Poštnino plačana v eotovini leto vil V Ljubljani, 12. februarja 1^4. Štev. 7. t^osume/nn Številka 1 Oin Posamezna itevil-ka I Din. mesečno, te s<- spreiema list v unravi. naročnina 4 Din, nu dom in pn pošti dostavljen lisi 3 Din - Celoletno naročnina je 50 Din. polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ra lom po dogovoru VONEl)E£JSKI VENEC Uredništvo. Kopt-tarievu ul. št.b/lil Telefon št 2030 in J9lib — Rokopisi se ne vračajo Uprava. Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni trk račun. Liubl |nna 13.179. Telefon Stev. 2549 Petletnica lateranskih pogodb Sturmscharen zahtevajo Rim, IV febr. A A. Danes so v Rimu proslavili peto obletnico sklenitve laleranske pogodbe med Italijo in vatikansko državo. Vsa javna poslopja so v zastavah, svečano okrašeni so tudi avtobusi in tramvaji. Drevi bodo poslopja razsvetljena. V vseh rimskih cerkvah so se yršile svečane službe božje za peto obletnico sklenitev pogodbe med sveto stolico in italijansko vlado. Popoldne bo pa v cerkvi sv. Ivana Lateranskega Te Deum, ki mu bodo prisostvovali vsi člani škofijskih svetov. Italijanski poslanik pri sveti stolici bo pa priredil „Osservatore" o lateranskih paktih Rim, 11. februarja. »Osservatore Romano« se spominja obletnice lateranskih paktov v zvezi z 12 letnico kronanja papeža Pija XI. in pravi, da je ta obletnica največji versko-politični dogodek po rešitvi tako zvanega rimskega vprašanja. Kdor je videl lani in letos, kako so predstavniki vseh narodov klečali v baziliki sv Petra, ta je lahko ugotovil, kakšen mir je želel Pij XI., ko je sklenil t italijansko državo lateranski mir. Italijanski državnik, ki je postavil pod la pakt svoj podpis poleg podpisa Pija XI., je koristil miru tako, kakor nobened drugi, in izvršil delo, za katero ga lahko vsi zavidajo. To bo potrdila zgodovina Pet lel miru, ki sla jih prinesli lateranski pogodbi, jc zaznamovanih z reformami na duhovnem in kulturnem polju, ki opravičujejo največje upanje. V Julijski Krajini se konkordat krši Včeraj je tržaški škof dr Alojzij Fogar opravil v katedrali sv. Justa slovesno službo božjo, združeno s »Te Deumom«, v zalivalo za cklevitev lateranskih pogodb. 11. februarja je namieč minilo pet let, odkar sta bili podpirani late: ansi i pogodbi Službe božje so se udeležili predstavniki oblastev, duhovščina in redovništvo. 11. februarja 1929 sta bili v I.ateranu podpisani takozvani lateranski pogodbi med Vatikanom in fašistično Italijo. S prvo pogodbo se je rešilo »rimsko vprašanje«. Vatikan je priznal Italijo in Italija majhno vatikansko državo. Druga pogodba pa je konkordat. Naj ob tej priložnosti pripomnimo, da fašistična Italija ne izpolnjuje niti minimalnih zahtev glede bogo-lužja v Julijski Krajini, ki jih vsebuje konkordat. I a poudarja vodilo, da se mora dušno pasti'..Ivo vršiti po načelih katoliške Cerkve, v resnici pa lašis'ična Italija sistematično izganja iz slov,mrkih ce kva lovensko in hrvatsko besedo, pridigo in pest m, glavni drž. pravdnik ne priznava naših duhovnikov in jim s tem odteguje plače, v deželo pri ajajo mladi italijanski duhovniki, ki spodriva o slovenske, v Gorici še vedno ni nadško'a. V zadnjem času nam poročajo, da pritiskajo na cerkvene oblasti, da bi tudi v tržaško-koprsko škofijo prišla iz stare Italije desetorica italijanskih duhovnikov. Po kon-kordatu se torej cerkvene razmere v Julijski Krajini niso prav nič izpremenile v prid slo' anskih vernikov. Proslava obletnice kronanja XI. Dunaj, 11. februarja. Tako zvane »Ostmarki-sche Sturmscharen«, ki predstavljajo avstrijsko kršč. socialno mladinsko organizacijo, so na svojem zborovanju sklenile več resolucij, v katerih zahtevajo, da naj bi se ta organizacija od strani vlade bolj upoštevala. Med drugim zahteva katoliška mladina, da naj vse funkcionarje kakor tudi predsednike avtonomnih gospodarskih organizacij, zadrug in strokovnih zvez imenuje vlada zato da bi te organizacije delovale v smislu papeževe okrožnice Quadragesimo anno. Nadalje zahtevajo, da se ČIMPUEJ SKLENE NOVA USTAVA. V vseh tovarnah mora najmanj 80% delavcev I iti domačinov, kar se tiče namešcencev, pa naj imajo prednost člani narodnih organizacij. Važen jc tudi zakon o dvojnih zaslužkarjih. V prvi vrsti 8J mora zakonito določiti, da NE SMEJO IMETI DVEH SLU2B DRŽAVNI POSLANCI. Tistim višjim državnim uradnikom, ki po upokojitvi vstopijo kot nameščenci v privatno industrijo, naj se pokojnina za ves čas, dokler so v službi, ukine Te pokojnine pa naj se porabijo za zaposlitev mladine. Kot načelo naj velja tudi. da NIH. E NE SME ZASLUŽITI VEc, NEGO JE PLAČA ZVEZNEGA PREDSEDNIKA. Pija Belgrad. 11 febr. m. Nu preddan obletnice kronanja sv. očeta je bila danes dopoldne v cerkvi Kristusa Kralja ponlifikalna sv. maša. ki jo je služil nadškof Rodič z asistenco. Sv. maši je med drugimi prisostvoval tukajšnji nuncij Pelegrinetli s svojim osebnim tajnikom. Popoldne pa je bila v dvorani tukajšnjih francoskih sester slavnostna akademija z izbranim programom Zagreb. 11. febr. c Danes se je tukaj vršila velika proslava papeževega jubileja v veliki dvorani zagrebškega zbora. Današnji slovesnosti so se pričele s slovesnim Te Deum v zagrebški katedrali. Slavnostna akademija [>a je bila v dvorani zagrebškega zbora. Zu uvod akademije je deški zbor dijaškega semenišča zapel pa peško himno. Za njimi je naslo|)il hrvatski pevski zbor Branimiir«. Profesor Zanko je imel predavanje, v katerem je pokazal pa-peštvo kot največjo kulturno silo sveta Ga. tleišek je deklamirala pesem nadškofa Sariča Papežu j'iju XI.«. Nato je imel predavanje dr. Protulipoc. Slednjič so nastopile različne omladinske organizacije, med njimi tudi godba zagrebških križarjev. Prireditvi v zagrebškem zboru je prisostvovala ogromna množica hrvatskih katoličanov. Kardmal Verdier za spravo duhov Za ustvaritev novega reda je ^ct -ebno sodelovanje vseh Francozov Pariz, 11. febr. Po nalogu kardinala Verdierja so danes po vseh cerkvah v Parizu po glavni maši odpeli »De profundis« za žrlve, ki so padle v krvavi noči 6. februarja. Poleg tega so molili »Sub Tuum Praesidium« (Pod Tvoje varstvo) v čast Marije Device, da bi od nje izprosili varstvo za Francijo. Tako je odredil pariški nadškof kardinal Jean Verdier v posebnem pismu, ki so ga priobčili katoliški listi. »Naše mesto preživlja bolestne ure. Kri je tekla in številne žrtve so padle; stotine ranjencev leži v bolnišnicah. Bog ne daj, da bi doživeli še enkrat strašne pri ore bratomornega boja, katerega spomin ne bo ugasnil v naših dušah. Ko vam sporočamo svojo bolest nad temi dogodki, vas prosimo, da molite za tiste, ki trpijo in za njihove družine Da bi ta kruta žrtev služila blaginji domovine! Naši otroci so padli in zahtevajo bolj pošteno in lepšo Francijo. Mi jim to obljubljamo.Dvisinimo se iznad poIi,t:S-nih prepirov in uresničimo med nami edinost in mir. Vsi naj žrtvujejo strankarske razprtije za višji interes domovine. Spomnimo se lepih francoskih tradicij, časti dela, umeijeoosti in usmilje-nosti. Vera in stara morala naših očetov, ki so jih ustvarili, nam jih lahko tudi vrne, dn še enkrat rešimo svojo domovino. Francija je tako lepa. kadar je združena. Pred nami stoje najhujši problemi, kar jih pozna zgodovina. V notranjosti države in izven njenih meja vstaja nov red. Ali ni Francija, ki je dala svetu zrnato, poklicana med prve umetnike tega novega reua? Toda če hočemo to doseči, potrebujemo sodelovanje vseh Francozov. Zberimo se torej, molimo in bodimo edini, ljubimo •e med seboj, kakor hoče naš Bog, pred veličino Žrtvovanja, ki je bilo izpolnjeno, in pred obsežnostjo naloge, ki nas čakal« Danes splošna stavka Ves Pariz bo počival Pariz, 11. febr. c.. Priprave za jutršnjii splošno stavko so končane. Od jutršnje stavke bo najbolj prizadeto glavno mesto Francije Pariz. Jutri v Parizu ne bo vozila niti podzemeljska železnica, pa tudi ne cestna železnica in avtobusi. Tudi kruha jutri v Parizu ne ho. Zato si je pariško prebivalstvo že danes nakupilo vsega, kar potrebuje zu ju-tršnji dan. Olroci v ponedeljek v vsej Franciji ue bodo šli v »olo. ker so sc tudi vsi učiteljski -imlik >ti pridružili stavkovnemu gibanju in jutri ne bodo nu- učevali. Jutri ne izide v Parizu noben časopis. Vse tovarne okoli Pariza hudo mirovale. Vsa indusiiija se je pridružila stavki, ker ne mara nuditi |iriiikc za nove nemire. Borza ostane jutri zaprta. Najprej se je mislilo, da bo ta dan Pariz tudi brez vode, brez električnega in plinskega loka. V zadnjem trenutku pa so delavci sklenili, da se v teh obratih ue bo stavkalo. Vlada se je odločila, da uc bo posegala v stavko, če bo mirno potekla. f General Nenadovič Belgrad. 11. febr. m. Iz Pariza poročajo, da je danes zjutraj ob pol 3 nenadoma umrl v "iS letu starosti naš vojni odposlanec general Mihajlo Nenadovič. ki je bil dodeljen v službo tudi k našemu poslaništvu v Madridu in Londonu. Sofija, U. febr. m. Snoči ob 9 je dopotovala s posebnim vlakom v Sofijo velika skupina jugoslovanskih turistov. V tej skupini je okoli 200 ljudi iz. okolice Niša, Vranja in Leskovca. Jugoslovanskim izletnikom so priredili bolgarski turisti prisrčen sprejem že na obmejni postaji v Dragomanu Na sofijski železniški postaji so jih pozdravili zastopniki bolgarsko jugoslovanskega društva. Belgrad, 11. febr. ni. Z današnjim brzovlakom je odpotoval državni prvak BSK na turnejo v Egi|)t. kjer bo kakih 20 dni. Nadalje naj se prepreči tudi sabotaža državnih uradnikov. Dozdaj se je kaznovala samo aktivna sabotaža, odslej pa naj se prepreči tudi pasivna sabotaža, ki obstoja v pospeševanju ali dopuščanju prolidržavne propagande. Zato naj se pri vsakem okrajnem glavarstvu ustanovi dvočlanski svet, ki nai nadzira delovanje uradnikov, tako da se bodo moralno nekvalificirani uradniki lahko odstranili. Vsaka dežela, občina in okrajno glavarstvo pa naj dobi tudi posebnega zveznega komisarja. Pri vse-h imenovanjih naj se upoštevajo »Ostmarki-sche Sturmscharen«. Heitnivehr grozi z izstopom iz vlade! Dunaj, U. febr. c. Položaj avstrijske notranje politike se je včeraj zelo poslabšal. Heimwehr je nenadoma zahteval od DolPussa. da razpusti vse avstrijske deželne zbore, na njihovo mesto pa imenuje posebne deželne komisije, katerih člani bi bili samo hajmverovci. lo zahtevo so predali hajmverovci dr. Dollfussu v obliki ultimatuma. na katerega mora odgovoriti v ponedeljek Dr. Dollfuss pa je takoj odbil lo zahtevo in fleiintvehr sedaj grozi z izstopm iz vlade. Balkanski pakt izkl uduje revizijo Atene, 11. febr. (a). Romunski zunanji minister Titulescu .ie sprejel novinarje in jim v neprisiljenem in nevezanem razgovoru |K>dnl nekoliko nlisli o balkanskem paktu. Dejal .je, du se bodo sestanki balkanske zveze vršili po enkrut na leto. Nu vprašanje, ali obstoji kakšna zveza med Ma'u antanto in balkunsko anUinto, je g. Titulescu odgovoril. da sta to dva različna organizma, katerih pjlnvni namen je pa ohranitev sedanjih meja. Neki nemški novinar je nato pripomnil, ali ni balkanski pakt v nasprotju s členom 1!» pnkta Društva narodov, ker popolnoma Izključuje možnost revizije mirovnih pogodb. G. Titulescu se je v odgovoru skliceval nn locarnski sporazum na grško-turški pakt. v katerem jc Grčija priznala nove meje, ki niso bile identične z mejami, določenimi pri mirovnih razgovorih. Dalje je s. Vitlih-m pripomnil. dn čl. l!l ne more imeti v mislih končnih in definitivno določenih meja: pn tndi če bi se nanašal nanje — knko naj bi se la člen Izvajal, ko zahteva soglasnost. mi |>n odločno vztrajamo pri svojem »Ne« ter bi tudi v Ženevo šli in Dan samih obe. zborov Bel Kruti, 11. febr. m. Včeraj so se sestali v lielgradu zastopniki 9 banovuiskih .sekcij jugoslovanskega učiteljskega združenja iu zastopniki belgrajske sekcije. I>uz-pravljali so na tem sestanku o saniranju razmer v nigoslovauskem učiteljskem združenju. Sprejeta je bila resolucija, ki izraza želje učiteljstva in potrebe šolstvu v državi. Sinoči so predsedniki 1UIS1 banovinskih hi "ii • i- " ' ~ r .. i sekcij poselili prosvetnega ministra dr. su-menkoviča. kateremu mi izročili resolucijo m fra informirali o položaju v učiteljski ti vrstah. Minister je predsednikom banovin-skih sekcij obljubil vso svojo pomoč. Nato se ie v učiteljskem domu nadaljevala konferenca in pripravil materij,nI za izredni občni zbor .JUH. ki bo I. marca t. I. v Belgradu. Na tej seji .ie bilo soglasno sprejeto, da se nn izrednem kongresu kandidira zn novega predsednika združen in g-Gjorgje Mirkov iz Novega Sndn. Za kandidate v upravni odbor združenja je bila sestavljena lista 30 elnnov. Soglasno je bil sprejel pogoj, da morn.io hiti v glavnem odboru tndi zastopniki učiteljstva iz savske in dravske banovine. Belgrad, 11. febr. m. Danes je bil občili zbor geodetov in geometrov, ki je bil zelo b lire t . rrav tnko buren pa .ie bil tudi občni zbor iiižoiijerske zbornice, kjer je opozicija ostro napadla sedanji odbor radi nedelavnosti. Zborovali so pn tudi mlinarji, ki hočejo večjo potrošnjo psenične moke in viš.ie cene Tišenici. Belgrad, 11. febr. m. Danes dopoldne e bil tukaj 12. lotni občni zbor belgrajske sekcije avtokluha Jugoslavije, nn katerem so posamezni odborniki v svojih poročilih po-vdarjali velik usjieh kluba, dn se besedi avtomobil in avtomobilizem ne omenjata v znanem členu 7 zakonskega projekta o neposrednih davkih, s katerimi se uvajajo nova bremena. Sofija. 11. febr. m. V Plovdivu je bila otvorjena razstava bolgarske umetniške družine Oblik. Sporazum med Poljsko in Rušilo Namen Beckovega potovanja v Moskvo glede Baltika Varšava, 11. febr. A A. Glede na skorajšnji odhod zunanjega ministra dr. Becka v Moskvo prinašajo listi obris razvoja poljsko-sovjetskega razmerja. Uradno bo dr Beck samo vrnil obisk, ki ga je napravil Cičerin v Varšavi leta 1926. Od tistega časa so se odnošaji med obema državama korenito izpre-menilk Sklenil se je nenapadalni pakt. Poljska je posredovala med Romunijo in Sovjetsko Rusijo, da se izravnajo nesoglasja, v najnovejšem času so pa nekatere indiskretnosti v l.ondonu in Helsingforsu pokazale, dn sla napravili Poljska in Sovjetska Rusija velevažno diplomatsko delo v baltskih državah, da zaščitita neodvisno«! teh dežel Ni dvoma, da bo tudi o tem govoru uri dr. Beckoveui obisku v Moskvi. i Listi naglašajo, da je sedanji obisk dr. Becka v Moskvi samo posledica prijateljskih odnošajev, ki vladajo med obema državama. Ni pa dvoma, dn bo v Moskvi govora tudi o poljsko-nemSkem paktu ler da bo dal dr Beck potrebna pojasnila Sovjetski Rusiji, ki pač še ni pozabilo nedavnih nemških nakan s kolonizacijo Ukrajine. V poučenih krogih izjavljajo, da bo dr. Beck povedal v Moskvi, da je poljska vlada sklenila pakt o nenapadanju z nemško vlado izključno samo v želji, da se okrepi mir v Evropi. Ze tn pojasnilo samo pristojnim sovip'«'-,m krogom je vredno potovanja dr. Ročk* v Mu»kvu. rekli »Ne«. To je prav tako, kakor č« bi hoteli siliti pred oltar nevesto, ki ves čas pravi ue in še pred olturjem vztrn.ia na svojem ne. Ali se boste lahko z njo poročili! Ta Tituleseova primera je zbudila med novinarji splošno pritrjevanje Iii aplavz. Vidite torej, je zaključil g. Titulescu, da se čl. 11) pri balkanskem paktu nikukor ne more izvajati. Jevtič zopet doma Skoplje. ti. fetir. c. Danes ob 12.20 je dospel v Skoplje naš zunanji minister Bogoljub Jevtič z vsem svojim spremstvom iz Aten. Spremlja ga tudi romunski poslanik na našem dvoru Gurnnescu. Ko je minister Jevtič zapuščal grško državo, je poslal prisrčne pozdravne brzojavke grškemu ministrskemu predsedniku Caldarisu in svojemu grškemu tovarišu ministru Maksiinosu. V Skoplju so ga na kolodvoiu pozdravili zastopniki oblasti. Minister Jevtič je Sel na peron in se z. njimi dolgo časa prisrčno razgovarjal Po 10 minutnem postanku vlaku je minister Jevtič nadaljeval svojo pot v Belgrad, prisrčno pozdravljali oč:e se že ljudje radi smejejo, nuj se v drami!« Občudovati je pri vsem tem le nenavadno velike napore številčno šibkega dramskega ansambla, ki zmore v zadnjem času toliko različnih uprizoritev. Charleyeva tetka* ni slaba stvar. Siluacijske komike je v njej izredno mnogo, celo malo satire ua moški spol, dovolj za večer prisrčnega smehu. Edino, kar moti sem in tja gledalca, je to, du je igra znana že po toliko predstavah v dramskem gledališču in drugod in tudi v kinu. Vsekakor je privlačnost le igre prav zaradi tega splahnela. Morda pa so ludi številne predpustne prireditve v soboto zvečei povzročile, da gledališče pri premijeri ni bilo lako nabito polno, kakor bi človek za tako burko pričakoval. Od vseh dosedanjih uprizoritev v Ljubljani pa je sedanja nedvomno najboljša. Režiser Ciril Delievec se je zognii vsaki kompliciranosti ler je pustil, naj se burka razvija sama, brez kakšnih posebnih odrskih trikov. Danes, ki je igral Charleyevo tetko, se je v tej burki kar razcvetel. Igral je neprisiljeno, lahkotno, zalo je velik del aplavza veljal predvsem njemu. Patetični Iju-bavni izliv z rožnatimi ainorjevnm verigami na koncu mu kar ni pristojal, no, pa tedaj je onar-leyevu tetko že odigral in je burka prenehala. l'ra» posrečena zaljubljenca sta bila Jerman in ,iai Gregorin je podal starega lorda značilno m dostojanstveno, dokler je vlogo dostojanslvenosl zahtevala. Potokar je s svojo vlogo starega lakomnega odvetnika vnovič dokazal, da se razvija v izrazitega karakternega igralca. Ženske vloge so igrale Sa-rifeva. Medvedova, Bollarjeva. Vida Juvanova in Slavčeva. Ženske vloge niso zahtevale od igralk posebnih naporov, razen pri Medvedovi, ki je pravo tetko izvrstno podala. Slavčeva je kar ljubko odigrala nagajivo služkinjo. Izrazit lik je ustvaril režiser Delievec s svojim slugo Brossetom, toda ta lik bi sodil bolj v Sbakespearjeve težke komedije, kakor pa v tako lahkotno burko kot je Charleyeva telka. Igra bo nemara tudi letos »vlekla«, saj najde pri njej gledalec celo neprimerno več zabave in več prilike za smeh. kakor pa v filmski uprizoritvi, ki jo je pred leti priredil ludi neki ljubljanski kino, C. K. NEDELJSKI ŠPORT KAC : Ilirija 5:1 (1:1, 1:0, 1:0) Ilirija je povabila ra soboto in nedeljo v goste letošnjega državnega avstrijskega prvaka v hokeju Klagerilurter Athlelic Club iz Celovca. V soboto popoldne bi se morala vršiti prva tekma, bila je pa zaradi južnega vremena v zadnjem hipu odpovedana, zato se jo odigrala santo ena tekma včeraj dopoldne. Obisk tekme je bil zaradi lepe solnčne nedelje in pustne sobote zelo slab, tako da je zanimivi tekmi prisostvovalo komaj 200 gledalcev in bo moral prireditelj utrpeli precejšnji deficit. Led je bil v De raj dojioldne v prav dobrem stanju. Sodniku g Vodišku sta se javili moštvi sle-deče:KAC: Eichberger-Nusser, Eckberger Haschor, Scherio, Rannager, drugi napad llopitsch, Samou- Ot lici IU, lUlIlliU^v' i — - , V • v i ■ X 1) nig. - Iliriia: Varšek-Lejka, Kacic-Uregorič 1 av-letič Luce, drugi napad Aljančič, Orintat, Mlakar. MoMvo državnega prvaka Avstrije je opravičilo svoj sloves in zasluženo odpravilo svojega nasprotnika s 9:1. Celovčani so p red ved i h.lro in taktično pravilno igro, posamezni igralci so zelo dobri drsalci. Tehnika igranja s palico lini je^ izdelana. Vsi napadalci so izborni strelci, ki skušajo ploščico visoko spraviti v mrežo. KAC ima najboljše moči v napadu, kjer se je odlikoval zlasti srednji napadalec Eckberger, ki je po potrebi pomagaj tudi obrambi. llirijani so nas z igro prvih dveh tretjin zadovoljili, v zadnjem delu igre pa niso vec vzdrzalj in prejeli tudi tri gole. V splošnem so z rezultatom lahko zadovoljni, z malo več sreče bi bil rezultat tesnejši. Moštvo je nastopilo v nekoliko spremenjeni postavi, tako je igral v golu Varšek, ki je bil pimoluouia enakovreden svojemu vis-a-visu, v napadu je pa igral mesto Svetica Aljančič, ki je rešil svojo nalogo zadovoljivo. Tudi to pot je bil v obrambi odličen Knčič. .... Kratek potek igre: Takoj po otvoritvi ze v prvi minuti igre beleži KAC po lepi kombinaciji 10 V 7 minuti prodor Gregorčiča, ki lepo plasira 11 Kmalu zatem poskuša sam tudi Pavletic, lu strelja direktno v golmana. V 9. minuti scrumage pred golom Ilirije, a Varšek spretno ubrani. Rezultat prve tretjine ostane neodločen m odgovarja odprti igri. V tej tretjini je prav dobro zaigral tudi drugi napad Ilirije. Tudi druga tretjina igre je ostala odprta, drugi napad Ilirije popusti in zataji zlasti srednji napadalec Orintat. Oba napada si v le m delu igre ustvarita nebroj zrelih sans, a izkoriščena ostane samo ena KAC-n, ko v 13. minut postavi rezultat 2:1. Zadnji del mre vodi KAC, ki diktira tempo, ie v premoči in skusa zvišati seore, kar se nT tudi posreči v 7., 0. in 14. minut, ter postavi končni rezultat 5:1. Ta del igre ,e bil najbolj živahen, proti koncu se je pričelo z obeh strani tudi faulati, k sreči brez poškodb, polomljenih je bilo le nekaj palic. Tudi to tekmo je vodil strokovnjak našega hokeja a V. Vodišek v obojestransko zadovoljnost. V odmoru je nastopil s produkcijo v umetnem drsanju lliriian Turna Branimir, ki je žel za svoj program buren aplavz občinstva. Primorje : Jugoslavija 2 : 2 (1 : 2) Sodnik ni priznal regularnega, gola pri stanju 1:0 7.a Primorje. Belgrad, 11. febr. Krasno spomladansko vrome io izvabilo danes na igrišče SK Jugoslavije nad tri-tisoč gledalcev, ki so Primorje ob vstopu.v areno pozdravili z burnim ploskanjem m vzklikanjem. Pred pričetkoni igre 3e odbornik Jugoslavije jmel lep pozdravni govor, na kar je izročil našemu moštvu krasen šopek rdečih nagelnov z napisom: »Mnogo pozdravov od belgrajskih navijačev.« --Primorje pa je poklonilo Jugoslaviji krasno črnobelo zastavico. , , „. , . Primorje je nastopilo v sledeoi postavi. Starec, lla.ssel, Bervar, ZemljaK Jug II. Pertoncel.i, Slambergcr, Potočnik, lvalenri, Bertoncelj II, Zemljič.. V prvem polčasu je bilo moštvo i rl-morja v laliki premoči in so je odlikovalo s krasnimi prodornimi akcijami. Posebno sta zadivila belgrajsko publiko Zeml.uč ln .Bertoncelj, ki sta s škar.iastimi kombinacijaim neprestano nosila napade Primorca proti golu Jugoslavije. V razdiralnem delu se jo danes izkazala posebno desna stran Primorja, zlasti Zemljak in Jug ter oba branilca. V moštvu Primorja, ki je danes_ nastopilo pomlajeno in z več mladimi močmi, so se zlasti odlikovali Bervar, Kaloari in Potočnik. Vsi ti mladi fantje so to pot pokazali, da bodo odlični igralci liginega moštva. V splošnem je Primorje zapustilo vtis nevarne in prodorne enajstorice. Ce bo treniralo naprej in vzdržalo tudi najtežje tereue, pričakuje lahko lepe uspehe. Tudi Jugoslavija je nastojiila z nekaterimi rezervnimi igralci, zato pa je imela na levem krilu zuanega internacionalen Zeče-viča, ki mu je publika neprestano ploskala in je bilo videti, da je njen ljubimec. Do uspeha pa ni prišel, ker sta ga dobro krila Zemljak in Ilassl, ki sta sploh odlično branila. Zečeviča je zamenjal v drugem polčasu igralec Miloševič, ki i>a kljub svežosti ni mogel ničesar napraviti. Ocena obeh moštev jo težka, kor so igrali na zelo blatnem terenu, tako da je moral sodnik v 35. minuti drugega polčasa igro predčasno odžvižgati. V drugi polovici pe-voga polčasa je moral desni krilec Primor.a — Jug zapustiti igrišče, ker mu je postalo slabo, ter je na njegovo mesto stopil Jerčee, Oaleari pa je igral srednjega krilen. V drugem polčasu j>a je Jug zopet zavzel svoje mesto. Kratek potek igre: Začetni udarec ima, Jugoslavija, toda Primorje je takoj pripravljeno in izvaja več konsekvontnih napadov. Zemljič in Bertoncelj so znajdeta takoj na krilu in žo je žoga pred nasprotnim golom. Bertoncelj veliko 110 premišlja in z naglim okretoni zabije bombo. Publika burno aplavdira. Primorje ne odneha. Bertoncelj zopet sproži bombo, golman Jugoslavije jo ujame pod prečko, toda sila udarca ga vrže z žogo vred v gol. Sodnik ne prizna gola, češ, da je padel golman na črti. Po tem uspehu si Primorje privošči krajši oil-dili, Jugoslavija pa uprizori več hudih napadov. V tej ifjri spusti Starec čisto jiohlev-110 žogo, ki sn je lirikotalila direktno vanj in skozi njegove roke v mrežo. Starec kmalu poravna s jiar lepimi paradami. Pred polčasom je kazenski strel proti Primorju. žoga, ki je. bila predčasno streljana, gro mimo iz-nenadenegra Starca v »jol. V drugem polčasu Primorje zopet napada, pn kmalu popusti. Tz obrambe povzame Zorni'ie žogo, uide krilcem ln branilcem ter jo po blatnem terenu z veliko umetnostjo pripelje do gola Jugoslavije, kjer jo neubranljivo strelja. Publika vihamo odobrava to najlepšo akcijo Odbor športnega kluba Jugoslavije je tio končani nogometni tekmi priredil moštvu Primorja banket v restavraciji Nova skup-ština. Zagreb, U, febr. e. Prijateljska tekma med Gradanskim in Concordijo je končala s 5 : 4 za Gradjanski. Mednarodne akademske smuške tekme Kabki, 11. lebr. c. Mednarodne akademske smtičarsek tekme so se vršile te dni v Rabki na Poljskem. Sodelovali so v imenu Jugoslavije dijaki zagrebške univerze. Med Jugoslovani se je najbolje plasiral Ljuban Musič, ki je peti v slalomu. Tudi vsestransko ej bil zelo dober. V progi na 16 kilometrov je prišel četrte na cilj v času 1:24:57. Na progi 16 km za kobinacijo je bil Mufič prvi v času 1:24:58. V skokih jc bil Musič na petem mestu, Jugoslovan Priverš?k pa na šestem. V kombinaciji se je Musič pla iral na 7. mestu z 219.8 točkami. Na 8. mestu je Priveršek s 190.3 točkami. Tekme za zimski pokal v prid brezposelnim igralcem med katerimi (to bile tudi rezerve. Igrala sta ob? I klubs zadovoljivo. vendir <» bilo v stalni premoči. Publike okoli loO, Inozemski šport Turln, 11. febr, c. Nogometna tekma med Avstrijo in Italijo je končala s 4 i 2 v korist Avstrije. Smučarske tekme mzsp MZSP razpisuje pod pokroviteljstvom bana g. dr. Drago Marušiča smučarsko tekmo v teku in skokih, ki se vrši v dneh 24. in 25. februarja 1934 v Mariboru, v slučaju neugodnih snežnih razmer pa dne 25. februarja t. 1. na Pohotju, Prijave je poslati do 24. II. na MZSP, Maribor, Terstenja-kova ulica 6-11. ali pa na dan tekme na startu. Medklubske smučarske tekme SK Javornika (Rakek) Včeraj je priredil SK Javornik iz Rakeka medklubske smučarske tekme na 16 km dolgi progi, katerih se je udeležilo tO tekmovalcev: od Ilirije (3), Sokol, Rakek (1), Smuč. klub Logatec (1), ostali pa so člani SK Javornika. Proga je bila izredno težka, ie imela 350 m višinske razlike, hude vzpone in zlasti spuste, sneg pa je bil južen. Rezultati so bili prav dobri, posebno od zmagovalcev Bračiča Danila (Ilirija), ki je vozil v kolosal-nem stilu, kljub temu, da si je moral progo sproti tlačiti. Vrstni red je naslednji: 1. Bračič Danilo (Iliriia) 1.32.43; 2. Hladnik Jože (Javornik) 1.33 10; 3. Bručan Lado (Ilirija) 1.39.56; 4. Češnik Stane (SK Logatec) 1.4124; 5. Zore Dušan (Sokol, Rakek) 1.52 55; 6. Hreščak Matevž (SK Javornik) 1.54. Prvi je prejel zlato plaketo, drugi bi tretji pa diplomi. Vodja tekmovanja je bil g. Aleksander Domi-celi, delegat podzveze pa g. Gojko Pipenbacher. Danes se je zopet nadaljeval turnir, ki ga je organiziral Hermes in katerega dobiček gre v" prid brezposelnim igralcem. Pri današnjem kolu sla nastopila samo dva para, in sicer oba v Ljubljani na igrišču prireditelja. Za tekme vlada vedno večjo zanimanje, kajti ljudi je vsako nedeljo več. Le škoda, da snežena odeja ne dopušča, da bi potcazali igralci vse svoje zmožnosti. Igra pa jo bila še vseeno precej zanimiva, kajti ponavljale so se kljub temu napete in izredno zanimive scene. Kot prva sta nastopila ob 14 Hermes in Ljubljanski Korotan, katerega so llermežani odpravili s bazenskim rezultatom. Nato sta nastopila Svoboda (Vič) in domžalski Disk. Hermes : Korotan (Ljubljana) 10:0 (5:0). Ze i iz samega rezultnta se vidi, da je bil Hermes v ve- | liki premoči. Tako je stisnil današnjega nasprotnika, da se skoraj ganili ni mogel. V prvem polčasu se je Korotanu vsaj nekajkrat posrečilo priti pred nasprotni gol, dočim je tlernies v drugi polovici tako , -_ „ . . _ močno oblegal Korotanova vrata, da je izgledalo. prei zaradi znane ožine niso mogli zgradili. I a kakor da se igra na en sam gol. Igra jc bila lepa, kos ceste, kier kopljejo jarek za drugi tir, je igralci so so potrudili, Korotan pa je v drugi polo- j ograjan z barikpJo; tramvajski vozovi pa seveda vici popustil, ker igralci, med katerimi ji bilo več I Mjub temu vozijo neovirano z Viča v mesto in " * ...........obratno. Okrog šestih zvečer je delavec čistil tam Norvežan Stnksroud si je priboril v tekmi za evropsko prvenstvo v drsanju prvo me«to. SK Ilirija. Drevi ob 19 naj pridejo v klubsko sobo kavarne »Evrope« sledeči gg.: Baltesar, Kušar, Hahič, Polajnar, Polak, Rupelj. Steplšnik Drago, Jane, Miklavčič Matko, Oslerman, Ančik, Omerza. Tramvaj se Žrtev ni' Ljubljana, 11. lebruarja. V Gradišču se je nocoj okrog šestih pripetila zelo resna nesreča, ki zgolj slučajno ni terjala nobenih resnejših ž-lev. Po svoji obliki in značaju pa je ta traMva-iska nesreča menda edinstvena, odkar po ljubljanskih ulicah vozijo tramvajski vozovi. Tam, kjer je nekoč stala star« Lukmanova hiša, grade zdaj na cesti drugi tramvajski tir, ki ga je prevrnil! rezerv, niso vzdržali na težkem terenu Sodit je g. Ramovž dobro. Svoboda (Vič) : Disk (Domžale) 3:2 (3:1). Disk začne napadati, toda brez uspeha. Svoboda je pa tuktično boljše igrala, ker je operirala predvsem s prodori polom hitrih prenosov, knr ji je prineslo zmago. V drugem polčasu je bila igra zenačena. Disk jc skušal izravnati, a se mu ni posrečilo. Svoboda je igrala proti koncu drugega polčasa samo z 10 igralci. Sodil je g. Lukežič dobro. Tabela izgleda po današnjem turnirju takole: A skupina: kajšnjo kretnico, v tem pa je iz mesta privozil tramvaj, ki ie hitel proti Viču. Voz je vodil gosp. Dobnikar Ivan. Med kretnicami se je zaradi zmrz-line nabralo precej blata in nesnage, zato kretnice niso bile dovolj gibčne. Kolo tramvaja so jc zaradi tega zagvozdilo med kretnice in voz se jo iztiril ter se prevrnil z vsemi potniki vred na cesto. V vozu je razumljivo nastala zmeda, otroci pa seveda v jok. Čim pa se je prvo razburjenje poleglo, so ugotovili, da ni nihče izmed potnikov poškodovan, voz sam pa tudi ne trpi skoro nobene škode. Na kraj nesreče so seveda takoj prihiteli delavci ter monterji "Z remize ter z vsem potrebnim orodjem in pripomočki, da bi voz dvignili in gi postavili nazaj na tir. Imeli pa so težko in zamudno delo, ker je voz pač zelo težak. Promet na progi proli Viču je bil le kratek čas prekinjen. Primorje Reka Slovan Jadran Mars Domžale It skupina: Hermes Korotan (Kranj) Sloga Korotan (Ljubljana) Svoboda (Vič) Disk (Domžale) 5, 5, 0, 0 28:3 3, 0, 2 10:11 o, 2, 0, 3 15:10 4, 1, 1, 2 0:10 3, 1, 0, 2 5:11 4, 0, 1 3 6:28 5, 3, 1, 1 41:12 5, 3, 1, 1 17:10 5, 3, 0, 2 9:0 4. 1, 1, 2 5:21 5, 1, 1, 3 4, 0, 7:24 7:10 V tem tekmovanju, ki se že nagiba li koncu, je odigrati še tri tekme za plasma po skupinah, in sicer: V A skupini: Jadran Mars in Domžale Mars, v B skupini pa Disk (Doinžiile-Korolan (Ljubljana). V kratkem se prično finalne iekme, ki bodo nadvse zanimive, kakor je razvideli iz tabele. Medklubske skakalne tekme za prvenstvo Celja Celje, 11. februarja. Dane.s je bila drugič na Kugyjevi skakalnici v Liscah, ki je bila dograjena lans.io leto, skakalna tekma. Skakalnica ie v dobrem stanju, je zgrajena na lepem prostoru, ima lepo lego in je zavarovana proti vetru in solncu. Dosegljiva dolžina skoka je 35 metrov in z majhnim popravilom bi se dala zvišati na 40 metrov. Tektne se je udeležilo v konkurenci 14 tekmovalcev, in sicer od klubov Ilirije, SK Ptuj, Maribor, Smučarskega kluba, SPD Celje, SK Olimp (Celje), Smučarski klub Celje. Izven konkurence sta nastopila en član Atletic-sportclub Graz in en član akademskega kluba Graz. Tekmo je vodil g. Paidasch od SK Celja. Srdniki so bili Aljančič od Maratona iz Maribora, ki jc bil obenem zastopnik mariborske smučarske podzveze, Kodella (SK Celje) in Pibernik (SK Celje. — Rezultati so bili: Prvak Celja je poslal Čop Franc od SK Ilirije Ljubljana, ki je dosegel 72.7 točk z najdaljšim skokom 28 metrov. Drugi Pribošek Franc (Ilirija) 71.3 točke, 27 metrov; 3. Milan Šubic (Ilirija) 67.5 točk, skok 26 metrov; 4. Tkalčič Herman (Olimp, Celje) 51.9 točk, skok 25.5 m; 5. Petrin Franc (SK Olimp, Celje) 51.5 točke, skok 24 metrov; 6. Skoberne Frie (Smuč. klub Celje) 49.8 točk, skok 20 metrov; 7. Križmanič (SPD, Celje, 49 točk. Izven konkurence sta tekmovala ing. Erlinger (A. S. G.), ki jc dosegel 71.4 točk in skok 28 in pol, ter Drofenig z 59.5 točk in skok 25 m. Najdiljši skok, toda s padcem, je dosegel Drofenig 29 m, brez padca pa ing. Erlinger 28 in pol metra. Na koncu so nastopili v dvoskoku Pribošek in šubic od Ilirije, ki sla skočila 23 io 21 metrov, ter Erlinger in Drofenig 26 in 27 metrov, vsi skoki so bili brez padca. Tekma je bila dobro organizirana in je potekla brez večjih nezgod. Lep uspeh je mnogo pripisovati ludi krasnemu vremenu. Po tekmi so bili v restavraciji Petriček razglašeni rezultati in razdeljena lepa darila »n diolome. Klubski prvak Skoberne od SK Celja je prejel lepo prehodno darilo. Oba inozemca sta pa prejela priznalni darili. Tekma je dokazala v vsakem oziru lep napredek od lanskega leta. Organiziral je tekmo SK Celje, red so vzdrževali vojaki in orožniki. Občinstva okrog dvatisoč. Prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Trbovlje je bila danes na zasneženem terenu na Glaziji in je končala z rezultatom 10:0 (3:0). Trboveljčani so nastopili samo z 10 igralci, Konec smučarske sezone Ljubljana. 11. febr. I/>p dan je bil danes; lep za smučarje, ki se iint že i.agiblde dau. lep pa tudi za drn: jjo izletnike in prijatelje božje narave, ki se iiru šcie odpira pruva sezona izietov. — Šmarna gora ,ie bila vsa živa, tia prisojnih bregovih je že kar prijetno grelo solnce. Na Katarini pa so sc smučarji najbrž poslavljali od letošnjega snega. Menda jo bila današnja nedelja zadnja prilika za vnete biiiu-čar.,e, ki so gojili ta šport v bližini mesta. Pa že danes je bil sneg za smuko le malo pripraven, zlasti pojioldno je bilo zanič. Mn'n nesreča se je seveda tudi donos pripetila na snegu. Na Golovcu se jo sankal mati 14-letni Kušar Benedik. Nihče prav ne ve, kako sc je fantič prevrnil s sank ter obležal v snegu. V bolnišnico so ga pripeljali z reševalnim avtomobilom: tam pa so ugotovili, da si je deeko zlomil desno nogo. Del Ljubljane v temi Ljubljana, 11. februarja. Ni še teden tega, kar Emo v ljubljanskih dnevnikih brali debato med dvema odličnima poznavalcema električnih vprašanj, že se jc nocojšnjo noč kakor nalašč dogodil nekje v predmestju na električni napeljavi kratek stik, zaradi česar je bi! ves Bežigrad ter vse obsavske vasi: Jezica, Složice, Tomačevo, Jarše, dobro uro v popolni temi. Okrog desetih ponoči so hipoma ugasnile vse luči po hišah in cestah. Ugotovili so, da je kratek stik nastal na kratki progi iz Ljubljane do Jezice. Ob enajstih ponoči je bila proga že zopet popravljena. Zanimivo je ob tej priliki navesti tudi dogodek, ki se je pripetil pred par tedni v bližnjih Črnučah. Tam so neznani zlikovci — da jih je moralo biti več, je jasno — prežagali dvoje nosilnih lesenih drogov, ki nosita glavni električen vod iz Velenja do Črnuč. Do prekinjenja toka pa ni prišlo, ker so to obsodbe vredno sabotažno delo že drugi dan opazili ter drogova nato z želczjetn zopet oklenili. Ta dva primer«, ki sta s« pripetila prav v zadnjem času in blizu drug drugega, pričata, da nekdo nalašč hoče nagajati ter škodovati električnim napravam. Oba primera pa obenem izpričujeta, da je kratek stik prav tako mogoi na kratki progi iz Ljubljane do Ježice, kakor na dolgib progah iz Velenja do Črnuč. Kdo izmed naših dveh odličnih veljakov na e'ektričnem polju ima torej v znani polemiki prav? Dolfo Zorzut: Trije godci Dvoboj ali nema zgodba (Pustna zgodba. — Iz fnrlanščiue prevedel dr. Joža Lovrenčič.) Bilo je zadnje dni pusta in v neki gostilni v Gorici so kar naprej godil trije godci na bonibardon, klarinet in Irobonto in vso je jnosalo kakor neumno in kakor neumno plesalo šo zadnji dan do polnoči. Tedaj, ko so je začel post, so vstaj i godci, ki so bili iz Kanala, in odšli. Sli so po cesti pa so kar nenadoma zagledali nekega gospoda s kapo na glavi. Srečal jih jc in jim rekel: xl\'nm pa, možaki?« »Eh, gospod, domov gremo. Do zdaj smo godli.« »A, godli ste? No, pa pojdite, da zagodeto še meni! Dobro vam plačam!« >No moreiuo, gospod; trudni smo in veste, pepelnica jc že. Bog nas varuj, da bi zdaj godli in še za denar!« »Pojdite, pojdite, ne hodite tako otročji, zagodete mi jih nekaj, potem naj vas vrag nese:« In daj in daj in dn bi nehal, so godci vzeli instrumente in zagodli, da ic bilo veselje. K o so tako lepo gorili, so šli ln sli po cesti pa prišli do mosta, ki se jo vzpel čez bOUO._ 1 Ker so tako lepo godli, jo prijel gospod dva pod pazduho iu jo tako vse tri pr al cez vodo, kjer so ugledali lepo jtalačo, ki jo kar na krat vzrastla pred njimi. Gospod jih je odvedel v lepo dvorano, v kateri je bt'o polno razigranih deklet in fantov. Vse se jo razposajeno smejalo in rezgetalo. Ko so zaslišali godbo, so začeli poskakovati in nlo-sati, kako plesati! Nenadoma je pridrvela v dvorano črnfh 'i j ',0 bV? k:,kor knl,,|° črnih ljudi, črnih kakor oglje, in na sredo sn položili moža, ki jo bil povezan kakor salam, in plešoči pari so skakali po njem in ga br.ali. lako jo minila ura godbe. ••, * 0SP.0(! .'c nato prijel godce za roko, da ?n J1 ^tcv'Vle.,mr Zil. godbo, ti (rdi no in ne! j oda lepi veseljak jc vtaknil vsakemu Pest v zep in nato izginil. In izginilo je vse: palača m most — ln godci so videli, da so spet na cesti proti Kanalu. Hitro so pospravili svoja godala, potem pa si prestrašeni šepetali: »Kaj ni bil oni človek, ki so tako ne-usmiljeno hodili po njem, o»ttr iz Gorice, pri katerem srno nocoj godli?« »Stavil hi, da ,io bil!« •Seveda, seveda!« Da bi se pa bolj prepričali, so jo mahnili nazaj v Gorico. Sli so v ono gonilno ln našli v njej mrliča: oltlr jc umrl nana-gloma prav oh uri, ko so ga videli na čuden uo c in povezanega v dvoran). Vsi prestrašeni so tekli v cerkev in se spovedali. Duhovnik jim .ie rekel: »Ali niste vedeli, da ie bil oni go-pml zlodej. IThogi vi, če bi bili vzeli de av! Poglejte dobro dobro v žepe lu videli bo-do! Talri bi bili tndi vi postnli.* PocVdali so iu izvlekli dcnnr, ki jo zogleneli Vprašanje primorske kolonizacije v celoti Kmet naj ostane kmet, da ne bo iz njega lačen delavec l Od narodnega delavca, ki je vse svoje življenje žrtvovat sa moralni ia gospodarski povzdig istrskega kmeta, smo prejeli tale pomemben članek. Minulo leto ai prineslo našim zasužnjenim rojakom pod Italijo prav nikakih olajšav. Nasprotnol Njihovo stanje se vedno boli slabša v verskem, narodnem in gospodarskem pogledu. Gospodarski obstanek velikega dola naših bratov je zato kljub vs«m njihovim naporom in odpovedi dvomljiv, Računati moramo s stalnim priseljevanjem Iz Julijske Krajine. V tem smislu moramo usmeriti tudi naše organizacijsko delovanje tukaj. Naš narod pripada z malo izjemo poljedelskemu stanu. To tieba imeti pred očmi. Računati moramo z našimi naseljenci kot zemljedelci, da iih kot takšne ohranimo ter gospodarsko in kulturno povzdignemo. To je neobhodno potrebno za tiste, Id so ž« tukaj, ali pa ie prihajajo k nam. Obrt, trgovina in Industrija pridejo šele potem na vrsto. Višja Inteligenca pa ▼ tretjo stopnjo, ln sicer tak-i„,, ki se ▼ resnici odlikuje z umom. Napačno |e, da se preveč priseljencev zadržuje v mestih pri obrti, v tovarnah ali v drugih raznih služblcah, ko so biH poprej le poljedelci! Te službe se večkrat kar t kratkem tzgubijo, potem pa ti ljudi« pohaj- Mladini sicer to začasno ugaja, Ker fe življenje r mesto bolj zabavno kakor ns deželi. V kratkem času p. bo spoznala, da se ie motila. Kmečka mladina naj se drži naprej svojega stanu! Ta nedostatek vidimo tudi v časopisih. Premalo se opozarja na kmetijstvo. O primorskih prlre-ditvah t mesto čitajno sicer sijajna poročila, za podeželske se skoro ne zmenimo. Kaj pa je z najini poljedelskimi kolonijami, kje so, v kakšnem obsega ta stanju, o vsem tem se ne razprav JaJ Ako je o nPh kaj v Ustih, je to le na kratko. In vendar je to *s nas poglavitno vprašanje! V Jugoslaviji bi morsU ustanoviti novo Goriške, novi Krss in novo Istro. Malokatera država je tako prikladna sa kolonizacijo, kakor je to na-la država. Zalo toliko preziranja sosednih držav zaradi Balkana. Izvesti moramo po dobro preudarjene m načrtu in vztrajno kolonizacijo v večjem obsegu. Sem sodijo pol.edelcl, duhovnik, učitelj, potrebni obrtniki ta kak trgovec. Sprejeti bi se morali vsi, ki so prisiljeni zapustiti stsro domovino. Nihče bi se potem ne smel vrniti v Italijo ns svojo roko ta v veselje grobokopov nsšegs naroda. Naselbino naj bi vodili le razumni gospodarji pod nadzorstvom vladnih strokovnjakov, ne da H ti vplivali na osebno svobodo naseljencev. Pristni narodni duh stare domovine, vsi dobri običaji od tam bi se morali skrbno gojiti. V«» kolonija pa naj bo vedno pripravljena na akcijo kakor Izrael v Egiptu. Krajevnih imen iz prvotnih krajev se ni treba bati To bo spajalo potomce s predniki. Jugoslovanska misel na naj združuje novo domovino s staro; sicer ne bodo vnuki, ki se rodijo tukaj, poznali ne deda ne babice. Stroško dobro urejenih kolonij se kmalu Izplačujejo; posebno tam, kjer ,e zemlja rodovitna. In to je na jugu naše države. Danes so razne pomoči posameznim le seme, Id pade na pot. Petnajst Ist je minulo, odkar |e bil krivično razklan naš narod. Premalo smo porabili ta čas. Medtem so pa prešla najbol|ša leta. Treba pomisliti, da so mnogi priseljenci-kmetje prva leta prinesli s seboj denarja. Ta se ie za časa bivanja v mestih, če ne popolnoma, pa vsaj deloma potrošil. To bi se ne bilo zgodilo, če bi bili mogli dotični v kolonijah investirati svoj 1 metek. Rešimo vsa| sedaj, kar se sploh le zaraore! Na*a država bo gotovo to rada podpirala gmotno in s preskrbo primernega pouka. Glavno je, da se pri naših rojakih, ki so zapustili ogniišča svojih dedov, ohrani ljubezen do grude, do poljedelstva, ker staro Istro ta ostalo Primoije bo le tisti ohranil, ki bo znal obdelovati zemljo! Če pa nai narod ostane ▼ mestih ln v tovarnah, je za nas ta zemlja Izgubljena. —tč. Mariborske nedeljske vesti Maribor, 11. febr. Lep napredek mariborskega muzeja. Danos dopoldne se jo vršil v čitalnici Studijske knjižnico redni letni občni zbor mariborskega muzejskega društva, ki je prinesel prepričevalen dokaz o vsestranskem napredku te naše znaustveno institucije. — Občni zbor je vodil predsednik pro.at ar. F. Kovačič, ki jc podal inosto ohole.ega airll-nega tajnika prof. Bnša tudi poslovno poročilo o dolovanju društva, ki so zrcali oso-hlto v napredku muzeja. — O delovanju društva tiavnjnmo samo naslednjo nnjpo-moinbnejšo momente: sodelovanje pri jubilejni proslavi ptujskega muzejskemu društva, za katero je vršilo glavno delo mariborsko muzejsko društvo, številne sejo vodstva, sodelovan.jo pri ureditvi Imnovinskoga nrliiva, pri razstavah mariborskega tednn, ko je organiziralo razstavo mariborske umetnosti. Zrcali so to delo zlasti v napredku in izpopolnitvi muzejskih zbirk. Povečali »o so prostori, ker .io dobil muzej šo drugo dvorišče na razpolago, kjer se je uredil la-pidarij, pregrupirnln in preuredila so se prehistoriena zbirkn, zbirka skulptur tu slik, mineraloška in geološka zbirka, očistila in preuredila se je zbirka metuljov in hro-ščev, uredile uarodno noše tn cerkvena oprema in so začeli tudi prenrejevati oruitolo-ške zbirke. Pomnožila se je zbirka narodnih noš z dragoceno zbirko peči, ki jih je podn-riln gospa tir. Ltpoldova. Z izkopinaini v Koroščovi ulici, se ,ie ustvaril poselieu hnll- statski oddelek, ki je zn muzej velika pri- | kima svetila večna lnol dobitev ter tvori Izredno privlačno točko. , ,Kovafev študent« ▼ prireditvi »Maribora«. Izkopanih je bilo 133 grobov, v katerih so | »n-oiaiev "luu ul naSli mnogo dragocenih izkopln. Tudi na Pošteli se je našlo novo hal Ista ttsko ognjl- sprevodu, ki ga je ob asistenci župnika predmestno župnije Matere Milosti p. Va-lerijana Landergotta in p. Dominika Naborniku vodil mestni župnik tn stolni kanonik msgr. Mihael Umek, jo šla vsa samostanska družina iu veliko odličnih gospn in gospodov, ki so t>promili pokojntco na zadnji poti. V vrstah pogrebeov so stopali bivši veliki župan odvetnik dr. Sehauhac.h, bivši oblastni predsednik dr. T.eskovnr, ravnatelj dr. Tominšek, bivša nadzornika dr. Pol.in-neo tn dr. Kotnik Franc, prelat dr. Kovačič, za Cirilovo tiskarno msgr. Vrežo in ravnatelj Fr. Hrastclj. Toplo občutene poslovilno besedo sta blagi pokojnlcl v slovo spregovorila na magda'enskem pokopališču stolni župnik msgr. Umek in bogoslovni prof. dr. Jo«ip Jeraj, ki se .ie poslavljal v imenu učiteljskega zbora od bivše ravnateljice ter poveličeval njouo podobo učiteljice tn redovnice M delavk v stavki. V Mantnerlovl tovarni so delavke zahtevalo zvišanje svojih prejemkov. Ker se tozadevna pogajanja niso mogla zaključiti, sn včorni delavke ornenjenetrn obrata stopile v stiivko. Jutri so bodo pogajanja med zastopniki lastništva tn delavk nadaljevala. Mrtvaški zvon. V starosti 53 let je umrla v Kaetian«r: jevi ulici za»ebnlea F.ma Dihtl. V VojnšuiSki ulici pa je umrl v najlopsi življenjski dobi 32 let, inSta'ater Franc Kuzmtn. Rajn- France Bevk pregnan na otoke Zadnjič smo poročali, da je bil France Bevk v Gorici aretiran; danes moramo zapisati še hu, šo vest. vest namreč, da je bil znan, slovenski pisatelj konliniran za Ui leta. Doslej še ni znano, v kateri kraj so ga odpeljali. Takoj po a-etacip je ljubljanski Peuklub, če smo pravilao informirani, začel akcijo za osvobodi ev g. Bevka- Goriška policija je bila seveda hitrejša, ker ji d*te zakon popolno oblast, da svobodno razFo aga z našimi ljudmi. Zaradi formsl-osti kli'.jo kandidat« za konfinacijo pred prefekturno komisijo. Tu mu dajo tudi besedo, da se lahko »zagovaria* Nato Ure«?,, prefekt obsodbo, ki ,e seveda že vnaprej določena* Slovenski fantje pred fašističnim sodiščem »Ponedeljski Slovenec- je že poročal, da so v Rihemberku aretirali več iantov in lih obdolžili. da so na dan obletnice usmrtitve bazovskih žrtev demonstrirali proti fašizmu in Itali|l. Okoli Rihemberka se je ta dan čulo več strelov Obdol-ženi so tudi, da so zažigali kresove. Med aretiranci so Viktor Birsa, star 27 let, Andre, Sever, star 30 let, Andrej Kroman (iz Cvetro.a), Nikola, Piščane, star 26 let tudi iz Cvetroža, nadalje Če-bron in Pečenko iz Po'ja, tudi v rihembe.ški občini. Viktor Birsa in Andrej Sever sta obdolze a, da sta demonstrativno stre'jala, Anton Krzman ta Nikolaj Piščane, da sta zanetila kres na Kuclju. Vsi so bili več dni v preiskovalnem zaporu v Gorici Odtod so jih odpeljali v Rim v ječo Regina Coeli. Sodilo jih bo izredno sodišče. Videmski nadškof dvakrat pri sv. očetu »Osservatore Romano« poroča, da je sv. oče sprejel videmskega nadškola Josipa Nogaro pretekli ponedeljek in pretekli petek v zasebni avdi-jenci. O povodu za te avdijence ni nič znanega. Kolikor je nam znano, ni videmski prelekt foimal-no še umaknil prepovedi slovenske pridige med Beneškimi Slovenci. Drobne vesti Sapnika Cirila Sedeia v Šmartnem v Brdih so »kradli tatovi. Odnesli so mu precej obleke. Burja 120 km na uro je divjala v Trstu preteklo nedeljo in več dni rato. Napravila je izredno mnogo škode. Vrgla je na tla mnogo ljudi, med mnogimi si je pri pad-u zlomil roko tudi Viktor Čuk, star 38 let iz Dutovelj. Tramvaj ni mogel nek*j časa vozpi do sv. Ivana. Lobanjo si ie razbil 25 letni branko Breščak iz Gorice, ko se je ponesrečil blizu Mirna z moto- ciklom. . t. Pogreb 3000 vojakov. I/ vasi Villesse v l-ur-laniji so te dni prepeljali okostja 3COO vojakov, ki so padli med vonjo, na vojaško pokopališče v Redipugliji. 10 štipendij za sirote italijanskih časnikarjev ja razpisal zavod za oskrbo italijanskih časnikarjev »Arnaldo Mussolini«. Kmetski ples pripravljajo v Gorici pod pokroviteljstvom fašistične stranke. Vršil es bo v nekdanjem Trgovskem domu, kjer je tudi sedež fašistične stranke. Za konverzijo delajo vsi fašistični lisli ogromno reklamo, ki zavzema po več 6trani v listih. tO. februarja je zapadel rok, v katerem so imeli lastniki konsolidata še pravico prijaviti zahtevo, da se jim državni papir ne konvertira. Priglasnikov je bilo zelo malo. V Trstu ni imel nobeden poguma zahtevati izplačila, kakor poroča »Piccolo Tako je bilo konvertiranih 61 milijard. Fašistični fes ze novorojenčku! Tržaški listi poročajo o zanimivem dogodku: Marija Zorn, rojena Gregorič iz Prvačine na Goriškem, ki je bivala v inozemstvu, se je vrnila domov, da bi doma porodila. Sp-ejeli so jo v goriško bolnišnico in tam je zagledal luč sveta krepak fantek. Naslednjega dne se je javi! v bolnišnici pokrajinski tajnik, ki ga je spremljala odposlanka ženskega lažja. Tajnik je izročil materi Musso- France Bevk je bil obdoUen, da s »vojo književno delavnostjo v iro emstvu (reci v Jugoslaviji) ogroža italijanske diiavne interee. Sode'oval je, kakor je našim bravcem znano, tudi pri slovenskih revijah v Jugoslaviji, kar niti po fašisti :vem zakonu ni prepovedano. France Pevk j« bil edini slovenski pisatelj, ki se je preživljal samo s pisateljevanjem. Delal je kakor mravlja. Prepričani smo, da je fašistična jusli:a napravila hudo *koJo italijanskim interesom v irozemstvu s tem, da js stegnila roko po tako popu'arnera pisatelju. Radovedni smo, kako bodo naši kulturni delavci reagirali na to izziva' je Mi bomo n. pr. še tako pogosto videli italijanska dela na caših odrih 7 linijevo sliko in nekaj denarja v imenu fa*Mixne stranke, a nazadnje še fes, kakršnega nosi lašistič-na mladina, včlanjena v balillo. Namenjen je bil sinčku. Italijanski listi pripominjajo, da se je Zor-nova vrnila domov, ker je hotela pokazati svoj patriotizem! Svojčas so namreč fašisti izvedli obširno propagando za to, da bi se italijanske matere, živeče v inozemstvu, pred porodom vračale v Italijo. Ta akcija je bila nam>n;ena predvsem proti Francozom, da bi se Italiiani ne naturali-zirali v Franciji. Zelo, *elo dvomimo, da hi se bila vrnila Zornova domov iz tak^ega pat,ioli?.ma, kakor ga opisujejo tržaški listi. Tudi Italija je pričela izumirati »Popolo dltalia« poroča o življenju in Fmrti v mestu Como. 1 eta 19.'9 se je tam rodilo 968 otrok, umrlo 1C35, lela 1930 £.69 rojstev, 972 smrti, leta 193 1 608 rojstev, 865 smrti, leta 1932 603 roj-„tev, 898 smrti, leta 1933 505 rojstev, 842 smiti. List pripominja, da je število rojstev v zadnjih petih letih nazadovalo za 40%. V Trtlu se je rodilo januarja 292 otrok (decembra 251), umrlo januarja 320 oteb (340 v de-cembru). Kako so slovenski kmetje potegnili nemškega učitelja V neko zelo zavedno slovensko vas na Koroškem je bil nastavljen hudo zagrizen nc-ručurski učitelj. Viš,a oblast je rekla; Ako ta ne spreobrne zavednih Slovencev v prave nemčurje, ;>o-tem nihče. Učitelj se ie takoj po svojem prihodu začel prav sladko dofcrikati Slovencem. Ko se ie seznanil žo po vsej vasi, je ie polagoma začel prigovarjati, kako lepo bi hiio, ako bi «c ustanovil nemški pevsiki zbor, Ko pride čez nekaj dni v šolo, mu reče neki deček, sin zavednega kmeta: »Naš oic prosijo, da ga vpiiete v nov pevski zbor.« Ko je šel iz šole, ga je srečal drugi kmet in ga prosil za sprejem. Tako ,e šlo dalje. Čudno jc bilo lo to, da so se priglasili sami takšni Slovenci, ki še nikdar niso peli in so bili popolnoma brez posluha. Seveda učitelj tega ni vedel. Ves srečen se pelje v mesto in tam pripoveduje o svoem uspehu. Gospodje so se tega zelo razveselili. Pride prva nedelja, pevske va;el Kmetic in fantje se zberejo in se silno resno vedejo. Učitelj jih najprej pozdravi, Potem krstijo novo nevsko društvo za ..MorgenroU (Zarja). Ko so začuli izvajati prve pevske točke, se je dobri g. učitelj s«o-rai sesedel. Tako so peli in tulili, da je biilo gto-za. Učitelj jim ukaže, naj nehaio, toda bili so lako ponosni na svoje baritone in base, da kar niso mogli nehati. Ko jili je učitelj po dolgem času vendar pomiril, jih je nagovoril takole: 'Dragi gospodje! Kot podporne člane vas prav rad sprejmem. Da bi vas pa mučil peli, tega od vas pač ne morem zahtevati « Neki navihani kmet pa mu odgovori: "Ne zamerile, gospod učitelj, da smo se zbrali sami takšni pevci, ki imamo angeljsko lepe glasove, dokler jih v sebi zadržujemo; če pa nam uidejo na plan, potem gorje posl išabem!« Sedaj šele je učitelj opazil, da so ga kmetje fotegniiil Kako pohvailo je dobil od višje oblasti ni znano! Pohvalne diplome, ki jo ic prciel g. učitelj od gosposke, nismo videli, zato ric inoiemo o njej podrobno poročati. šče ter se naha njo najdeni predmeti v mu; ze.u. Zbirka slik se je izpopolnila z darili mestno občine, pomnožilo pa so se zbirke pohištva, majolik, novcev iz slovenskih in jugoslovanskih kovnic, rimska zbirkn ter umetniška zbirka z akvareli Kosa ln Mežantu Vobče torej nn vseh poljih znaten napredek, ki ga je društvo doseglo kljub razmeroma skromnim sredstvom. Za bodoče leto si ie društvo po možnosti zastavilo uasloclnje naioge: Izkopavanja na Pohrožju. v St. IIju, v Mozirju, 8L Pavlu pri Preboldu, kjer so našli zanimivo odkritje — starokrščanski sarkofag iz 5. stoletja, izpolnjevanje zbirk, sodelovnnjo pri restavraciji mariborskega gradu ter prenovitev parka pred muzejem. — Blagajniško poročilo, ki ga je podal inž. Bnuniprnrt.ner, je pokazalo, da je imel muzej lani 1518 obiskovalcev, dohodkov 59 643 Din (Lanska uprava 15.000, mestna občina 7000 itd.), izdatkov pa prav tako £9643 Din, od tega C K10 za nakup novih predmetov, 10.000 Din za izkopavanje, 6000 Diu za knjigo in revi;e itd. Premoženje v gotovini znaša ob zakl ličku leta Din 16.1^669. Slodi'e so volitvo, pri katerih jo hila vnovič Izvoljena sedanju ngilnn uprava s predsednikom pro-latom dr. F. Kovačičem na čelu. S. M. Anastazije Kopitar zadnje spremstvo. V Mariboru le poredkoma vidimo takšne pogreba kakor smo ga videli včeraj popoldne. ko so izročali sveži romili telesne ostanke pokojne S. M. Anastazije Kopitar. V Slovensko pevsko druStvo »Maribor« je priredtlo danes popoldne ob 16 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 spevoigro »Kovačev študent«. Bila je to prav zn prav ponovitev krstne predstave, ki so jo »Marlbor-et« vprlzorili na Rilvestrovo, je pa ludi sedaj v drugo užga'a ter privabila v dvorano polno občinstva, ki jo s tem pokazalo, da zna ceniti prizadevati ia »Maribora« ua kul-turno-glashenem polju ter se mu zato oddolžilo s številno navzočnostjo. V ospred u danaSnje predstave sta biln zopet Kovačev študent Janez — Karel M od veti io. ki je s svojim močnim in prijetno zvenečim baritonom ter neprisiljeno Igro pokazal, da jo močan in uporaben odrski talent^ ter Kovačev oča — Matija Trslen.iak, ki je s svojo prepričevalno umsko, oživljeno igro ter Izvrstnim humorjem razgibaj dejanje un odru ter življenje in razpoloženje v dvorani. Odlikovali so se pa tudi vsi ostali nastopajoči. Bil je to prijeten popoldan, zn katerega bo »Mariboru« marsikdo hvaležen. — Pri lenivostl črev, boleznih na ietrih in žolču, odehelelosti. nrotinu. kataru v želodcu in črevih. oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franr-Jose!« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba «>Franz-Joscl« vode izborno urejuje delovanje črev, Občni zbor inženjerske zbornice Ljubljana, 11, februarja. Včeraj popoldne se ie v mestni posvetovalnici vršila glavna skupščina inženierske zbornice v Ljubljani, katere področje se razteza na dravsko tn primorsko banovino. Skupščini je predsedoval predsednik zbornice iotf. P i r k m a i c r , ministra za gradnie ia bansko upravo pa je zastopal inšpektor ing. Zajec. Običajni dnevni red je bil soglasno sprejet. Iz poročila uprave sledi, da se je vodstvo zbornice vso poslovno dobo intenzivno zavzemalo za pospeševanje stanovskih interesov. Družabni in gospodarski položaj avtoriziraiiih civilnih iaženjerjev, ki po zakonu tvoiijo članstvo zbornice, se je v zvezi z gospodarsko krizo v zadnjem času zelo poslabšal, tako, da oekaterim inženjerjem že grozi brezposelnost. Zbor je povdarjal odločno voljo inženjerjev, da z vsemi drugimi stanovi sodelujejo za gospodarski in tehnični napredek naroda in družbe. Obenem ie skupščina ponovila zahtevo, da se uzakoni načrt zakona o civilnih taženjerjlh, o katerih pravnem jioložaju Se zmerom odloča uredba iz 1. 1921. Glede pravilnika o stalnem tehničnem razsodišču za inženjerje, ki je bil predložen, je skupščina odločila, vaj osnutek definitivno izdela uprava. Delo zbornice bo v bodoče preurejeno lako, da se bo v glavnem vršilo po specialnih odsekih in bo tako dana možnost neposrednega sodelovanja slednjemu članu. Pri volitvah je skupščina imela voliti samo šest novih članov za izpopolnitev uprave, ki bo v glavnem ostala v sedanjem sestav i s predsednikom ing. Pirkmajerjem. s podpredsednikoma ing. Zupančičem in ir.g. Žagarjem (iz Splita) in tajnikom ing. Tomažičem. Motociklistična nesreča v Stožicah Ježica, 11, februarja. Huda nesreča se js včerajšnjo noč pripetila na državni cesti v Stožicah nasproti £kerlepove hKe. V poznih nočnih urah sta tam tri ila neki moto-cik.li.-t ter neznan voznik z Mengša. Kako je do nesreče prišlo, ni točno dognano. I jud;e so zjutraj videli na sredi ceste le močno potolčenega konja, ki te fkoraj ni mogel več gibati. Pod vampom je imel konj močno krvavečo rano, koža mu je bila več deciinetrov na široko in na dolgo kar potegnjena z vampa. Tudi po nogah je imel konj iiude rane. Motociklista ni bilo več tam, mož pa ic. orožnikom že znan. Trenotno se vrši preiskava, kdo izmed obeh j« nesrečo zakrivil, ali motociklist ali voznik. Noč je bila dovolj »vetla, v bliž ni pa je tudi močna električna luč. V7rok netieče bo torej ali prehitra vožma molociklhta ali pa močno poledenela cesta, ki tako voznikom, kakor avtomobilislom vožnjo precej ovira. Hudo ranjenega konja so s težavo naložili na voz ter ga od,:eljali v živinsko bolnišrico. PrejSnjo noč se je podobna nesreča pripetila nekemu avtomobilistu iz Črnuč; razlika je b la le v tem, da je tam večji del poškodb odnesel konj, tu pa je bil močno razbit avtomobil, ki so ga va-očani našli zjutraj čredi ceste. Pred nakui om si oglcte vebko razstavo otroških in igrafnib vozu kov, slolic, holenderiev, malih dvokoles trfcikliev, šivM-tiih strojev motoricv in dvokoies v prostorih domač« tovarne ./TRIBUNA" f Batjel, Linhljans Karlovska e. 4 Nnlu',2.1« eenot — Conlk frnnho. telefon 2059 mili« drv« Psgataik, Rohortfcv* alte« I Lanene iromne ■n (tratsa knotl* nndi nafrrnf* re»leir»£o»tni» t«»« \ VO! K. LJI RIJANA Kesljr»« 24. Inserirajte v Ponedeljshem Slovencu sssasssssss atek Nenadoma naju i« zapustil naiin nadvse dobri soprog ln Lojze Gnezda strojevodja dri. ieL v pok. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dn« 12. februarja 1934 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Prekmurska cesta št. 3 na pokopališč« k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. februarja 1934. ANA GNEZDA, soproga; FRANC GNEZDA, sin. 99 Naši onstran meje a Naši onstran meje. Uredil in izdal Peter P»v-lovič. — Tiskarna Merkur. — Ljubljana 1933. »Položaj julijskih Jugoslovanov j« težji nego katerikoli druge manjšine pod božjim solncem ...« (Str. 41.1 »Slovenska Koroška ie živi in ne kloni. Ona noče umreti. Tudi sedano preUku&no bodo koroški Slovenci prestali, a to tem laž«, če bodo vedeli, da čuti z nimi vsa slovenska družina, da vedno inisli nanje slovenska in jugoslovanska mladina... (Str. 92—93.) Nedopovedljive in neverjetne so krivice, ki joh že nad tisoč let trpi slovenski narod; j.osebno v narodnostnem pogledu smo strašni reveži, ki nas že skoraj od svojega prihoda na sedan.o zemljo tlačijo in izkoriščajo politično bolj prebrisani in brezobzirni sosedni narodi. Naše neizmerno narodno gorje je popisano že v gomili knjig, da jate knjižic m člankov sploh ne omenjam. Dan za dnem prinašajo naši di evniki kiajša in daljša poročila o trpljenju in zatiranju Slovencev v Italiji in v Avstriji. Vse prav in v redu; samo to ni prav, da se mi iz vseh teh bridkih izkušenj ničesar ne naučimo, da je naša politična modrost in zrelost vedno enaka, naša narodnostna vzgoja doma in delo za ločene sonarodnjake pa seveda temu primerno — to ,e popomoma nezadostno. Pa o tem pozneje. Pred seboi imam 102 »vrani obsegajoče knjižico, ki tudi govori o naši narodni bolečini, ki jo trpimo vsled odrezane Goriške, Koroške in Pa-nomic. Peter Pavlovič Igotovo pseudonun) |e zibral šestero člankov, ki skuša« pokazali vsak vsaj delec življenja med našimi nas»lnio odtrganimi udi. V prvem članku »Julijska Krajina., nas L Lovor v zrakoplovu popel,e nad vso zeml.o, kjer prebiva slovansko ljudstvo pod italijanskim režimom. Na drobno nam razikaže gore in doline, vasi in mesta, naravo in ljudi, ki vzdihu,e.o od Idrije do Čedada, od Trsta do PoJe in Reke. Članek ie napisan zelo živahno in bi sodil, da ie deJo dobrega zemljepisca, ki zemljo in ljudi dobro po na. Mestoma je skoraj preveč zgoščen, ali pravzaprav natlačen z imeni tako, da bi moral imeti jwi rokah speci,alko, če bi ga hotel v vsem doha,ati. Priložena karta sicer ni slaiba, a solidnemu m objektivno napisanemu članku ne zadošča. Ko smo tako dobili zemljepisno sdiko o naši aemlfi pod Hali.,o, nam L. Kraški v sestavku »Julijski Jugoslovani« oriše podrobno še narodnos.ne razmere Slovencev in Hrvatov, ki prebivaj v goriški, tržaški, reški in pul siki pokra irai in v Beneški Sloveniji. Vseh takoimenovanih »Julijskih« Slovanov je do 600.100, med katerimi je italijansko prebivalstvo le priseljeno, torej tuje telo v udih slovenskega in hrvatskega narodnega telesa. Dokazi: v goriški pokrajini j« (na podJagi ljudskega štet-ia iz 1. 1921J od 34 občin (izvzete so čisto furlanske 13 izključno in absolutno slovenskih. ali z drugo besedo: nad 95 odst. vse pokrajine je popolnoma slovenske! — V tižaški pokrajini ima šest sedmin vsega ozemlja izključno slovenski narodni značaj. _ V reški pokrajini zavzema slovanska narodnost 98 odst. vseh prebivalcev. — V lstrnki (puljski) pokra.ini je 1« ena petina Italijanov, ostale štiri petine pa so Hrvat,e in Slovenci. »Torej lahko rečemo, brez vsake nevarnosti kakršnegakoli pretiravanja, da ie Julijska Kra;ina v svojem nevernem delu do sedanje državne meje med Jugoslavijo in ItaJijo vseskozi kompaktno naseljena s prebivalstvom jugoslovanske narodnosti. Glede njenega južnega dela. t. j. glede Tržaškega in Istre (s kvarnerskimi otoki) velja natančno isto, toda z izjemo ozkega pasu primorskih mest ob zanadrvi istrski obali od Trsta do Pidja. ki je v etničnem pogledu italijansko, oziroma mešano italijansko-slovansko ozemlje.« I isatelj skuša v kratkih črtah podati tudi pregled političnih bojev in zmag julijskih Slovanov od L 1848, dalje n ihovo literarno, izobraževalno in gospodarsko delo. Sicer o tem prav malo govori, a vidi se, da p-,..da.rja predvsem delo liberalnih političnih struj. v splošnem pa je članek pisarn trezno in ima zbranega precej gradiva, ki bi se dalo porabpi za predavanja. Z istim predmetom k V, prva dva se bavi tudi P. Pavlovič, ki je prispeval članek »Kalvariia Julijskih Jugoslovanov« (42—611. Pisatelj govori o strašnih krivicah, ki se godi o na4«m ljudem v Italiji, ki jim ne da niti naje, :,ne.itarne,š.h človeških pravic, lukai ii motjoi.- naš:e:i ir.jr d krivic m ponižanj, ki (ih in > a o daa r.a dnem trpeti iu-iijski Jugoslovani, zanaj deoeia knjiga n.: Si objela vsega tega pekla. Omenimo samo to, da je od vseh 350 slovenskih in hrvatskih šol, ki so jih imeli Slovani ob koncu vojne, ostala do danes edino še srbska šola pravoslavne cerkvene ob&ine v trstu, nejn obstoj je uiejen po posebnih določilih nettunskih dogovorov. Od otroškega vrtca, preko ljudske in srednje šole pa v vojaško službo, po-itali,ončii{ejo našo mladino. »Baliiia«, »Male Italijanke«, »Avantgardisti« in »Mlade Italijanke«.., Razpustili so prosvetna društva, razgnali pevske zbore in prepovedali celo fantovsko petje na vasi; plenilo slovanske knjige in liste in od l. 1929 so Slovani brez vsakega [tredstavnika v parlamentu. Da, niti v cerkvi ne dajo miru našim ljudem, da bi v svoj« besedi spoznali m molih Boga ... is.o človek premišljuje tu barbarske krivice, se mu slkSKa srce iro pest. Ctlankar pohvalno omenja škofa Karlina in nadškofa Sedeja ter kritizira vatikansko politiko nasproti Jugoslovanom v Italiji. Ker je brošura namen,ena mladini, bi moralo mesto o vatikanski politiki na vsak način izostali. Naslednji članek »Slovenski Korotan«, ki ga napisal M. Vinar, odgovaria prvemu 6lanku. Tukaj je na j>oljuden način orisana koroška zemlja, gore in vode, jezera, podneb.e in zemske tvo be. Nekaj trt je tudi o življenju in bojih koroških Slovencev od naselitve preko bavarske in frankov-ske ter habsburške nadvlade do danr.šnjih dni. Da bomo razumeli sedanje žalostno stan,e 90.000 Slovencev, ki »o prišli pod Avstrijo, nam podaja G. Brodnik zgodovino »Slovencev na Koroškem« v zadnjih sto letih. Do Napoeona je zajela germanizaoija nekako dve tret,ini Koroške Sledi prebujenje in po l. 1848. res živahno delo, ki rodi vidne uspehe: Matija Ahacel, Urban Jarnik, Matij« Majar, Slomšek, Andrej Einspieler . .. Njihovi nasledniki skušajo delati v isti smeri in po svojih močeh gospodarsko utrditi narod (oba Ein-spielurja, Fr. Grafenauer). Vse kaže, da se bližajo boljši časi — svetovna vojna pa na mah vse usta-vi. No m potem izgubljeni plebiscit. .. Slovencem v Avstriji ni dobro, a še zmerom bolje ko onim v Italiji. A nemško delo je globLje rn temeljitejše, zato tem nevarnejše! Na konou nas .4. Goriški popelje še med »Na4 narod med Rabo in Donavo« in razgrne pred nami usodo raibskih Slovenccv, ki jinr. že od 1. 906. gospodarijo Madjari, in gradištanskih Hrvatov, ki jih okoli 50.000 biva v zvezni deželi Gradiščanski (Burgenland) pod Avstrio. Koliko je že prestal ta narod — mnogo se jih je priselilo š« med leti 1533—1545, ker so zbežali pr«d Turki iz Hrvatskega Primorja in od drugod. Po svetovni voimi je večina panonskih Slovencev zadihala v svobodni Jugoslaviji, le najsevernejši del do Monoštra (okoli 8000) je po trianonski pogodbi pripadel Madjarski, kjer v narodnostnem oziru živijo v najžalostnejš h razmerah. Dočim imamo na Gradiščanskeoi lepo število pevskih, fantovskih tn dekliških društev in izhaja celo nekaj listov (»Hrvatske novine«), se pa onim, ki so prišli pod Madjare, dosti slabše godi. To bi bil kratek posnetek knjige, ki ima tudi nad dvajset lepih slik in na koncu tri zeml;«vide, kateri ti pomagajo pri branju. Kljub nekateiim pomanjkljivostim j« knjižic« vredna branja in bi »e marsikdo iz nje lahko marsičesa na/učil, največ morda š« mladina. Naj povem še nekaij misli, ki so se mi rodile ob čitanju pričujočega delca. Če se ozremo po svetu in si ogledamo, kaj drugi narodi storijo za pravilno narodnostno vzgojo doma in kako skrbijo za svoje sonarodnjake v tujini, nas mora biti sram naše lahkomiselnosti in narodee nezrelosti. Na'e narodno vzgojno in narodno obrambno delo je do kraja pomanjkljivo in zanemarjeno, oziroma ga sploh nikjer ni. O tem bi nam n. pr. naša Rafaelova družba vedela marsikaj zanimivega povedati! Že doma ne znamo vzgojiti lj dem prave narodne zavesti in ponosa, ki je velika naravna vrednota, katero tudi katolicizem priznava in visoko ceni. 0 naši skrbi za izseljence (pomislimo samo na naša uboga dekletal), za Slovane v Italiji in v Avstriji M. Everest se dviga in povzroča potrese Ali se M. Everest dviga radi potresov? Nekaj ameriških učenjakov, ki se pred- , stal strašen potres v Asamu. To je bil go- vseni zanimajo za potresne pojave, trdi, da tovo najhujši potres v svetovui zgodoviuL so izpremembe v Himalajskem jmgorju kri- Raztezni se je ua jiovršini 2,250.000 kvailrat- ve strašnih potresov, ki stalno obiskujejo i nih milj in .ie porušil vsa poslojija na po- Daljni vzhod. Mont Everest, ki je iz hima t vršini I2..i00 kvadratnih milj. Pretresel je lajske skupine, je že 8000 metrov visok, toda vso površino zemlje tako hudo. da so se to še ni dovolj. Himalajsko pogorje se še čutili posamezni sunki na morski gladini v -_______ 1 _ ! 1. ___ .. .. -I ! 1. 1) » , Lk ■ . ^ .. .,4 . ■ ."« /\ ili* ii nf i vedno dviga, južno pobočje tega pogorja pretresajo stalno močni podzemeljski sunki to je pravo ognjišče potresov, radi katerih se to pobočje vedpo bolj boei. Še vedno lahko z gotovostjo pričakujemo novo potrese prav v tem področju. Zadnji velik potres v teh krajih je bil pred 25 leti. To ,ie bil jiotres Kangra v 1. 1905, ki so ga čutili do Sinile. Ce je od takrat minilo že toliko časa, je treba to pripisati dejstvu, da je notranja napetost zemeljske skorje na tem mestu zelo popustila, ker je v letu 1897 na- evropskih ntorjlh. Poslej so uastaii še drugi potresi, ki jih lahko spravimo "v zvezo z. dviganjem Himalaje. Ti so prinesli smrt in uničenje nad Birmo. Ameriški učenjaki menijo, da bodo ti potresi prenehali šele, ko se pomiri Himalaja. Himalaja sodi, kakor dolga in delomu podmorska gorska veriga, ki začenja na Alaski in gre čez Kamčatko, Japonsko in iFlipine, med najmlajša in hitro naraščajoča pogorja na svetu. Hadi tega je tudi svet, ki leži oh njem, izpostavljen stalnim pretresljajem, Dve eksploziji: 4 mrtvi Dan pred Svečnico se je v Ločuiku pri Gorici uogouiia strasua iin.sr«oa; Ob življenje so prišli kmet Fabij Sfiligoj, star 51 tet iu še dve drugi osebi. Fabij Sfiligoj je imel pred hišo »lutiiik«, ki ga je pudpn z votlo cevjo, ki jo je našel v strelskih jarkih po vojni. Te dni je hotel Sfiligoj postaviti »latiiiku« drugo podporo, ker so se trto čedalje bolj razvijale. Drugo oporo je hoiel nasiouiti na prvo tako. da bi jo zataknil v prvo. Ko se je trudil pri tem delu, je nenadoma nastala strašna eksplozija. Vsa vas se je zbrala okoli Milino, evo hiše. Sfiligoj je ležal mrtev na tleh in na cesti, ki pelje tam mimo, sta lezai; drugi dve zri vi, o„e ženski; v tistem trenutku sta namreč privo-zili mimo ua kolesu. K sreči ni bilo takrat doma Sfiiigojeve žene, sieer bi bilo ubilo tudi njo. Hiša je staia še pokoncu, vendar je bilo pročelje popolnoma uuičeuo. Kmalu so prišli ua mesto orožniki in ugotovili, da je bil Sfiligoj na mestu mrtev. Glede drugih trupel pa niso mogli ugotoviti istovetnosti. Pri eni ženski so našli davčno listino, ki se je glasila na ime Josipa Peršiča iz Košane. Ženska se je očividno peljala na kolesu v ■■hnavr«u t i mm« ■ iimm.m«— sploh ni vredno govoriti; o kakšnem sistematičnem delu pa Bog vedi, kedaj bo mogoče kaj reči Saj se govori in piše pri nas marsikaj o tej stvari, toda mnogim se vidi to delo kakor zbiranje znamk ali kot šport, ne pa narodna dolžrost, kor v resnici je! Same lamentacije bodo nam in našim zasužnjenim bratom malo koristile! Očrnimo že z delom. z urejenim delom. Poglejmo, kaj delajo in storijo Nemci za svoje Hudi! Pa ph je malo več ko nas in ima>;o manj vzroka, da bi se Kali za vsakrrfa člana svojega naroda Kolikokrat tožimo nad našimi ljudmi, češ, da v tujini tako hitro pozabijo svojo vero m narodnost, svoj jezik in dom; pri tem pa nikdar ne gremo do vzrokov in ne pomislimo, da so bili v jbo,em doma premalo poučeni, premalo utrjeni! Ko bi bil naš narod ob koroškem plebiscitu narodno pirepričan in politično zrel, bi bila dane« meta med Avstri:o io Jugosilavijo drugod! Tako pal... Brošurice, kakor je ocenjena knjižica, so daleč, daleč prešibke, da bi nanje postavili kako solidno organizacijo, ki naj bi skrbela za naše ločene sonarodnjake in za izseljence. Za to bi bilo potrebno drugačno delo, .J naj bi ga izdala Mohorjeva družba (ki je je letos pokazala na »Naše morie«) ali Jugoslovanska knjigarna (morda v »Kosmosu«). Predvsem bi bili potrebni temeljite razprave o manjšinskem vprašanju, o katerem so v svetu že debele knjige in stolice na vseučiliščih. Prepričan sem, do najn ne manjka strokovnjakov, ki bi to nelahko, a zelo pomembno delo dobro opravili. Čas je, da pustimo vse romantično baročno trazarenje in da preidemo k treznemu mišljenju in k skrbnemu, vztrajnemu delu. Kar bomo s trudom in delom pridobili, to bomo imeli, zakaj ponujal nam ne bo nihče ničesar. Ko bi nas vsa naša zla preteklost izmodrila in nas česa naučila za prihodnost! Gregorič Jože. Gorico, da bi plačala davke za Peršiča. Pozneje je prišlu na kraj nesreče sodna komisija. Pred to je kmet Prinčič iz Košane izjavil, da je ena izmed teh ubitih žensk neka Jakin iz Košane. Med vojno je bila z njim kot begunka v Napolju. Jakinova je mati treh otrok. Preiskava je ugotovila, da ni bilo železo, s katerim je ubogi Sfiligoj podprl svoj latnik, nič drugega, kakor cev želatine, ki so jo pustili tam vojaki. Zelatina ima to svojsivo, da ohrani vso svojo eksplozivno silo tudi po več let in da kaj rada eksplodira posebno pod nizko temperaturo. Zadostovalo je, cla je Sfiligoj samo nekoliko udaril in pritisnil na eev z želatino iu že je nastala eksplozija. GRANATA GA JE RAZNESLA V Vrtojbi pri Gorici jo 47-letni Ivan Devetak kopal na svojem vrtu, ko je nenadoma zadel na granato, ki se je razpočila s strašnim pokom. Dovetaka je razneslo. Umrl je seveda takoj. Pozneje so truplo nesrečnika pripeljali v mrtvašnico v Vrtojbi. 'V t; Um ••V' v ■ ^p ' v' •i-* "'i. v To pripravo je iznašel dr. Draeger v Liibecku. Posadka podmornice, ki se je ponesrečila, si lahko pomaga s tem aparatom, ki ga nazivajo tudi »Proti-pljuča«, ter z njim splava na jjovršino morja. Na pripravi je posoda za dušik, za kisik in poleg tega plavalni jopič. Z njo se lahko dvigneš iz globine 20 metrov Narte Velikonja: Izjava japonskega vojnega ministra Mislim, da je danes čas, da se razpišemo tudi o japonski zemlji. Kajti, kje bolj cveto črešnje kakor na Japonskem i1 Kje se več ljudi vrže v ognjenik kakor na Japonskem? In kje je najvišja gora na zemlji kakor ognjenik na japonskem. Fuks v jaini se menda imenuje tista velika gora, ki meri 1600 m in je ognjenik. Mislimo si to japonsko pokrajino. Žene so v plavalnih oblačilih in s pomorskimi dežniki. Ljudje ne hodijo, ampak tekajo in imajo na hrbtu veliko pentljo. Vse stene so iz pupirja. In če verujemo našemu gledališču, so iz papirja tudi grede in še drevesa in cvetje na njih. Vse sveče so električne, in se prižgo, kadar hoče instalater za kulisami. In se ne prižgo, kadar bi jih najbolj potreboval. Mislimo, da smo s tem najbolj označili japonsko pokrajino. Da šumi morje in je morje modro, nam ni treba niti govoriti. Da nam cvrčijo pajuigaji v kletkah in ščinkovci za kulisami, je samo po sebi umevno. In vse to imamo za japonsko pokrajino. Ko ,mo zdaj opisali jajKinsko pokrajino, mislimo, da lahko gremo k stvari sami. In to je: Izjava japonskega vojnega ministra. Japonski minister je bil tako prijazen, da je dal izjavo časnikarjem. In časnikarji so bili tako prija/.ni, da so to izjavo zabeležili. (Mimogrede povedano: Časnikarji niso imeli drugega kruha, kakor, da so skrbeli, da je njihov list prinesel kako izjavo). Tudi niso pisali izjave, ampak je gospod minister dal izjavo pisano. Dajje niso prosili gospoda ministra za izjavo, amp>ak je to izjavo prinesel njegov tajnik. In končno je bilo videti iz izjave, da gospod minister pri celi izjavi ni dal nič drugega napraviti, kakor jKikimal z glavo. Vse drugo je napisa' on, načelnik, in to je prepisal njegov tajnik. Kajti, pomisli no, gospod vojni minister nima časa, da bi pisal Izjave, kajti ljudje se mu množijo. In še njegovi organi nimajo časa, da bi sproti beležili vsako rojstvo in da bi vsakega Japonca pravilno uvrstili. Knjli. vsnk Japonec mora biti uvrščen v ka'-vedati, da so bili Japonci rožnati v rožnatih oblekah. In, da so imeli meče in nože in bi lahko napravili harakiri, če bi hoteli. Toda tega niso hoteli pred nami, ker bi jim drobovje sililo iz rožnate obleke, in so dejali, da te zabave nam ne morejo napraviti tako odkrito pred vsemi, ampak, če smo zadovoljni s tem, da lahko poizkušajo harakiri zadaj, jaz mislim, da za kulisami ali pa na skrivnem v kaki kleti. Črešnje so belo cvetele in morje je modro pljuskalo, ljudje so drobno hodili in mi smo rekli, da tekajo. Strehe so bile prišpičene in navzgor zavihane in »Nebeški sin sonca« se je gibal v nebeških žarkih. Japonske torpedovke so stale v Inki in velike jnjionske jadrnice so nalagale limone in tikve, da jih pojieljejo na Filipine. Prav tistikrat je bljuval ognjenik Fuks v jami in nekaj mladih ljudi je hitelo po pobočju nnvzgor, dn si vzame življenje. »Nekaj jih pa mora umreti,« je rekel go-sfiod vojni minister, ko je gledal za njimi. Treba je poleg tega pomisliti, da Japonec smrt zaničuje. Da 11111 je usojena, kakor misli. In če umre na bojni poljani, mu je usojena na bojni poljani. Če umrje v Fuks v jami, je umrl v Fuks v jami. Če umrje za harakiri, je umrl za harakiri, in če je umrl na postelji, je pač obžalovanja vredno, da je umrl na postelji. Kakor je komu namenjeno. Znto mislim, dn je tudi gospod minister iz tegn vzroka to izjavil. In čakali smo še nn dogodek. In ta dogodek smo videli včeraj. Pred nami je korakal v polni bojni opremi oddelek za oddelkom, stotnija za stotnijo. jjolk za polkom, divizija za divizijo, nekaj od dvesto tisoč mož. Tako se glasi diplomatsko pismo. Japonski vojni minister je namreč zbral vse diplomate na enem kraju in mimo njih je korakalo.. reci in piši. sto dvajset tisoč mož, od katerih je polovica po najkrajši poti korakala v kasarno in iz kasnrne ven je morala spet mimo diplomatov. Sto in dvajset tisoč mož je moralo korakati zaradi tega. ker je drugi vojni minister dni mnrširati sedemdeset tisoč. Diplomati nimnjo povsod oči. Gospod vojni minister je s tem hotel nugla* siti, kuko miroljuben je.