmah dober, če upoštevamo, da je šlo za prvi tekmi sezone. Tomba pa se še vedno ni sprijaznil z razveljavitvijo ponedeljkovega slaloma, na katerem je bil po prvem spustu na odličnem drugem mestu. Trdi, da razmere za smuko sploh niso bile tako slabe oziroma, da veter na progi ni pihal tako močno. Po njegovem mnenju je bil dvakrat oškodovan, saj je bila torkova ponovitev v bistvu bolj neregularna in to zaradi megle in sneženja, ki sta se pojavila prav, ko se je sam spustil med količki. VRSTNI RED 1. Nyberg (Šve.) 2'31"79; 2. Kjuus (Nor.) 2'31 "89; 3. Piccard (Fr.) 2'32"82; 4. Bittner (ZRN) 2,32"95; Eriksson (Švi.) 2'32"98; 6. Wallner (Šve.) 2’33',11; 7. Aamodt (Nor.) 2'33"13; 8. Nierlich (Av.) 2'33"14; 9. Pesando in Tomba (oba It.) 2'33"54; 11. Furuseth (Nor.) 2'34"36; 12. Kalin (Švi.) 2'34"41; 13. Ghedina (It.) 2’34"63; 14. Girardelli (Luks.) 2'345 T4; 15. Von Griinigen (Švi.) 2'35"20. I FSTVTCA 7A 'tP Roth (ZRN) in Nyberg (Nor.) 25; Tomba (It.) 22; Tritscher (Av.) in Kjuus (Nor.) 20; Bittner (ZRN) 18; Piccard (Fr.) 15; De Grigis (It.) 12; AccOla (Švi.) in Eriksson (Šve.) 11. Na mednarodnem plavalnem pokalu Hohnertz odličen RIM — Anders Holmertz, Stefano Battistelli in Manuela Dalla Valle so bili glavni protagonisti prvega dne na mednarodnem plavalnem pokalu v bazenu Fora Italica. Ob odsotnosti asa Giorgia Lamberti-ja, ki ga pesti vnetje ušesa, je njegov tradicionalni rival Holmertz na 200 m dosegel sijajni čas 1'47"28, ki je doslej drugi najboljši sploh za svetovnim rekordom. Evropski prvak Battistelli je na 200 m hrbtno v času 1'59"48 izboljšal državni rekord, hkrati pa se na svetovni lestvici pomaknil na absolutno peto mesto. Veteranka Manuela Dalla Valle pa je na 100 m prsno (1009"88) dosegla drugi letošnji najboljši čas. Ostali rezultati niso bili vredni omembe. Začel se je tudi vaterpolski turnir. Jugoslovanska reprezentanca je v prvem kolu s 13:7 (4:2, 2:0, 4:2, 3:3) premagala Grčijo. Izdatna zmaga Triestine VILLA SANTINA — V prijateljski tekmi so nogometaši Triestine včeraj v Villi Santini kar z 11:0 (5:0) premaga-li istoimensko domače moštvo, ki na' stopa v karnijskem amaterskem Pr' venstvu. Tržačani so pokazali lep napredek v uigranosti v primerjavi * prejšnjimi nastopi, a nasprotnik je bi tokrat res dokaj šibek in slabo prl' pravljen. Strelci za Triestino: Soda v 5. (enaj' stmetrovka), 12., 40. in 54', Trombetta 6', Giacomarro v 34', Marino v 70., 74« 86., 89. in 90'. Triestina 1. polčas: Biato, Corin0' Donadon, Di Rosa, Costantini, Luiu' Conca, Giacomarro, Soda, UrbaH' Trombetta. Triestina 2. polčas - Riommi, Corin ' Donadon, Terraciano, Sandrin, Braic ' Runcio, Rizzioli, Di Benedetto, Ro®a no, Marino. Zelo težko je predvideti razplete tekme v Ceseni. V skupini 1 bi se na taki tekmi precej dobro znašel Cru-ciale. Od skupine x bi omenili Erio-neja LB, ki je trenutno v odlični formi. Od skupine 2 bi utegnil presenetiti Riomarina. V Rimu bo gotovo jurišal na zmago Dryfon (skupina x), ki je zadnje čase zelo napredoval. V skupini 2 bi lahko presenetil Dakovo, ki je posebno nevaren v finišu. Od skupine 1 bi omenili Isagiaro. V Trevisu je naš favorit Elisir pap (skupina x). Moral pa bo paziti na Dolfussa (skupina 1), ki ima dobro pozicijo na startu. Od skupine 2 bi utegnil presenetiti Guardi D' Ausa. V Montecatiniju je najresnejši kandidat za zmago Gil KS,(skupina 1). Posebno pozornost si zasluži tudi Extro Toscano (skupina x), čeprav bo startal v drugi vrsti. Od skupine 2 bo treba paziti tudi na Gezia Gis. V Follonici bo skušal Conde Or osvojiti drugo zmago na tej tekmi. Paziti pa bo moral na D’ Essie D' Asolo (skupina 2), ki bi lahko zelo ugodno presenetil. Od skupine 1 bi omenili Ghellerja PL, ki je zelo na-prdoval. V Tarentu je naš favorit Dingone (skupina 2). Njegov najnevarnejši tekmec naj bi bil Ihoney (skupina x), za presenečenja pa bi lahko poskrbel Elkadiri (skupina 1). DIRKA TRIS Naši favoriti: št. 10 Fiyson Gar, št. 18 Jazzy Jen, št. 19 19 Castoro GD. Dodatek za sistemiste: št. 9 Inglemir, št. 2 Filodoro, št. 11 Frescona. prvi 1 drugi X 2 prvi X drugi 1 2 prvi X drugi 1 2 prvi 1 drugi X 2 prvi X drugi 1 2 prvi 2 drugi X 1 Na mednarodnem nogometnem turnirju na Wembleyu Sampdoria danes proti moštvu Real Sociedad LONDON — Sampdoria bo danes ob 19.00 igrala prvo srečanje velikega mednarodnega nogometnega turnirja na Wembleyu, na katerem bodo nastopile še španski Real Sociedad in britanski ekipi Aston Villa in Birmingham. Boškovi vaorvanci se bodo drevi srečali z Real Socieda-dom, ki ima napadalno konico v celoti »britansko«: John Aldridge (državni reprezentant Irske), Kevin Richardson in Dalian Atkinson. Jutri bosta finalni tekmi, ob 14.00 za 3. mesto, ob 16.00 pa za 1. mesto. Izidi jugoslovanskega nogometnega pokala Včeraj smo objavili izida šestnajstine pokala jugoslovanskega nogometnega pokala, ki sta ju dosegla Koper in ljubljanska Olimpija, danes objavljamo še ostale izide tega pokala: Borac - Dinamo Zagreb 0:7; Trepča - Vojvodina 1:7; Pelister - Rad 2:1; Belišče - Crvena zvezda 2:4; Osijek -Velež 3:2; Novi Sad - Sloboda Tuzla 0:1; Vrapče - Hajduk 0:6; Zadar - Rijeka 2:4 (po llxm); Partizan - Sutjeska 2:0; Borac (BL) - Vardar 1:0; Sarajevo - Borac Čačak 6:1; Vratnik - Zeljezničar 1:5; Radnički - Beograd 1:2 (po llxm); Buduč-nost - Sloboda Titovo Užice 1:0. Žreb osmine finala bo danes. Prve.tekme osmine finala bodo 15., povratne pa 20. t. m. Po diskvalifikaciji zaradi dopinga Johnson se vrača OTTAWA — Kanadski šprinter Ben Johnson bo la^. spet nastopal za svojo državno reprezentanco. Tako je 0“‘0 čila kanadska vlada. Mednarodna diskvalifikacija Johns zapade 24. septembra letos. Skiba k Messaggeru RAVENNA — Multimilijarderski odbojkarski klub ^le(i) saggero iz Ravenne je za trenerja svojih mladinskih izbral Poljaka Alexandra Skibo, sicer selektorja itanja,^f|0. mladinske državne reprezentance. Skiba ohranja svojo go v okviru zveze. Modra med deseterico gI1. KOPER - Na mladinskem evropskem jadralnem P^ern stvu, ki za razred finn poteka v Cascaiju na Portuga* ^e(j sta po štirih regatah jugoslovanska jadralca uvrščena. :all prvo deseterico. Spličan Marko Kuret je osmi, KCZrarii' Jure Orel pa deveti: oba z lepimi obeti, da uvrstitev o ti do konca, saj sta na programu le še dve regati. (Kre Košarkarski maraton b0 v Košarkarska sekcija pri piranskem TVD Partizan ^0. času tradicionalnega portoroškega tedna organizir a šarkarski maraton - 24 ur košarke, v katerem se °torož? igrišču Lucije ob portoroški marini pomerili ekipi v in ljubljanske Ježice. Maraton se bo pričel danes on Košarkarji tržaškega prvoligaša se pripravljajo m novo sezono Stefanel meri dokaj visoko TfžaSkl košarkarji med treningom (foto Križmančič) Marko Lokar spet v ZDA V šolski telovadnici pod Katinaro se i ducat fantov znojil. Košarkarska rV9a je romala od »rdečih« do »črnih«, so večkrat spreminjali barvo po na-Udilih trenerja, ko je ta preizkušal taktične sheme. Košarkarji so ‘h člani Stefanela, ki je s tem trenin-y°m zaključil prvi teden priprav, mož Piščalko pa Bogdan Tanjevič. Prav Tanjevica smo po treningu S Ustregli s prošnjo, da bi orisal prvi a®* Priprav za zahtevno prvenstvo v frtag 1 *n sd^° nadaljnjega na- nrtk^h dni priprav ni prineslo obenih težav«, je začel Tanjevič. anti so pokazali voljo in motiviranost do dela. Vadbo bomo nadaljevali Polgarii za dobo dveh tednov, nato [v “o na vrsti nekaj turnirjev. Prvega P »o odigrali celo med pripravami v i O Sarii, in sicer v Riva del Garda (18. banu 7VgtUSta)’ takoj nato pa še v Lig-kuš • temi Prvimi igralskimi preizkušnjami bomo ostali za nekaj dni v v stu. Sledila bosta nova turnirja v Li-rnu in Astiju s kratkim vmesnim Premorom.« .“T0 bo dejanski uvod v začetek kal o^h tekmovanj za italijanski po-. t- Prvo tekmo bomo odigrali proti čo U ^abriano v Riminiju. Pred doma-Publiko bomo nastopili na spomin-main turnirju v dneh 14. in 15. se-jo^bibra. Poleg nas bo na startu ev-rw k Prvak Jugoplastika, četverico P ijosta dopolnila še Enimot Livorno Rhonola Caserta.« dn, ,z^ravstvena slika igralcev za-n voljiv® in se lahko z vsemi dela s paro ali kdo terja različen re- kof tzjemo rahlih bolečin v kakšnem Si enu je vse v redu. Program dela je v, nekoliko okrnjen zaradi odsot-anr,i!-bekaterih igralcev. Sartori in Bi-nachl služita vojaški rok, Cantarello je ren SVet°vnem prvenstvu, mladinska v Prezentanca pa nam je odnesla Fuč-Jn De Pola.« ja„ *šne bi lahko bile ambicije Ste-»V 9 V Prihodnjem prvenstvu? 0svVsakdo si lahko za cilj postavi tudi tnii?Iltev državnega naslova. Kot špor-izve t^la tudi to pravico. Skušali bomo b^st' dobro prvenstvo in pri tem mo?0 upoštevali, da obstajajo tudi jaij P°sti izpada. Predvajati bomo sku-va/dopadljivo igro, ki nas je označe-bj® J'6 v minuli sezoni in zadovoljiti skiif i° občinstvo. Seveda se bomo dalj t' uvrstiti v končnico. Od tam pa je vse mogoče.« Ven<.Argentini igrajo svetovno prte tVo- Kakšen razplet predvideva-kjer Vmesnem turnirju v Seattlu, in-v m°rda niso vsi igrali z maksi- Uvrceu ja bo lahko nekoliko popravila blest* c' ^eaino bi ji prisodil 5. ali 6. (jni, °- Favorita sta na vsak način Ju- V n ].a in ZDA.« Miniitalli0 nai bi prišel Dino Radja. bonr>° Vsote' ki je bila iznešena kot rar igralcu, se vam ne zdi, da je pri njeni postavitvi pred realno vrednostjo subjekta prevladala manija protagonizma tistega, ki je pripravljen toliko potrositi? »Brez dvoma gre za protagonizem. Radja je sicer izvrsten igralec, mislim pa, da še ne obstaja igralec, ki bi veljal tisti denar. Niti Magic Johnson. Pri tej operaciji ni nobene gospodarske logike. Radjo zelo spoštujem. Je Jugoslovan kot jaz.... Poteza bo kvarno vplivala na razmerja v športu.« V zelo mladi ekipi je letos tudi su-perveteran Dino Meneghin. Prvič po dolgih dolgih letih igranja se Meneghin verjetno zaveda, da bo igral za ekipo, ki realno ne more misliti na naslov. S kakšnimi motivacijami bo nastopal? »Ah! Tanjevič je torej omenil celo naslov.... Zavedamo se, da so nasprotniki izredno močni, na igrišču pa je treba vedno stopiti s prepričanjem v zmago in dati vse od sebe. Vsako tekmo zase se lahko zmaga v celoti pa se nato doživi tudi poraze. To je normalno in je tako zapisano v vseh knjigah. Računam, da bodo gledalci vedno prepričani, da smo res dali vse od sebe. V takih pogojih se tudi ob porazu lahko zapusti igrišče z dvignjeno glavo.« Je v bodočnosti Menegnina možnost, da bi kdaj sedel na važni klopci? »Ne, ne! Trener ne bom nikoli. Za tako delo treba imeti posebne lastnosti in pripravljen moraš biti tudi romati po celi Italiji, kar ni zame. Največ bi se lahko ukvarjal z učenjem košarke... za zabavo.« Divje uvažanje tujih igralcev pomeni demotivacijo za določeno število italijanskih igralcev? »Mladi igralci se s tem težje uveljavljajo. Mesto v ekipi terja sedaj povečano količino dela to pa je tudi ključ do višje kakovosti. Ne gre sicer zanemarjati interesov sponzorjev, gledalcev in sredstev javnega obveščanja.« Na treningu je bil tudi Marko Lokar, čeprav bo tudi v naslednji sezoni igral v ZDA. Kakšne so bile njegove izkušnje na drugi strani oceana? »Odlične. ZDA so še vedno pojem košarke. Pomislimo samo na turnir v Seattlu, kjer je bila druga'ekipa ZDA za 40 pik boljša od prve italijanske. Trenerji so odlični, organizacija popolna. Vsakdo se tam lahko veliko nauči.« Je v vidiku možnost povratka v Italijo? . . »Študij nameravam zaključiti v treh letih in pol. Tudi po diplomi nameravam igrati košarko..... letošnje mož- nosti Stefanela? Mislim, da ima klub letos odlično ekipo. Sam nisem še nikoli igral v A-l ligi, Stefanel pa ima za vsako potrebo po več uporabnih variant in katera od njih bo dovolj tudi za najzahtevnejše taktične potrebe na igrišču.« Novi Američan črnooranžnih je Silvester Gray. Predstavil se je takole: »Doma sem iz Memphisa v Tennesseeju. Eno leto sem igral v NBA za ekipo Miami Heats. V tržaškem kolektivu sem ze znašel že po prvih dneh dobro. Igralci so mladi in talentirani.« Poznate osebno katerega od rojakov, ki leto ali dlje že igrajo v Italiji oziroma ste se predhodno zanimali o pogojih. V Italijo je že prišlo mnogo igralcev, ki so bili najavljeni kot vrhunski mojstri, bile pa so zabeležene tudi razočaranja. »Osebno ne poznam nobenega od rojakov, ki so zaposleni v Italiji in nisem niti poizvedoval o tukajšnjih pogojih. Seveda poznam igralce, kot sta McAdoo in Dawkins ter številne druge. Da nekateri moji rojaki niso uspeli, spada v okvir normalnih možnosti. Ocena vsakogar je vedno opravljena po zelo kratkem obdobju. V nekaj mesecih je včasih nemogoče ujeti pravi ritem v zasebnem življenju, v stvarnosti ekipe in v zunanjih okoliščinah.« 22-letni Sylvester se je skupno z rojakom Middletonom majal po hodniku, da bi se še novinec v Trstu z njim spustil v mesto. bruno Križman ZSŠDI obvešča, da bo 11., 13. in 14. t. m. urad ZSSDI v Trstu zaprt. ODBOJKARSKA KOMISIJA PRI ZSSDI obvešča, da so še v teku vpisovanja za odbojkarski tečaj za začetnike, ki bo od 5. do 15. septembra 1990 na stadionu 1. maj v Trstu (za mestne otroke) in v Športnem centru v Zgoniku (za otroke iz okolice). Zainteresirani se lahko prijavijo v uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 76304. ŠZ JADRAN obvešča, da je društveni urad odprt vsako jutro od 10.30 do 12.30, razen ob sobotah in nedeljah. ŠZ JADRAN - TEČAJ V PULJU obvešča, da bo tudi letos košarkarski tečaj v Pulju pri IBA. Po sestanku z matičnimi društvi je bil sklep, da bo letos le ena izmena za vse letnike (od letnikov 1973 do 1979), in sicer od 19. do 26. t. m. Za prevoz tečajnikov od Pulja in nazaj bo na razpolago avtobus. Interesenti naj se javijo na Jadranov urad, Ul. Ricrea-torio 1 (v Prosvetnem domu na Opčinah) ali telefonsko na št. 213403 vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 10.30 do 12.30 najkasneje do jutri, 11. t. m. ir. MALDIDO =* GRINGO Pozornost domačinov je bila vsa usmerjena v proslavo in možno je bilo zato intenzivno fotografiranje. Divje pokanje petardov je zaključilo proslavo. Slovesnost na trgu je bila le slučaj, ker je bil obisk Chamule pogojen od ogleda edinstvene cerkvice. Najprej je bilo treba pri slavnem »Departamento de turismo de San Juan de Chamula, Chiapas« zaprositi »pase« za obisk »templo principal«. Veljal je 1000 pesov (450 lir). Na dovolilnici so bila tudi navodila obiskovalcu: ni bilo dovoljeno fotografiranje v notranjosti. Oseba, ki bi se pregrešila nad tem predpisom »sera castigada se-veramente«. Predpisa ne gre podcenjevati! Pred leti so domačini kamenali dva francoska turista, ki sta v notranjosti cerkve posnela nekaj slik. Občutki, ki prevzamejo obiskovalca ob vstopu v cerkev nihajo med strahom in začudenjem. Strah je le simboličen in izhaja iz hipoteze, da bi bila nebeška moč res stvarna, začudenje pa se porodi ob čisto posebni notranjosti cerkve. Glede okrasitve ni cerkev nič več kot skedenj. Klopi za vernike ni. Tla so posuta z borovnimi iglicami. Iz sredine stropa visijo proti stranskim stenam zavese temnih barv. Na vrhu sten je nekaj lukenj, skozi katere prihaja le medla svetloba. Oltar je okrašen s perjem (verjetno umetnim) kričečih barv, ob stenah pa so v steklenih vitrinah ali samo na podstavkih leseni kipi raznih svetnikov. Visoki od pol metra do naravne človeške višine. Kipi svetnikov predstavljajo darila raznih vaških družin za nebeške milosti. Med obiskom je bilo v cerkvi le nekaj vernikov. Morda dva posameznika in tri skupinice. Vsi so sedeli na petah, molčali ali mrmraje molili. Pred njimi so gorele tanke sveče. Skupinica, ki je molčala se mi je zdela versko malo zagnana in v cerkvici bolj zaradi počitka, pri drugi pa je potekalo nekaj izjemno važnega. Na borovih iglicah je na petah sedela mlajša ženska, malo za njo starejši moški, verjetno oče. Ključna osebnost pa je bil moški, ki je pred žensko. Šlo je »curandera« oziroma vrača. Curandero je neprestano ponavljal nerazumljive besede. Njegovo utišano ali polglasno petje je skrivnostno odmevalo v cerkvi in prepričevalo žensko, da bo izdravela. Zadeva je že bila v teku ob vstopu v cerkev in po pol ure ji ni bilo še videti kraja. Zasrbelo me je, da bi posnel molitev curandera, v cerkvi pa je bilo nevarno vleči na dan kakršnokoli tehnologijo, ker je v kotu stražil redar z običajno palico na ramenu. Za kratek čas sem šel iz cerkve in si na prostem pripravil registrator. V notranjosti sem nato le pritisnil ob istočasnem prisilnem kašljanju -s katerim sem prikril kovinski glas. Približal sem se vraču v trenutku, ko je bila njegova molitev najvolj goreča. Seveda sem prikril tudi prekinitev snema-nja. Se nekaj časa je minilo preden je curandero prekinil svojo molitev in vzel v roke... zdravilo: steklenico coca-cole! Dvakrat je pogoltnil in stekleničko dal bolnici, ki je tudi dvakrat srknila. Zelo kratkotrajni tišini je nato sledila nova serija pojočega vzdihovanja. Prisotnost curandera, ki v tistih krajih nadomešča zdravnika, je v vaseh zelo pogosta. Zdravnikov je sploh malo, njihovi honorarji pa so nad zmožnostmi domačinov. Vrač je obvezno ugledna in starejša osebnost in ima nalogo, da bolnika prepriča, da bo ozdravel. Do svojevrstne ozdravitve pride po dolgi molitvi in s pomočjo dodatnih sredstev. Da je cocacola dokaj redno uporabljena sem se prepričal nekaj dni kasneje v Guatemali. Delo vrača ni zastonj, višina honorarja pa je določena na humani osnovi. Curandero upošteva premoženjsko stanje družine bolnika, vendar tudi čas katerega odmeri posegu. Plačuje se ga v obliki poljedelskih pridelkov, kokoši, jajc ali s kosom mesa ob zakolu domače živali. Chamula ne nudi drugega. Z vedno prisotnim colectivom sem se odpeljal do križišča za Zinacantan in kmalu ustavil kombi, ki je iz San Cristobala vozil v to vas. V nekaj minutah sem bil pred cerkvijo v središču vasi. Vas je raztresena po obširni zeleni kotlini. Navidezno je tedaj izgledala prijaznejša od Chamule. Morda pa le zaradi sonca, medtem ko je v Chamuli rahlo pršelo. Življenje je tu utripalo počasneje ali bolje ga skoraj ni bilo. Na dvorišču V cerkvici vasi Chamula so redno na delu tudi skrivnostni »curanderi«. pred-cerkvijo je po klopeh spalo nekaj moških, na klopi, ki je obkrožalo veliko slovesno drevo pa so sedeli trije godci in marljivo igrali na tri različne inštrumente. Brez posebne glasbene vzgoje bi enega uvrstil med violine, drugi je bil podoben citram, za tretjega pa nisem dvomil, da je boben. Vse skupaj je bilo zelo pristno. Eksotiko so povečali živordeči pochi, ki so pokrivali ramena treh ljudskih umetnikov. Dalj časa sem poslušal glasbo in zamikalo me je, da bi jo posnel. Navidezno brezbrižno sem stopil za vogal cerkve in si pripravil registrator. Ob povratku sem ga položenega v torbi le sprožil. Ko sem snemanje po nekaj minutah prekinil je član trojke brez dvoma opazil sumljivo kretnjo, stopil bliže in me očitajoče vprašal, če sem registriral. Zadeva je bila kočljiva in pred seboj sem videl črno. »Ne!« sem odgovoril. »Si registriral,« je kljuboval domačin. »Pokaži kaj imaš v torbi.« Delal sem se močnega, odbil zahtevo in se umaknil v upanju, da bo odnehal. Bil je na tem, da gre za menoj, nato pa je stvar le opustil. ODHAIANJA DUŠAN JELINČIČ ^4 Ijen, ir, ečxkrat stoi™ Pred njimi nepripravljen in razg; Čilpea obcutim jih kot nekaj prevelikega, preveč odl< bil. ^ lahko stopil skoznje, ne da bi se sprem« ,;eHlnejšIIn, da °d trenutka, ko bom vstopil v tisto na ^Vehidi pV t*sto 9rozeče v spodnjem krilu kaznilnice Prej. Zn^H6103, ne ko zame nič več tako, kot je bil Ob teni 56 mora nekaj usodnega. t bJi ključ' ?P°znanju se zdrzem. Mrka paznica pa s te: u- te9a zaH Ze odPira škripajoča vrata, ki vodijo do celi Aie med temJe^a kodnika sije čudna, nenaravna luč, n« nomodro in vijoličasto. Vstopim. Vrsta celi iz njih pa silijo najrazličnejši glasovi, ki nimajo na sebi nič več človeškega. Podobno je tarnanju, vendar vdano, resignirano, atavično, poraženo. Nobenih viškov in padanj ni v teh glasovih, nič kričečih strun in basovskega bobnenja ni v tej premagani enoglasnosti, nobene upornosti ni v tem, kar sem zgrožen prepoznal za človeške glasove. In, in... groza! Iz celic molijo koščene roke, ena, dva, deset, sto rok hlasta po nečem neoprijemljivem, neizrekljivem, hlasta po niču samem. Zdrznem se. Se ustavim. Bojim se teh rok, bojim se tega, kar smo storili tem ubogim ljudem. Bojim se rok, ki silijo skozi rešetke in svarijo, da živimo z večno krivdo do soljudi. S krivdo do teh ubogih bitij, ki mislijo, čustvujejo, se jočejo, obupujejo, morda umirajo. Krivdo do človeka, ki ga na ulici nisi hotel pogledati, ker si gledal, kot vedno, tja, kjer ni tvoj pogled koristil nikomur, morda niti samemu sebi ne, pa si ga s tem pogubil, ne da bi vedel zanj. Na tem hodniku, v tej nerealni temnovijoličasti moreči luči sem se čutil sam, sam s temi rotečimi vozlasti-mi rokami. Izginil je debeli uniformiranec, ki sem ga še trenutek prej čutil, da drsi za mano, izginjala sta Latino in Maurizio, ki sta hodila pred mano, izginil je mladi paznik, ki je plaho mencal ključe celic. Te mu je trenutek prej nemo izročila nema čuvajka, ki je sedaj nemo hodila pred njim, ki je nemo stopila za njo. Naposled se ustavi pred drugo ali tretjo celico. Jaz se čisto nalahko stresem, ona pa veli čuvaj čku: »Odpri!« V trenutku, ko ključi zaškrtajo v ključavnici, koščene, izpite, brezkrvne roke izginejo, se neslišno potegnejo vase in vrata se s peklenskim, kot življenje dolgim škripanjem odpro. Pogledam skozi režo: tema. Iz teme pa buljijo vame štirje pari žarečih oči. Osem kosov žerjavice. In žerjavica se spremeni v vrtinec, vrtinec pa me osami in med potegne v temo, iz katere so žarele te slepeče oči. Ne vem, koliko časa sem strmel v temo osmih škrlatnih rubinov. Vem le, da se je tema naenkrat razblinila, jaz pa sem zagledal majhen, gnusen, vlažen, črn, umazan, brezizhoden prostor, velik največ dvakrat dva metra, v katerem so ždele štiri uboge, drobne postave, vsaka sesuta v dve gubi, in nemo zrle v nas. Bile so tri indijanske ženske, neopredeljive starosti, zavite v debele pisane cunje, pritisnjene k tlom pod težo resignacije in revščine, četrta pa je bilo prestrašeno dekle, očitno tujka, ki je zbegano gledala proti odprtini priprtih vrat. Takoj sem prepoznal Eugenio in njen zlomljeni izraz. V uri ali dveh se je postarala, sem si mislil, čeprav je prej nisem poznal. Vendar sem pod trpečo masko spoznal, da je bil ta obraz nekoč, pred tisoč leti, veder, širok in sončen. Sedaj pa je iz njega izžareval le strah, obup in huda notranja stiska. Človek se lahko v eni uri postara za več življenj, lahko pa se v več življenjih ne postara niti za minuto, mi je spet šinilo v glavo. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega, dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik petek, 10. avgusta 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar član italijanakJJ zvez« čaeopiemf] založnikov FlE« Sovjetska kozmonavta Solovjev in Baladin srečno zaključila svojo vesoljsko misijo MOSKVA — Sovjetska kozmonavta Anatolij Solovjev in Aleksander Baladin sta se vrnila domov. Povratek se je zaključil ob 9.35 po italijanskem času sredi kazahstanske stepe pri Arkaljiku. Kozmonavta sta se vrnila z vesoljsko ladjico Sojuz TM-9, ki je bila pred nedavnim v ospredju mednarodne pozornosti, saj sta bila Solovjev in Baladin na tem, da izgubita življenje v vesolju zaradi okvare na Sojuzu. Kozmonavta sta namreč preživela šest mesecev na vesoljski postaji Mir. Trenutno sta ju na postaji zamenjala kolega Genadij Strekalov in Genadij Manakov, ki bosta ostala v vesolju vse do decembra. Tudi vesoljna postaja Mir je povzročila kozmonavtoma nemalo težav. Najhujše trenutke sta preživela 19. julija letos, ko sta zapustila postajo in sta v vesolju popravljala neko lažjo, a kljub vsemu pomembno okvaro na Sojuzu. Ko sta se vračala na Mir in sta porabila že dobršen del rezerve kisika, jima ni uspelo zapreti vhodnih vrat. Solovjev in Baladin sta se morala krepko potruditi, da sta vrata priprla. Dober teden sta se nato trudila, da bi popravila okvaro, vendar kaže, da bo to delikatno delo dokočala šele nova posadka na Miru. Kozmonavta pa sta bila zaradi okvar na Sojuzu in Miru primorana izboljšati rekord Jeana Chretiena, ki je prebil v vesolju šest ur in eno minuto, saj sta ostala »na zraku« kar sedem ur. Kljub mobilizaciji vojaških enot in okrepljeni prisotnosti policijskih agentov V Južnoafriški republiki siloviti spopadi med mestici in policijo .~ Jj ' 1 "" a." • PRETORIA — Zaradi silovitih neredov v mestu Por* Elisabeth, v jugovzhodnem delu Južnoafriške republike, je doslej (vsaj po uradnih obračunih) umrlo 23 ljudi. Spopadi trajajo že štiri dni, potekajo pa med mestici in policijskimi enotami. Neredi so doslej povzročili škodo za več milijonov dolarjev, kot je izjavil glasnik policije pa je med žrtvam* tudi dojenček. Posredovanje zdravniških ekip je bilo precej neuspešno, saj so dostop rešilcev na prizorišča spopadov ovirale številne barikade. Ranjencev je doslej bilo veliko, kar nekaj desetin. Prizorišče spopadov so revne četrti, kjer bivajo pretežno mestici. Do prvih spopadov je prišlo že v torek, in sicer kmalu potem, ko se je izrodil protestni sprevod večje skupine mesticev. Ti so demonstrirali zoper polil tiko Allana Hendricksa, vodjo mesticev v predstavniški zbornici v Capetownu. Po trditvah neke neodvisne radijske postaje naj bi v Port Elisabeth vladala popolna anarhija, s policijo naj bi se spopadale predvsem tolpe mladeničev-Zaradi poslabšanja položaja je pretorijska vlada poslala v Port Elisabeth vojaške enote. Neredi v Port Elisabeth so domala zasenčili s težavo doseženo zbližanje med južnoafriško vlado in legitimnim predstavnikom črnske večine, tj. Afriškim narodnim kongresom. Sporazum, dosežen med obema taboroma, je v preteklih dneh odprl stvarna upanja za medetnično »spravo«, zdajšnji neredi pa kažejo, da je veliko vprašanj še povsem odprtih. Na sliki (telefoto AP): gasilci na prizorišču neredov. Odkrite človeške lobanje niso del kamorističnega pokopališča Pomemben sporazum družbe Snom o dobavi naravnega plina iz SZ Vittorio Sgarbi obtičal v kotu občinske palače NEAPELJ — V gozdičku pri Castel-volturnu na meji med neapeljsko in casertsko pokrajino so v plastičnih vrečkah v sredo odkrili sedem človeških lobanj in približno sto kosti, vse pa kaže, da ne gre za domnevno »ka-moristično pokopališče«. Kot je pokazala prva preiskava, naj bi lobanje in kosti pripadale ljudem, ki so umrli v obdobju takoj po vojni pa tja do začetka 60. let, ko med kamorističnimi bandami še ni bilo vojne. Na inštitutu za sodno medicino v Caserti podrobno pregledujejo odkrite človeške ostanke, da bi točno določili datum smrti in se po možnosti dokopali do podatkov, ki bi omogočili identifikacijo umrlih. Preiskovalci pa menijo, da je najbolj verjetna domneva, da imajo najdene kosti svoj izvor na kakem vojnem pokopališču, na dan pa naj bi prišle pri gradbenih delih. Takrat naj bi izvajalci del, namesto da bi prijavili svoje odkritje, kosti spravili v plastične vreče in jih skušali zakopati na kakem drugem kraju, da bi se tako izognili izgubi časa pri gradnji. Kosti je odkril neki gozdni čuvaj, ki je pregledoval gozdiček in ugotavljal škodo po požaru in kasnejšem zemeljskem plazu, do katerega je prišlo zaradi močnega naliva, ki se je zlil nad temi kraji. RIM — Italija bo lahko povečala svoj uvoz plina iz Sovjetske zveze. Vest prihaja iz Moskve, kjer sta predsednik družbe Snam (skupina ENI) Pio Pigorini in predsednik sovjetskega državnega podjetja Gasprom, ki deluje v okviru sovjetskega ministrstva za proizvodnjo in distribucijo plina, podpisala pomemben dogovor o povečanju trgovinske menjave med Sovjetsko zvezo in Italijo in o tesnejšem spode-lovanju na področju dobave sovjetskega naravnega plina Italiji. V sporočilu po podpisu dogovora je rečeno, da gre za korak naprej v primerjavi s preteklostjo, med drugim pa predvideva tesno sodelovanje med Gaspromom in Snamom za povečanje proizvodnje plina in učinkovitosti plinovodnega sistema v Sovjetski zvezi. Pri dobavah povečane količine načrpanega plina naj bi imel Snam prednost, dogovorili'pa so se tudi, da naj bi bile vse naprave, ki bodo potrebne za večjo proizvodnjo, izdelane v Italiji. Sporazum pa predvideva povečano dobavo sovjetskega plina tudi na daljši rok, »s tem dogovorom,« pa je še rečno v skupnem sporočilu, »pa se še bolj utrjujejo vezi, ki so nastale med Sovjetsko zvezo in Snamom pri dobavljanju sovjetskega plina v Italijo.« Ta dogovor je danes v luči nove zalivske krize, ki ima lahko izredno negativne posledice na svetovnem naftnem trgu, še toliko bolj pomemben. Povedati je namreč treba, da se je delež naravnega plina v italijanski energetski porabi od naftne krize leta 1973 pa do danes povečal z 10 na 23 odstotkov, medtem ko se je delež nafte v tem obdobju zmanjšal s 75 na 58 odstotkov celotne energetske porabe. Ta trend se bo najbrž še nadaljeval, pri vsem tem pa ima izredno važen delež družba Snam, ki je samo lani iz Sovjetske zveze uvozila skoraj 12 milijard kubičnih metrov naravnega plina. Vittorio Sgarbi, ko si je zamišljal, da bo župan (Telefoto AP) SAN SEVERINO (MACERATA) r-Vittorio Sgarbi je obtičal na stolu občinskega svetovalca, žrtev samega sebe in neobičajne vladne koalicij6 med KD in KP1. Občino San Severina Marche bo namreč vodil demokrisb' jan Pelagalli v sodelovanju s kornjjj nisti, socialisti pa so ostali v opozicij1-Sgarbi, ki je bil izvoljen na listah PSI potem ko se je odrekel kandidaturi na listi KPI v Pesaru, je tako izgubil mesto župana (sam je dejal, da si je (0 želel) in tudi mesto odbornika za kulturo. Poleg tega pa si je svojimi ve<-' krat neumestnimi izjavami, nakopa( tudi vrsto ogorčenih kritik s strani strankarskih kolegov, ki so očitno šele po volitvah spoznali, kako 51 Sgarbi tolmači egocentrično pojmovanje politike. , Najprej je dejal, da bo kritiziral občinsko vlado, nato pa je najavil, da d° glasoval za koalicijo KD-KPI, ker l6 »obenem znak poguma in mazohlZ' ma«. PSI ga je očitno povabila, naj 5 vzdrži glasovanja, kar je Sgarbi tud^ storil. Ko so ga vprašali, zakaj je zO' pustil dvorano prav v ključnem trenutku, je dejal, da je moral zadostn fiziološki potrebi. V San Severinu s lahko sedaj veselijo dejstva, da je ni hova občinska usoda odvisna od k° garkoli, a vsaj od Sgarbija ne. Po desetih mesecih izpustili uslužbenca Rdečega križa DAMASK — Po desetmesečnem ujetništvu so v libanonski prestolnici izpustili švicarskega državljana in uslužbenca Rdečega križa Emmanuela Cnristena. Po izpustitvi so ga prepeljali v sirsko prestolnico, tu pa ga izročili nekemu švicarskemu diplomatu. Christena so ugrabile Palestinske revolucionarne enote. Na sliki (telefoto AP): starši ugrabljenega Christena. Švedske oblasti so jugoslovanskim izročile znanega slovenskega roparja Ubežnik Skoda ponovno v Mariboru ZAGREB, MARIBOR — V sredo dopoldne ob 11.25 je letalo švedske družbe SAS pripeljalo^na zagrebško letališče Darka Škodo, znanega bančnega'roparja v spremstvu treh uslužbencev švedskih organov varnosti, potem ko je dobrih šest mesecev prebil v švedskih zaporih, nazadnje v Kumli. Novinarji, ki so znanega ubežnika iz slovenskih zaporov (nazadnje je decembra lani pobegnil iz Maribora) prišli čakat na zagrebško letališče, so se morali obrisati pod postaje milice na letališču, kjer hrvaški miličniki, so bila za novinarje nepreklicno zaklenjena. Božo Peteh, samostojni svetovalec republiškega sekretariata za pravosodje in upravo, nam je izjavil, da je bil Škoda minulih petnajst dni v izolaciji, se pravi v dosti strožjem zaporu, kot je samica, *ter da je zelo utrujen in nerazpoložen. Peteh je na vprašanje zakaj izolacija, odgovoril, da so Švedi posumili, da namerava Skoda pobegniti iz zapora. Vzrok suma? V zaporniški kantini je kupil športne copate, paznike naj bi spraševal, kdaj so izmene, želel pa je tudi trenirati na zaporniškem dvorišču. Ker je bil varnostni sistem na letališču Plešo nepopus- tljiv smo poiskali drugo možnost za srečanje in pogovor z Darkom Škodo - v marib mariborskem zaporu, kamor so ga prepeljali iz Zagreba. Škoda je bil ob našem obisku umirjen in kljub utrujenosti, ki jo je priznal (ob 5.30 so ga s posebnim letalom odpeljali iz Kumle v Koebenhaven, od tod pa z redno linijo SAS v Zagreb), pripravljen za pogovor. Njegove prve besede: »Vesel sem, da mi je uspelo priti nazaj.« Zakaj? Uradni zaznamek je tak: »19. julija so me v naglici odpeljali v izolacijo. Štiri dni nisem vedel zakaj. Niso mi dovolili sprehodov, ničesar. Po štirih dneh so me poklicali in mi povedali, da sem kupil posebne športne copate za tek, da sem spraševal paznike, kdaj imajo izmene, da teniram ter da je iz tega očitno, da hočem bežati. In tudi to, da sem paznikom rekel, če ne bom zbežal iz zapora, bom zbežal s transporta. Nekaj časa potrebujem, da bom o tem lažje govoril. Vendar pa mi je šele lc‘‘ devetnajst dni v izolaciji odprlo oči. Toliko hudega nise še nikoli doživel. Rekel sem si: Če se ti tu ne bo zmešalo, se ti nikjer n6 nosom za kakršnokoli fotografijo ali razgovor z njim: vrata postaje milice na letališču, kjer so Škodo zasliševali bo... Človeka prime, da bi vpil in tulil, a potem je še bul zvežejo te - in še kaj hujšega. Toliko opevana psiholo?b švedskih zaporov - ne, ni vse zlato kar se sveti. Toh podkupljivosti nisem videl še v nobenem zaporu. Dro9^ ima petkratno ceno kakršna sicer velja na Švedskem-zgodilo se je, da je bil učitelj, ki je v zaporu nekaj Pre val, na koncu obsojen na šest let zapora, ker je za ve denar v zapor nosil drogo. Tako je na Švedskem. Kraj« J a jemljejo kar se da... V slovenskih zaporih česa_ tak 9. nisem doživel. Res, vesel sem, da sem »doma«. Želim ^ da se malo odpočijem, potem pa naj storijo, kar misli]0' morajo.« , _ . ..„,,aten Darko Škoda je tudi ponovil stavek, ki ga neka bila poznajo že od prej, da šele zdaj ve kaj hoče, in daj0 (ja izolacija zanj dobra šola. »Morda je bilo celo dobr sem bil v Kumli!« veji- Zadeva Škoda, kljub navidezno morebitnemu pr® j. kemu poudarku tiska, najbrž še ni doživela končneg^ se loga. Ne zgolj zaradi nenehne možnosti pobega, za ; ki je Skoda izkazal kot velik rutiner, ampak tudi vpra spremljajo vso nadaljnjo obravnavo tega 28-letneg ^ ca slovenske pravosodne in kaznovalne -politike. A ve. v zaporih, kjer bo spet preživel kos svojega življeJ ■ Ijal vsaj za polovico tako strog varnostni sistem, k J.vaš' v sredo na zagrebškem letališču, kjer je bil v r°ka §icod° ke policije, mu vnovični pobeg ne bo uspel. Se ■ >)naši« policije, mu vnovični pobeg ne bo uspei. »naSJ so Švedi opremili z dvema potovalnima torbam ’ ^atk0 pa so mu poklonili žepnino, 80 dinarjev. Škoda j komentiral: »Ne vem, koliko je vreden ta denar.« vrtejo v V primerjavi s tistim, kar se je pred nedavni njegovih rokah - nič. MARJANA VONČINA