Celjski tednik Celje, 9. marca 1962 Leto XII. štev. 10 CENA IZVODU ao DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LÍST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TlSKt ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Odločno besedo! Na nedavni občinski konferen- ci organizacije Zveze borcev v Celju so zbrani delegati osvetlili ospešno de!o članov in organi- zacij Zveze borcev v lanskem letu. Ce v strnjenih besedah oce- nimo plodno delo borcev v celj- ski občini, moramo predvsem poudariti, da so bili doseženi za- vidljivi uspehi na področju pri- dobivanja kvalifikacij borcev, povečana je bila skrb za njihovo zdravstveno stanje in za stano- vanjske probleme, nadalje skrb za uveljavitev njihovih zakonitih pravic, skrh za vzgojo in šolanje otrok padlih borcev. Precej pa je bilo lani nareienega tudi na področiu spomeniškega varstva, na področju razvi ianja tradicij jz narodnoosvobodilne borbe in pri zbiranju zgodovinskega gra- diva. V celjski občini je lani prido- bilo strokovne kvalifikacije ne- kaj sto borcev, samo v Štorah ie položilo izpite za višjo kvalifi- kacijo 81 borcev. Aktivi borcev v podjetjih pa bodo morali, kaj- pak, skrbeti, da bodo ti borci tudi zaposleni skladno s kvalifi- kacijo, ki so io pridobili. To je Se posebej važno, ker so na kon- ferenci ugotovili, da v nekaterih podietjih skušajo bivše borce odrivati na man i vredna mesta. Poleg splošne skrbi za borce bodo morali aktivi in osnovne orí'anizacije Zveze borcev veliko več pomagati tudi z nasveti rri nveliavljanju njihovih zakonitih pravic. Tudi zbiranje zgodovinskega gradiva bo potrebno pospešiti, saj bo možno le s sodelovajem vseh priti do pravih zgodovin- skih dejstev. Izredno važno pa je tudi delo z doraščajočo m'a- dino. Lani ie bilo v šolah celjske občine preko 100 predavanj, na katerih so borci seznanjali mla- dino z zgodovino narodno osvo- bodilne vojne. Vendar bi b51o potrebno to dejavnost še pospe- šiti in morda koristiti v ta namen (udi športne dneve. Med gosti sta na konferenci prisostvovala tudi predsednik Okrajnega odbora Zveze borcev Ivan Kovačič-Efenka in si^kretar Občinskega komiteja ZKS Tone Skok. Oba sta z zadovoljstvom a?To*oviIa plodno delo borcev v lanskem letu. Poudarila pa sta tudi izredno važne naloge borcev izven svoie organizacije — v na- šem pes+rem komunalnem siste- mu, predvsem pa v organizacijah Socialistične zveze, v sindikatu in v organih družbenega uprav- ljanja. V samoupravnih organih je dosici vključenih v celjski ob- čini 660 članov Zveze borcev. To je lepo število. In prav zaradi te^ra bi morala priti v teh orga- nih besedn borcev bolj do velja- ve rrî odk'anianju raznih po- manjkljivosti in napak, s kate- rimi se v kolektivih še vedno srečujemo. BWsi borci bi morali zastaviti odločnejšo besedo v na- ših kolektivih, da bi napredna načoJa hitreje prodirala v prakso našega ro*inodnrskega in druž- benega življenja. -ma- Aktiv komunistov ^AERO KLUBA« JE RAZPRAVLJAL Tudi v nekaterih športnih dru- štvih so komunisti začeli usta- navljati aktive, ki ponekod že uspešno delajo. Tako so se pred dnevi sestali komunisti, ki :so Člani celjskega »Aero khiba<. Sestanka so se udeležili tudi člani upravnega odbora. Na sestanku so razpravljali o občnem zboru l^luba, ki bo v soboto popoldan. Na sestanku so /elo živo raz- pravljali o raznih vprašanjih, predvsem pa o nekaterih nejas- nih zadevah organizacijskega enačaja. Doslej namreč ni bilo I>onolnoma jasno vprašan ie Kakšne dolžnosti do osnovnih [IruSitev na i ima Letalska zveza ' ylovenije. Tiiko boо- dobnih organizacijskih zadev. Ker mnogo tega vidi, zgodaj za- čenja ustvarjati primerjave in se . navaja k prenašanju izkušenj. — Kar velja za našo mladino, ; velja tudi za mladino iz drugih krajev naše države, škoda je le, : da je mladinski turizem usmer- jen le v eno smer. Premalo je namreč prizadevanja, da bi mla- dina od drgod prihajala k nam. Ni potrebna ravno ne vem ko- likšna modrost, da bo na primer današnji srednješolec iz Dalma- cije, Makedoniie. Srbiie. Vojvo- dine itd., jutrišnii študent, pro- izvajalec in človek svojega po- klica. Če bo kot mladinec vzl Ји^Ч! lepote, iki jih nudi naš okraj, bo prihajal tudi pozneje, ko bo po- stal »interesanten« tudi za ko- mercialno plat našega turizma. Zato je treba podpreti priza- devanja, da bi letos v našem okraju ustanovili dva sprejemna centra za mladino in to v Celju ter Velenju. To nalogo pa mla- dina sama ne bo mogla izvesti brez zavestnega in učinkovitega sodelovanja vseh, ki na področju turizma in gostinstva delujejo. S SEJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV CELJE Program O podružebljaDiu u J J kmetijske in gozdarske proizvodnje V ponedeljek je bila v Narod- nem domu seia Okrajnega ko- miteja Zveze komunistov v Celju. Razpravljali so o problemih kmetijstva in gozdarstva. V ta namen so se seîe udeležili tudi predsedniki občin celjskega o- kraja ter nekateri gozdarski in kmetijski strokovnjaki. Uvod v razpravo je podal predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze Celje Franc Lubej, ki je govoril predvsem o nalogah ko- munistov pri hitrejšem razvoju kmetijstva in gozdarstva. Zadnji čas je tudi v celjskem okraju zraslo nekaj velikih kme- tijskih organizacij in na vseh področjih zdaj vneto razprav- ljajo o povečanju socialističnega sektorja kmetijstva. Zal pa lahko opazimo, da se razprave vrtijo le okrog podružabljanja zemlje, mnogo manj pa 4Dkrog podru- žabljanja proizvodnega procesa na privatnih zemljiščih. Nedvom- no pa je slednie prav tolikšnega, če ne še večjega pomena kot prvo. Nujno je zatorei, da v kme- .tijskih zadrugah zainteresirajo ves strokovni kader za povečanje kooperacije — ta na i seveda še vedno temelji na ekonomskem računu, da kmet dobi dohodke na podlagi vloženega dela. Združevanje kmetijskih zadrug pa je povzročilo tudi nekatere slaibosti. Eno od njih s-mo že ome- nili — premajhno proizvodno sodelovanje. Druga slabost pa je v tem. da sta koncentracija za- drug in sredstev povzročila tudi centralizacijo v upravljanju. Po- sledica tega je, da so nove za- druge skorajda izgubile stik s kmeti. Ena največjih nalog ko- munitsov v kmetijstvu — pa tudi tistih, ki ne delajo na tem po- dročju gospodarske dejavnosti — bo torej v tem, da se bodo za- vzeli za hitrejšo decentralizacijo upravljanja. V kmetijskih za- drugah pa bodo morali skrbeti tudi za to, da bodo pogodbe o proizvodnem •;odelovanju vedno — če seveda tudi kmet izpolnjuje njene določbe — izpolnjene. Ko so na seji govorili o raz- voju nerazvitih področij, so ostro obsodili pojave lokalizma, ki smo jih zasledili v nekaterih občinah. Kot primer za to so znova na- vedli lokacijo celjske klavnice. Poudarili so, da je treba objek- tom — kot je na primer klav- nica — določiti lokacijo tam, kjer bodo najbolje izpolnjevali pogoje. Objekt naj ne koristi samo občini, temveč tudi okraju ali celo še širši skupnosti. Komu- nisti v kmetijstvu bi morali skr- beti tudi za to. da bi velika kme- tijska gospodarstva — zdaj, ko je za to že nekaj pogojev — hitreje razvijala specializirano proizvodnjo. Le tako bodo nam- reč lahko izpolnili obsežne na- loge, ki jih je družba postavila pred kmetijstvo. Po uvodnem referatu tovariša Lubeja, ki je govoril ttudi o goz- darstvu, se je razvila o tej de- javnosti živahna raznrava. Di- skutanti so poudarjali, da smo doslej obravnavali probleme goz- darstva le preveč s strokovne plati, mnogo premalo oa ie bilo širokih družbeno političnih raz- prav. Tudi v gozdarstvu je po- družabljanie proizvodnje zaosta- ialo za podružabljanje površin. Veliko je bilo le besed, malo pa rezultatov. Ker pa ie prav v goz- darski proizvodnji še precej špekulacij, je pravilna or'íani- zirana akcija za podružabljanje te proizvodnje velikega pomena. Tudi tu naj bo kmet plačan po svojem delu. Ob vsem tem pa bi se morali zavedati tudi tega, da je eksploatacija gozdov prav to- likšnega pomena kot njihova go- jitev. Ker stojita gozdarstvo in kme- tijstvo pred velikimi nalogami, bi naj v vseh komunah sestavili programe podružabljanja goz- darske in kmetijske proizvodnje. Ob koncu plenuma so opozo- rili še na revidiranje obrtnih do- voljenj žag venecijank ter da je treba zavreti prodajanje iztro- šenih strojev kmetijskim proiz- vajalcem in podobno. -ij Mladina in kultura Danes dopoldne je bil v Celju plenum ()krajnega komiteja Ljudske mladine. Mladi ljudje so tokrat govorili o mladini in kulturi. Poudarili so, da smo do- slej vse preveč samo ugotavljali, da je v prosvetnih in kulturnih društvih premalo mladine, da je v Celju gledališka in filmska vzgoia še močno pomaniljiva, da mladi ljudie nimajo kje pre- življati svojega prostega čar,a in podobno — dlje od besed ,pa nismo prišli. Da bi se poirovorili o skupnem delu in izmeniali iz- kušnje. PO na plenum povabili tudi nredstavnike oikrpine^" ta Svobod ter nekaterih celjskih kulturnih ustanov. Gcstje iz Vinkovcev Delegacija iz Vinkovcev v dru? ' *. ce' ískega sekretariata občin- skega komiteja Ljudske mladine. Pretekli teden se je v Celju mudila mladinska delegacija iz Vinkovcev. Vračali so se s če- stega kongresa Ljudske mladine Hrvatske. V Celju so bili gostje občinskega komiteja Ljudske mladine, med bivanjem v našem mestu pa so obiskali Tovarno emajlirane posode in nekaj mla- dinskih organizacij na celjskih srednjih in strokovnih šolah. Mladinci iz Vinkovcev in iz Celja so že stari znanci. Že ne- kaj let zapored se mladi ljudje Vinkovcev. Tuzle, Zrenjanina in Celja srečujejo na letnih šport- nih i-rrah »Bratstva in enotnosti«, ki jih pripravljajo zdaj v tem, zdaj v onem izmed omenjenih mest. Zdaj so se odločili, da bodo sodelovanje razširili še na os+ala področja delavnosti Ljudske mladine. Gostje iz Vinkovcev so se v zvezi s tem zanimali pred- vsem za materialna vprašanja, za stanovaniske probleme, za i^o- b'-nževanie in nagrajevanie mla- dih ljudi pri nas, za i^vajanie šolske reforme, za oblike dela z delavsko in kmečko mladino itd. Ob slovesu so sekretariat celjskeça občinskega komiteja povabili v Vinkovce. ?!? Zgodilo se je ob 14.30 na pustni torek d točilnici »Ma- jolka«^. Pred točilnim pultom so se drenjali ljudje... Nekateri imajo navado, da popijejo stoie svojo čašo, drugi radi sedejo. Prišel je delavec in si na- ročil čašo vina. Njegovn oble- ka je pričala, dn prihaja z dela. Morda je bil tu cinkar- niški delavec, ki se je d os- mih urah шаиИи vročine cinkarniških peči in ga je za- žejalo. Osem ur je prebil sto- je ob trdem delu in rad bi se- del. Stopil je k prvi mizi, kjer sta sedela dva »boliše oprav- ljena« Celjana. Vjudno je vprašal? — Dovolite, da prisedem? Moža sta nehala govoriti, pomerila delavca od vet do glave, potem pa je eden od- kimal. Delavec se še ni razburil. Je pač zasedeno. Stopil je k drugi mizi, kjer je sedel en gost z otrokom. Ponovil je vljudno prošnjo, če sme pri- sesti. Ti'di ta iobčan€ je pre- meril delavca od pet do glave in zamrmral, da je zasedeno. Delavec je videl, da ni nič drugega kot njegova delovna obleka kriva, da nima kam sesti. Bilo mu je dovolj, za- robantil je in rekel: — Zaradi take ^gosvodet. človek nima pravice sede po- piti čašo pijnče! — Kdo je bil zdaj zarobljen, nesramen, nekulturen in ma- lomeščansko omejen? Dela- vec, ki ve za vljudnost, go- tovo ne! Četrt ure potem še vedno ni nihče prišel k mizam, ki so bile tako silno ^-'psod^ne^^. Narobe, tudi tisti triie boljši C pljuni« so sf dvignil^ in od- šli ter odnesli s seboj slab vtis. svojo kulturno revščino in malomeščansko omejenost. In bolje je. da delavec ni prisedel. To ni bila družba zanj kot delovnega človeka — upravljalca. e CELJSKI TEDNIK STEV 10 — 9. marca 1962 Pogled po svetu Končno je odbila ura za Alžir. 160 let in več je poteklo, kar ga je Francija odtrgala od »bolnega moža ob Bosporus in ga pripojila sebi, da bi med drugim nndome- stila ^»izgubljene iluzije*, meščan- skoliberalne družbe, kakršno je s silnim peresom in duhom nasli- kal nesmrtnik Balzac. Spet gre za izgubljene iluzije. Francoska voj- ska in žandar ji še vedno streljajo tiste, ki hočejo, da se umaknejo v politično temo sile OAS. legi- timni nasledniki kolonialnega akta iz 1. 1830. Nedvomno so mračne sile zapisane mraku. Po- gajanja so zaključena, h koncu gre alžirska vojna, ki traja vse od I 1954. Alžirski delegati, ki jih je Nacionalni svet alžirske revo- lucije izvolil, se pripravljajo na zadnji sestanek s francoskimi predstavniki. Če bi hoteli biti pa- tetični, bi rekli, da bo to eden izmed dialogov stoletja. Sef fran- coske delegacije Joxe je moral pred tem otipati pulz francoskim generalom in polkovnikom in je to storil v Reghanni, francoskem atomskem torišču v Sahari, kjer je tudi glavni stan generala Ail- lerta. S čim je okorele kolonialne oojščake pomirjeval? Seveda naj- prej z vojaškimi oporišči, ki jih bo Francija še vedno imela v Al- žiru vsaj pet. nekatere baje celo 15 let: letališča, atomske poligo- ne, pomorsko oporišče Mers el Ке- bir. Obe vojski bosta v prehod- riem obdobju brez medsebojnih stikov, mimo njih bo o vsem od- ločala francosko-alžirska komisija D La Calu. Čim bo razglašeno premirje, mora francoska vojska izpustiti vse ujetnike. Za napredek pogajanj je bilo koristno to, da FLN ni zahtevala. od Francije, da onemogoči OAS.\ S tem je Satanov teror politično izgubil svoj smisel, saj je bil nje- gov namen predvsem ta, da re- voltira Alžir in prekine pogaja- nja. Medtem so se zgodile na svetov- ni fronti stvari, ki ne predejo mi- ru. Kennedy je odločno odbil Hruščevljev predlog, naj bi se za- sedanje 18 držav za razorožitev začelo na najvišji ravni. Kennedy je sicer pustil odprta vrata za se- stanek s Hruščevim za 1. julija 1962. To je zdaj že druga Kenne- dy jeva zavrnitev. Macmillan se je Kennedyju pridružil, čeprav se je govorilo, da bi bil Anglijo spet rad spravil do vloge posredoval- ca. Da je de Gaullovo stališče o sestanku na vrhu odklonilno, je že jasno dalj časa. Hruščev je na stališče Zahoda odgovoril, da raz- orožitev ni možna, če ne bo med državami popolnega zaupanja in iskrenosti. ZDA pa so jasno po- kazale, da jim ni do učinkovitih pogajanj, več do jedrskih posku- sov. Konferenca 18 držav v Ženevi ^ je obsojena na neuspeh že vna- prej. ZDA se pripravljajo na no- ve poskuse zelo dolgoročno in če se bodo začeli tik pred konferen- co 14. marca, bo to slaba psiholo- ška priprava, čeprav izjavljajo, da med konferenco poskusov ne bo, pač pa bodo viseli nad njo kot priča atomskega ravnovesja med SZ in ZDA. ZDA ponovno razkrivajo svoje stališče, znano od Fultona dalje: ni govora o ka- kem sporazumu, hoditi je treba na robu vojne, vzdušje hladne vojne obdržati in s tem ovirati napredek tistih držav, ki se s he- gemonijo ZDA na planetu ne mo- rejo zediniti. To stališče se odra- ia tudi iz trgovinske bilance ZDA: v vzhodnoevropske države so lani izvozili komaj polovico toliko blaga, kolikor so ameriški izvoz- niki pričakovali, do zmanjšanja izvoza je prišlo zlasti pod konec leta. ko se je povečala medna- rodna napetost. Kaj bo iz vsega tega? Zaenkrat status quo, kljub nekaterim ožjim stikom med Moskvo in Washingtonom. Berlin- ski izid je status quo utrdil. Na Daljnem vzhodu se je blizu skupaj, v Burmi in Južnem Viet- namu, zgodilo dvoje zelo značil- nih stvari: Na Diema sta dva le- talca izvršila atentat in to z le- talom v sredo njegovega dvorne- ga gnezda, pa sta zgrešila. Aten- tat ni bil pripisan ^mednarodne- mu komunizmu^, kar pomeni, da je Diem postal že breme za SFATO pakt. V Burmi pa je ge- nerai Ne Vin že drugič prevzel oblast, a to pot ne po volji U Nuja. ampak s silo. Ni še čisto jasno, zakaj gre, ozemlje Burme pa je važno, ker meji na Laos. T. O. TEKMOVANJE organizacij SZDL v celjski občini OB ZAKLJUČKU LETNIH KONFERENC KRAJEVNIH OR- GANIZACIJ SZDL V CELJSKI OBCINL SO SE NA POSVE- TU ZBRALI PREDSEDNIKI KRAJEVNIH ORGANIZACIJ TER IZMENJALI IZKUŠNJE DOSEDANJEGA DELA. Konference, če jih ocenjujemo po obisku in vsebini razprav, so potekale v redu, četudi za vse to vendarle ne drži. Občani kažejo večji interes za aktivno delo v organizaciji, ker marsikje, kljub težavam in nerazumevanju osta- lih činiteljev, že omogočajo lju- dem, da s svojimi stališči in mnenji posredno ali neposredno vplivajo na politiko v krajevni skupnosti. Mnogo večje težave pa nastajajo pri vsklajevanju interesov lokalnih faktorjev z interesi komune. Tu lahko tudi iščemo vzroke nezaželene pasiv- nosti, ker se na sestankih po- navljajo iste zadeve, katerim pa so se tisti, ki bi jih morali re- ševati izogibali, aii pa venomer odlašali. Vse kaže, da so občani še zmeraj premalo seznanjeni s skupno problematiko v komum. Ni čudno, če so večkrat tudi ne- strpni. Tako se kar v dveh kra- jevnih skupnostih zavzemajo za gradnjo mostu preko Savinje, ki pa zahteva velike investicije. Drugod je zopet stalno na tapeti gradnja vodovoda, šole, ceste itd. Vsega še tako bogata komuna ne bi mogla rešiti v kratkem času, kot si to predstavljajo ne- kateri nepoučeni ljudje. Opaža- mo namreč, da mnogokrat preti- ravamo z zahtevami, čeprav ne kaže zanikati, da pa bq treba ne- katere probleme resneje in hi- treje reševati kot doslej. Občanu, ki je vprašal, zakaj se je neka zadeva uredila prej kot druga, je treba odgovoriti prepričljivo. Tudi vodstvdm krajevnih orga- nizacij SZDL bo treba odgovoriti, zakaj še danes nimajo dovolj primernih prostorov. Ce so na konferenci zastavili vprašanje, da se na določenem območju mladina nima kje zbirati in da zavoljo tega zahaja drugam, pa tudi na napačna pota, potem je to že dovolj velik problem, ki bi ga morali obravnavati in reševati. Sleherna krajevna organizacija SZDL nu)ra dobiti primeren klub- ski prostor. Navzlic težavam, ki se porajajo zaradi pomanjkanja prostorov, pa so se predsedniki krajevnih organizacij zavzeli za pobudo Občinskega odbora o raz- pisu tekmovanja med krajevnimi organizacijami. V tem tekmovanju bo treba vlo- žiti vse sile predvsem ná tista področja, ki so najšibkejša stran dela. Tako se mnoge organizacije SZDL ne morejo pohvaliti z od- stotkom vključenih volivcev v SZDL. Pa tudi pri vključevanju mladine nastajajo zamude. Kra- jevne organizacije bodo morale več skrbi nameniti evidenci čla- nov, rednemu pobiranju člana- rine ipd. Čudno je to, da se pla- čevanje članarine večkrat zatak- ne pri ljudeh, ki se ne morejo potožiti, da imajo slabe dohodke. Nekdo je tudi navedel primer, ko si je ta ali oni občan, seveda s pomočjo družbe, zagotovil lepo službeno mesto, si zgradil hišo, ali dobil vsaj primerno stano- vanje, si kupil avtomobil, televi- zor in podobno pa danes ne uteg- ne več imeti posla s problemi, s katerimi se ukvarja Socialistič- na zveza ali pa zbor občanov. Те1ц ljudem, ki vidijo le osebne koristi, ne delajo pa v političnih organizacijah, niti v organih upravljanja bi bilo treba vnovič povedati, kaj je njihova dolžnost in da je še veliko naših občanov, ki živijo v kritičnih gmotnih in stanovanjskih razmerah. Poglej-j mo na cesto, v šolske razrede,' pojdimo na izlete, športne dneve in letovanja in primerjajmo otroke. Priznajmo, da nastajajo« razlike. Ce že trdimo, da je to nujen pojav, potem se vsaj ob njem ustavimo in se vanj po- globimo. Teh zadev sicer ne kaže posploševati, vendar *se pojav močno širi. Krajevne organizacije SZDL bodo morale več skrbi posvetiti organom upravljanja ter ostalim organizacijam in društvom ter skupaj z njimi sklicevati posvete, sestanke in obravnavati vsa vprašanja, ki so zanje značilna in težavna. Medtem ko je Občinski odbor SZDL v Celju razpisal tekmo- vanje med svojimi krajevnimi organizacijami, pa naj bi vodstva teh organizacij razpisala še tek- movanje med podružnicami. Več kot doslej bodo morale krajevne organizacije SZDL storiti za vključevanje mlajših in novih ljudi v posamezne od- bore. Nekatere organizacije so to že storile, druge pa bodo še morale. Kajti delo v organizaci- jah mora potekati nepretrgoma; takšnega dela ne sme zmotiti niti potek mandatne dobe sedanjih vodstev. Zato bo treba misliti že zdaj, koga predlagati in izvo- liti v nove odbore. D. Š. Po smučanju... PO STOPINJAH POHORSKEGA BATALJONA Pred kratkim je odšla na pot preko Pohorja skupina 21 članov Počitniški zveze iz Slovenije in Hrvatske. Izbrali so si pot, po kateri so 1942. in 1943. leta sto- pali borci legendarnega Pohor- skega bataljona. V skupini so bili člani Počitniške zveze iz Za- greba, Ljubljane, Tolmina, Ko- pra, Maribora, Velenja in Celja. Spotoma so obiskali spomenik Pohorskega bataljona, kjer so položili venec, nato so krenili do Osankarice in Peska, kjer jim je o bojih Pohorskega bataljona pripovedoval sekretar Okrajne- ga odbora SZDL v Celju Božo Lukman. Tretji ^dan so odšli do Rogle, zatem so obiskali Ribni- ško kočo in se četrti dan preko Mislinje vrnili v kraje, odkoder so prišli. Prvo mesto ZA CELJSKO »EVROPO« V okviru mednarodnega sejma gostinske opreme v Mariboru je bilo tudi p>osebno tekmovanje ko- lektivov gostinskih podjetij v pri- pravljanju pogrinjkov. Najvišjo oceno je dobil kolektiv celjske Evrope, ki je pripravil pogrinjek »V počastitev Nobelovega nagra- jenca Iva Andriča«. Pogrinjek je bil ocenjen z 45.3 od 50 možnih točk. Med najbolje ocenjene pa so bili uvrščeni tudi pogrinjki, ki so jih pripravili kolektivi gostinske- ga podjetja Na-na, nadalje Go- stinske šole ter Kolodvorske re- stavracije iz Celja. Tečaj za instruktarje Pretekli teden se je v domu JLA v Celju začel tečaj za strel- ske inštruktorje. Na njem se je zbralo 22 kandidatov, torej iz vsake strelske družine na območ- ju celjske občine po dva. Po uspešno opravljenem izpitu bodo tečajniki dobili naziv strelskega inštruktorja. PORAZNA SLIKA Letošnje Jugoslovanske pionir- ske igre so posvečene telesni vzgoji mladih. Tako zajema ta pionirska aktivnost vsa tista te- esno vzgojna področja, ki so za- nimiva za naše najmlajše'. Ni naključje, da je v tej pisani vrsti aktivnosti na prvem mestu skrb za šolsko telesno vzgojo. Šolska telesna vzgoja je namreč obvez- na in pri nas najbolj množična, hkrati pa tista, ki se bori še z vrsto nerešenih problemov ma- terialnega in kadrovskega zna- čaja. Osnovne šole celjskega okraja obiskuje okoli 30.000 otrok, kar pomeni, da se tudi trideset tisoč otrok vsaj v času rednih ur šol- ske telovadbe ukvarja s telesno vzgojo. To je povedano idealno; resnica pa je nekoliko drugačna. Od vseh osnovnih šol v okraju ima samo 80 zavodov reden pouk telesne vzgoje, nadalje je 40 šol takšnih, kjer se ta pouk odvija neredno, v dveh pa sploh ne po- znajo šolskih ur telesne vzgoje. Nadalje — od vseh šol skupaj, jih ima samo 15 lastne telovad- nice, pri 59 šolah so urejena igrišča in dvorišča, okoli 100 šol pa je takih, ki nimajo potrebnih igrišč za šolsko telesno vzgojo. Pa še ena nič kaj razveseljiva slika materialnega stanja telesne vzgoje na šolah celjskega okra- ja — v lanskem šolskem letu je bilo porabljenih v povprečju ko- maj 66 dinarjev na učenca za 3otrebe šolske telesne vzgoje. Da bo ta poraba bolj očitna še to — po nepopolnih podatkih pa trošimo okoli 62.000 dinarjev na enega nogometaša! Zelo porazna je slika telesno- vzgojnega dela na vajenskih šolah. Na vseh teh šolah, razen na Industrijski rudarski šoli v Velenju, je pouk telesne vzgoje nereden. Kmetijska šola v Vrbju pa v svojem programu sploh ni- ma telovadbe, čeprav bi pričako- vali ravno nasprotno. Športnih dnevov na teh šolah skorajda ne poznajo. Vse vajenske šole pa so lani potrošile komaj okoli 500.000 dinarjev za telesno vzgojo. To so številke, ki veliko po- vedo. In če k tem dodamo še dej- stvo, da okoli petdeset odstotkov šolskih otrok, v okraju ne zna plavati — navzlic mnogih baze- nov ter rek in potokov, ki pri- vabljajo v poletnih mesecih pre- cejšnje število mladine — potem je očitno, katere probleme bi mo- rali začeti reševati v letošnji ak- ciji Jugoslovanskih pionirskih iger. Da, začeti, kajti gotovo je. da jih v enem ali dveh letih ne bo mogoče rešiti. Toda, z njimi se bo treba spoprijeti in jih za- četi sistematično obravnavati ter reševati. Gre tudi za resnico — če otroku v času rednega in ob- veznega šolanja ne bomo vcepili spoznanja, da mu je stalno in sistematično telesnovzgojno delo potrebno in nujno, da je to celo del njegove splošne izobrazbe in standarda, potem bodo zaman vsi napori, ki bi skušali odrasle mladeniče spravljati v telovadni- ce ali na športna igrišča. Zato je šola še posebej odgovorna, da postane ura telesne vzgoje v pol- nem pomenu besede vir telesne kulture in zdravega razvoja otrok v fizičnem in umskem po- gledu. Prvo obdobje Jugoslovanskih pionirskih iger gre h kraju. Če- prav je bila zima zelo muhasta, so vendarle pionirski odredi, šole in telesnovzgojne organizacije izkoristile sleherno priložnost za prirejanje tečajev in tekmovanj. Ob bilanci prve etape Jugoslo- vanskih pionirskih iger bo treba dati smernice za drugo obdobje, za spomladansko, ki bo trajalo do prvega junija. -mb Zelo smo bogati, da si laliko... Pred dnevi sem srečal ravnatelja osnovne šole v Belih vodah.nad Šoštanjem. Beseda je dala besedo in že vsa bila pri novi šoli, ki so jo od- prli lansko jesen. — Kako se počutite v njej? — Zanič! — ZaÄ:aj vendar? — No, seveda zaradi dimnikov, zaradi oken- skih polic, pa tudi zaradi šole kot take, saj zdaj tudi tisti, ki so prej trmasto vztrajali pri predlo- ženem načrtu na tihem pritrjujejo, da se takšna gradnja pač ne more uveljaviti v gorskem svetu. Potem je pripovedoval, da so napako na dim- nih napravah ugotovili že v dneh, ko so se pri- pravljali na slavnostno otvoritev šole. Ko so za- kurili, ni hotelo potegniti. V razredu se je kadilo, kakor da bi počila dimna bomba. Sprva so mis- lili, da je zaradi nesegretih dimnikov, pozneje pa so stvari le prišli do dna. Za velikansko peč, ki meri nekaj metrov v širino in višino, so zgradili preozek dimnik. Ta seveda ni mogel ypotegniti< in sprejeti vseh tistih količin dima, ki so se na- birale v peči. Kar ni šlo skozi dimnik, je udarilo nazaj o razred. Napaka je bila očitna. In da bi otroci vendarle ne sedeli v zadimnjenih razredih, so se odločili za namestitev ventilatorjev na vrhu šolskih dimnikov. Le-ti zdaj črpajo dim in ga odvajajo na prosto. Razen tega so morali dimnike še podaljšati in tako so dobili nenavadne oblike, na račun katerih se domačini krepko posmehu- jejo. Ko bo vreme bolj ugodno, najbrž pa med šol- skimi počitnicami, bodo v novi šoli spet zapeli udarci zidarjevih kladiv. Rušili bodo tisto, kar so komaj postavili. Popravili bodo napako, ki jo je nekdo zagrešil. To popravilo pa bo T>požrlo€ okoli tri milijone dinarjev. Kdo bo nosil to bre- me? Mar tisti, ki ga je polomil? Kolektiv ali po- sameznik? Kako se pa počutijo inšpekcijski in drugi kontrolni organi, ki so za preglede najbrž prejeli plačilo in ki so, kot se vidi zdaj, gledali zelo slabo in spregledali veliko napako. Nehote mi silijo v spomin besede, ki jih je nekoč izrekel človek, ki je obsojal take in podob- ne malomarnosti in ki je dejal: — Zelo smo bogati, da si kaj *akega lahko privoščimo. Sicer pa ga v šoli v Belih vodah niso polomili samo pri dimniku, temveč tudi pri okenskih po- licah, pri oknih. Eno pročelje nove šole je skoraj v celoti zastekleno. Svetlobe in sonca je torej dovolj. Toda, joj, ko se vlije ploha in ko se dežju pridruži še veter. Takrat se zasteklena stena spre- meni v tisoč malih izvirkov deževnice, ki se na- bira na lesenih okenskih policah. Voda pa tam opravlja tudi svoje uničevalno delo. In rezultat? Letos bodo morali zamenjati tudi te police, ki jih je voda že preveč načela in... Spet bo treba po- pravljati in trošiti sredstva. Čigava? Ali smo res tako bogati, da si lahko... —»n REVIJA NARODNIH PESNI Uprava Doma JLA v Celju je znova pripravila zanimivo in kvalitetno prireditev, kateri bi morali posvetiti veliko pozor- nosti. Jutri, v soboto ob osmih zvečer, bodo v veliki dvorani Narodnega doma nastopili na re- viji makedonskih, dalmatinskih, srbskih, bosenskih, ciganskih, šiptarskih, turških in indijskih narodnih in zabavnih pesmi člaO! skopskega Radia, oziroma člaO' umetniške skupine >Orce NikO' lov« iz Skopja. Gre za skupio^ dvanajstih pevcev-solistov, ki ji*! bo spremljal instrumentalii' kvintet. Med nastopajočimi ^ mnoga znana imena iz glasb*' nega, pa tudi filmskega življenja CELJSKI TEDNIK STEV 10 — 9. marca 1962 Prosta izbira zdravnika Na zadnjem zasedanju Okrajne ^jupščine socialnega zavarovanja go udeležeenci podrobno obrav- navali tudi določila začasnega pravilnika o načinu zdravljenja socialno zavarovanih oseb. Najbolj živahna razprava se je razvila glede izbire zdravnika. Začasni pravilnik določa, da si lahko zavarovane osebe prosto iz berejo zdravnika na območju kjer stalno pt-ebivajo. Praviloma osta- ne izbrani zdravnik vsaj za eno leto. Ce po enem letu zavarova- nec osamezni od- borniki podrobno odgovarjali na zastavljena vprašanja, obravna- vali pa bodo posebno zanimiva vprašanja, ki so predvsem inte- resantna za prebivalce posamez- nih območij občine. Pogovorili se bodo o nadaljnem delu stano- vanjskih skupnosti in krajevnih odborov, o razmejitvi pristojnosti med občino in krajevnimi skup- nostmi, o prostovoljnem delu, o nalogah za izboljšanje zunanje- ga videza mesta in naselij ter še o številnih drugih malih skrbeh občanov. Tudi tokrat bodo upo- rabili isti sistem; občinski uradi bodo pripravili odgovore na sle- herno vprašanje volivcev, Ijud- siká odbor pa bo o teh vprašanjih temeljito razpravljal. Tako je ce- ljska občina našla zares učinkovit sistem E>ove!zave z volivci, v ka- terem ni več možno, da bi posa- mezna vprašanja ali pritožbe vo- livcev ostale v kakem predalu. Vsako vprašanje bo dobilo ustrez- no pojasnilo ali odgovor, z njim pa bodo seznanjeni vsi prebivalci, ki jih problem zanima. Danes hkrati objavljamo tudi nekatere zanimivosti iz pojasnil na vprašanja z zadnjih zborov vo- livcev. Ф CENTER: GARAŽE IN KOLESARNICA? Vprašanje je bilo zelo umest- no, saj je to ena od velikih sKr- bi občanov, ki posedujejo avto- mobile in se pehajo za garažami na vso silo. Vedno znova iščejo prostor še bliže stanovanju in po- dobno. Kajti res je, da je zelo nerodno, če si ob deževnih dneh moker še predno prideš do gara- že, da bi se lahko pozneje peljal v zavetju avtomobilske strehe. Enako je hudo, če moraš do gara- že pešačiti tudi do dva kilomet- ra, da lahko opraviš predvideno vožnjo z lastnim avtomobilom. Zaradi tega bodo problem garaž v Celju posebno obravnavali skupaj z urbanisti in predstavni- ki krajevnih skupnosti. Jasno pa je, da v starem mestu ne bodo dovoljene gradnje posameznih garaž kot prizidkov. Potrebno bo pač najti ustrezen večji prostor za veliko osrednjo garažo. Načel- no je potrebno rešiti vprašanje že v prvem polletju, nato pa ta- koj pristopiti k gradnji. Večjo javno kolesarnico bi se dalo urediti na dvorišču za Do- mom OF. S tako rešitvijo sogla- ša tudi Oddelek za notranje za- deve. Ostane pa še vselej odprto vprašanje investicijskih sredstev za oba objekta. # OTOK: ZAKAJ JE TRGOVINA NA ¿OTOKU« NAJDRAŽJA? Oddelek za gospodarstvo je še posebej opozoril upravo podjetja Center, da prouči vprašanje in da njihov predstavnik podrobno poroča na naslednjem zboru vo- livcev. Vendar velja pripomniti, da že prve ugotovitve kažejo, da je kritika preveč splošna. # G ABER JE: ODSTRANITEV BARAK NA DEČKOVI CESTI To vprašanje bo potrebno vse- kakor rešiti. Zaradi tega bo po- trebna solidarna akcija gospodar- skih organizacij in občine. Za prebivalce, ki stanujejo v teh ba- rakah in so zaposleni, bodo mo- rala v kratkem preskrbeti ustrez- na stanovanja podjetja, za one pa, ki niso zaposleni, bo preskr- bela stanovanja občina. Kajti problem ni samo v zunanjem ne- ugodnem videzu, temveč so ba- rake na Dečkovi cesti tudi ne- primerne za bivanje, # DOLGO POLJE: MLEKO V POLLITRSKIH STEKLENICAH?? Pobuda prebivalcev krajevne skupnosti Dolgo polje je zelo za- nimiva in kot predlog sprejem- ljiva. Oddelek za gospodarstvo je obvestil podjetje Mleko, ki bo zadevo proučilo in verjetno za- čela prodajati mleko po začetku obratovanja nove mlekarne tudi v pollitrskih steklenicah. Pred tem pa bo podjetje še posebej obvestilo prebivalce o dodatnem načinu razpečevanja mleka v manjših steklenicah. # ALJAŽEV HRIB: KRITIKA ZARADI IZLIVANJA FEKALIJ V VOGLAJNO Izlivanje fekalij v Vogla j no je le začasno urejeno tako, da jih podjetje Javne naprave odvaža v Vogla j no, in sicer izven naselja. Pričakujejo pa, da bo svet za kmetijstvo končno našel način, da bi se fekalije koristno uporab- ljale. Tak predlog je že dal svet za gradbene in komunalne zade- ve. # STORE: AVTOBUSNI POSTAJI IN BAZEN Ureditve avtobusnih postaj so potrebne in bodo urejene v krat- kem. Za postajo v Storah je po- trebno dobiti še soglasje Želez- nice, pri mostu na Teharjih pa je potrebno urediti izogibališče. Kopalni bazen v Štorah ni pred- viden v družbenem planu, ven- dar bo Občinski ljudski odbor podprl gradnjo tega objekta, če bi krajevna skupnost sama po- skrbela za potrebna sredstva. -mi V loški „Vclni" SO skroišoli delonDi čas Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Laško je na svoji zadnji seji potrdil predlog delovnega kolektiva tekstilne to- varne »VOLNA« v Laškem, da se znižajo delovne obveznosti. Tajco bodo sedaj v »VOLNI« Laško,de- lali tedensko 45 namesto doseda- njih 48 ur. PREFERITE TUDI TO! Potrošniki!... za vas Pred dnevi je bilo v Beogradu fsebno posvetovanje predstavni- kov industrije bonbonov, čokola- de, keksov in drugih podobnih pre- hranbenih predmetov. Obravna- oali so poseben položaj te indu- strijske panoge spričo povečanja industrijskega prometnega davka. Udeleženci so na tem posveto- oanju iskali predvsem možnost, da bi se cene teme izdelkom v maloprodaji ne povečale, kajti zaradi zadostne proizvodnje za naše potrebe bi ob povečanja cen o prodaji nastal vsekakor zastoj, bi škodoval vsem podjetjem te stroke, prizadelo pa bi iudl po- trošnike. Zaradi tega so p^av po- di obno analizirali stanje na trgu. Analiza je pokazala ,da malopro- dajna mreža pribija tem izdelkom izredno visoko mržo in sicer po- nekod tudi preko 50 odstotkov od nabavne cene. Čeravno marža ne bi smela presegati 15 odstotkov, ker je to hnvrvn meia do katere T enako zastopani interesi indu- '^rije. trguuiiie Ili predvsem po- trošnika, ki jim je vsa proizvod- nja tudi namenjena. Zaradi tega so na posvetovanju sklenili, da bo ta stroka prehran- bene industrije že v kratkem za- čela tiskati na ovitke vseh izdel- kov maloprodajno ceno, trgovi- nam pa bodo dajali ustrezen ra- bat. S tem bodo dosegli troje: trgovina ne bo mogla samovoljno zviševati cen, povečanje odstotka prometnega davka ne bo priza- delo industrije in zadnje kar je najpomembnejše — cene tem iz- delkom se bodo v maloprodaji znižale! Istočasno pa se kažejo znaki, da bo tudi industrija konzerviranih izdelkov storila isto, saj so tudi tu opazili podobne primere preti- rane mreže. Istočasno pa tudi radio in avtomobilska industrija namerava utrditi maloprodajne cene. Tako da bodo razlike v ce- nah za te predmete lahko nasto- pale samo zaradi prometnega davka na maloprodajo, ki nam- reč ni vračunan v maloprodajno ceno in se plačuje v različnih od- stotkih v posameznih komunah. -mi UKREPI ZA ZAŠČITO : POTROŠNIKA Direktor združenega trgovskega podjetja Tkanina-Galanterija tov. Leon Mlinaric Na pobudo občinskega ljudskega odbora iri novi- narjev v Celju je bila pred dnevi tiskovna konferenca, na kateri je direktor podjet- ja Tkanina-Galanterija tov. Leon Mlinaric odgovoril na vprašanja novinarjev. Tovariš Mlinaric je naj- prej pojasnil ekonomske razloge, ki so narekovali združitev prejšnega samo- stojnega podjetja Tkanina- Galanterija in Ljudskega magazina. Razen kadrovskih problemov, ki so nastali po odkritju kaznivih dejanj, so združitev narekovale tudi splošne težnje trgovine v dr- žavnem merilu, ki zasledu- jejo predvsem ustvarjanje močnih trîTovskih hiš, ki bi bile sposobne same nabav- ljati blago od proizvaialcev in jih brez posrednikov po- sredovati potrošnikom. Vendar ie v obdobju po združitvi bila prva naloga vodstva združenega podjet- ja, da odpravi vse slabosti, ki so omogoča'e v b'všem samostojnem podjetju Liud- ski magazin malverzacije in kazniva dejanja. Takoi so po^+nvili nn no^e kontrolno službo, ki je bila doslej za- петлгтепа. Pnv t;"ko so tu- di sistem kalkuliranja cen uredili tako, da so pribrtki in korekture cen prodajnim izdelkom praktično nemogo- či. Za posebno zaščito potroš- nikov pa so uvedli tudi pri- tožbeni ogran, ki bo vsako pritožbo stranke posebej ob- ravnaval. Razumljivo je tu- di, da bodo v korist potroš- nikov mnogo ostreje nasto- pali proti uslužbencem, za katere bi ugotovili maloma- ren in nepravilen odnos do strank. Uprava združenega pod- jetja pa bo v kratkem pri- pravila tudi nagradno an- keto, s katero bodo skušali dobiti čim več mnenj po- trošnikov o tem, kaj se jim zdi v veleblagovnici še naro- be, kje se čutijo prizadeti, kaj bi še morali popraviti, katerega blaga ni dovolj, kje pogrešajo pesterost in po- dobno. Podobne ankete bodo prirejali tudi pozneje, kajti le tako bodo učinkoviteje prilagajali poslovanje zahte- vam potrošnikov, kar mora biti prvi in edini cilj vele- blagovnic. Istočasno je tov. Mlinaric pojasnil, da bodo prodajalci dobili nove okus- ne delovne obleke, na kate- rih bo tudi številka proda- jalca. Tako bodo potrošniki brez prerekanj lahko ugo- tovili, kdo jim je storil kri- vico. Odpadle pa bodo tudi vse možnosti, da bi po pri- tožbi no nepotrebnem imel posledice prodaialec, ki ga lahko kunec tudi nehote za- men ia. Prav tako bodo vsi artikli opremljeni s cenami in številko kalkulacije. S tem ukrenom bodo dosegli, da bodo kupci v primeru, da bi se jim c^na zdela nepri- inei*"^ visokn i«Mco to »pre- verili brez večiih težav. Ugo- tovili pa boflo s pomočjo številk na obleki, kdo iim je pt-odal blago- ki se jim zdi neustrezno. Naloga kontro- lor ia pa bo. da bo s+ranki pokazal k"lkulacijskî list ter ji poiasnil nravo višino ce- ne. Razumi"vo je. da bodo s tem odpadle tudi nesoraz- merne cene. ki so se т pre'šnem nekontroliranem poslovnnîu bivšega podîptja Lî"dski maffaz'*n pojavlîale. To so le prvi ukreni, je poiasnil tov. M'înaric. Ko bomo zbrali anketne liste potrošnikov in ko bomo ve- deli še posamezne pripombe in predloge kupcev, bomo te vsekakqr upoštevali. Skrb za borce v Laškem Občinski odbor ZB v Laškem je že na lanski skupščini sklenil, da bo borcem NOB, ki še nimajo potrebne kvalifikacije nudil vso pomoč. Tako je letošnja skupšči- na že ugotavljala, da se je v lan- skem letu vključilo v tečaje za pridobitev kvalifikacije preko 100 borcev. Samo v zadnjem ča- su pa je položilo uspešno izpite preko 60 borcev. Do maja bodo položili še vsi preostali borci iz- pite. NA DNU „FORMALIZMA" V LIUDSKËM.MAGAZINU Na razpravi zoper skupino vo- dilnih uslužbencev bivšega trgov- skega podjetja Ljudski magazin smo razen številnih kaznivih de- janj po izpovedih obtoženih lah- ko zasledili tudi družbeno silno Škodljive pojave, ki izvirajo iz »FORMALIZMA«, ki pa nujno vodi k personifikaciji samouprav- nih organov in prenašanju biro- kratskih elementov v organe de- lavskega samoupravljanja. Lo- gična posledica tega pa je nepra- vilno poslovanje, samovolja in prikazovanje ter potvarjanje de- janskega stanja — torej slabo go- spodarjenje! Vse pa se je odra- žalo v tem, da so slabosti, ki so iniele negativne finančne posle- dice, poravnali na koncu le po- te'ošniki. Začelo se je verjetno prej, to- da najlažje lahko prikažemo na- dela z njihovim edinstvenim načinom onremljanja potniškega doma na Šilu. Za opremo doma ^ porabili preko 600 tisoč dinar- jev. Bolj zanimiv od vsote pa je **stem in kako so ga izvajali. Ker niso imeli na razpolago sredstev v skladu skupne pora- be, od koder se sredstva zakoni- ^ lahko uporabljajo v te name- •^e, so se operativni vodje, predsednik upravnega odbora in predsednik delavskega sveta do- "^nili, da bodo dom onremili s J^imi blagovnimi fondi, ki ®o j^h v tem podjetju formirali lah- 5,0 samo na račun potrošnikov. •^ako so torej kaznivo deianie Planirali in izvedM vodibii ljud- je ter predsednika obeh samou- pravnih teles. In sicer zaradi te- ga, ker bi na rednem zasedanju upravnega odbora ali delavskega sveta ne mogli sprejeti protiza- konitega sklepa. Nanj bi moral direktor vsekakor staviti veto. Ker pa je tudi sam zato vedel, so uporabili svojstven način. Gre namreč za tipičen pojav bi- rokratizma v samoupravnih or- ganih, pri katerem odloča le ne- kaj ljudi, a se hkrati naslanjajo na avtoriteto voditeljev podjetja in predsednikov samoupravnih teles. Ob takem delovanju posta- ne upravni odbor in delavski svet le zunanja formalna fasada, ki samo še bolj omogoča samovolj- no vodenje podjetja in postane latentna nevarnost za razvoj družbenih odnosov. Kajti ni ne- umestno vprašanje, ali je ustvar- janje črnih blagovnih fondov edi- na posledica formalnega obsto- ja samoupravnih organov. Ce so namreč štiri osebe bile tako drz- ne, da so z avtoriteto in dema- goškim zavajanjem uspeli plan- sko izvajati kaznivo dejanje, je gotovo obstajala tudi možnost za druge pojave samovolje; in na- prej: ali je v takem zbirokratizi- ranem vodenju, kot so ga imeli v Ljudskem magacinu, lahko sploh možno pravilno upravlja- nje, poslovanje, čuvanje zakoni- tosti in ustvarjanje socialističnih odnosov v podjetju? Verjetno ne! Posledice pa so bistveno pri- zadele oceno poslovanja trgovine in lika trgovskega delavca. Kam pripelje zapostavljanje osnovnih moralnih principov po- slovanja in vodenja trgovskega podjetja se je prav s stališča for- malizma, ki je pri njih bil tako razširjen, pokazalo tudi drugje. Tako so po izjavi direktorja tu- di formalno zniževali cene izdel- kom ob koncu leta tik pred in- venturo. Baje so hoteti zaščititi interese podjetja, ki bi naj v no- vo sezono šlo z nižjimi cenami. Vendar so znižali ceno zgolj for- malno in sicer za blago v skladi- šču. Dan po znižanju so namreč kupci morali tudi formalno zni- žano blago plačevati po starih ce- nah. Ce pustimo ob strani, da so tako izgubili dejansko pregled nad cenami, kar je ob takem po- slovanju seveda nujno in kar je omogočilo tudi prilaščanja, pa se zastavi dokaj ostro vprašanje, zakaj so to delali. Zakaj formal- no, ko bi blago lahko znižali red- nim potom ali pa bi lahko pri- redili razprodajo. Nekurantno blago bi tako najlaže spravili med potrošnike. Njim pa ni šlo zato, da bi blago spravili, temveč da bi ga formalno na papirju pred inventuro razvrednotili, in sicer samo količine, ki so jih spravili v skladišče. Naslednje leto pa so znova nastavljali višje cene. Ta trditev in pa priznanje direktor- ja, da je ta manipulacija vpliva- la na prividno zmanjšanje do- hodka za tekoče leto je bila nam- reč značilna, čeravno je skušal prikazati, da je bil prepričan, da s tem ni nikogar oškodoval, tem- več samo koristil podjetju. Nesporno je namreč, to tudi priznava, da je tako bila zmanj- šana končna vsota prispevka podjetja družbi. Istočasno je sil- no dvomljivo, komu bi s temi manipulacijami koristil. Kajti slabo gospodarjenje in nabavlja- nje prekomernih količin blaga, ki je za daljše obdobje ostalo v skladišču, je vsekakor zelo obre- menjevalo obratna sredstva pod- jetja — s tem je bil zmanjšan obseg poslovanja z blagom, ki so ga tačas potrošniki zahtevali, istočasno pa so obresti na obrat- na sredstva podjetje še enkrat po nepotrebnem obremenjevale. Oboje je negativno vplivalo na poslovanje podjetja; najprej za- radi manjšega prometa, slabše založenosti in podobno in hkrati zaradi povečanja stroškov. Ker pa je bivše samostojno podjetje v globalu ostalo vendar na obi- čajnem povprečju pribitkov. je tudi razumljivo, da so te izgube dejansko ix)krili potrošniki z višjimi pribitki na drugo blago. Zakaj so torej tako delali? To je osnovno vprašanje, kajti bivši di- rektor Ivan Sopee zanika zave- sten namen oškodovati družbo v korist podjetja. Pred koncem ob- ravnave je sicer še nemogoče tr- diti za kaj je dejansko res šlo. Vendar v glavnem obstajajo tri možnosti : 1. Ali so hoteli namenoma oš- kodovati družbo s tem, da so umetno in prividno zmanjševali bilančne elemente, ki vplivajo na končno formiranje dohodka, in da je to pri njih postal sistem dela. 2. Obstaja tudi možnost, da so hoteli ustvariti prividno dokaj ugodno stanje zalog in vtis so- lidnega poslovanja, kajti razmer- je med prometom in zalogami je bilo vseskozi merilo gospodarje- nja trgovskih organizacij in tu- di element presoje sposobnosti vodenja podjetja. 3. In nazadnje, morda gre za nesposobnost presojanja posledic in za v duhu ustvarjeno misel, da lahko na v bistvu kazniv na- čin pomagajo podjetju. Direktor podjetja bi namreč že lahko ve- del, da na koncu koncev ni prak- tičnih koristi, temveč le škoda za družbo, potrošnike in brez prave koristi tudi za podjetje. To pa ostane dejstvo kljub te- mu, da so v bivšem Ljudskem ma- gazinu obravnavali vse akcije, poslovanie in prpd\ndevania le formalno. KRiti na kraju je vse- VaVor naiholi umestno, če se ne- linbi doqodVi v Ljudsikem maga- zinu ohravnaT'flio realno in če obtnženi zanM^fijn «iTJ^oie noricije •silno прттр^^огтд FO'RTVl'ATJ7MA. preiti pocnrvipr^^tvo vp-nñriT ni ob- leka, da brt PR presojali po zu- nanjem videzu! Mile Iršič o CELJSKI TEDNIK STEV 10 — 9. marca 1962 Nizka povprečja Potem, ko je v tem letu v žal- ski otočini predložilo še 25 gospo- darskih organizacij pravilnike o delitvi čistega in osebnega do- hodka, je »dolg« od lanskega leta nekako »poplačan« in je zadošče- no v tem pogledu vsaj formalni plati, kljub temu, da so morda v večini gospodarskih organizacij pravilniki odraz tudi globljih vse- binskih prizadevanj. ObčiLnski zbor proizvajalcev, ki je na nedavni seji razpravljal o gibanju osebnih dohodkov, je namreč opozoril na nekatere sla- bosti, ki so se po vsej priliki po- javile kot posledica nezadostnih ekonomskih in tudi družbeno po- litičnih analiz pri sestavljanju in sprejemanju pravilnikov, ker so pač ponekod predolgo odlašali in so morali potem v naglici nare- diti to, kar bi sicer lahko naredili počasi in preudarno. Tako so pri- meri, kjer manjka ekonomskih utemeljitev delitve čistega in osebnega dohodka, kakor tudi primeri, kjer je prišlo do preve- likih nesorazmerij med delitvijo dohodkov na sklade in na oseb- ne prejemke. Spričo tega, da je svet za delo ObLO 2alec priporo- čil, nai bi se to razmerje v večjih gospodarskih organizaciiah gibalo vsaj v odstotku 80 proti 20 (med osebnimi dohodki in sredstvi za sklade), v obrtnih podjetjih pa 90 proti 10, je nerazumljivo, da so se uveljavila tudi večja odstopa- nja v korist osebnih dohodkov. Tako v enem primeru ni osatalo za sklade nič, v nekaterih drugih primerih pa po 3, 4 in 5 odstot- kov. Nasprotno pa je tudi nekaj gospodarskih organizacij, kjer so za sklade namenili preko 30 in celo preko 40 odstot.icov. V splošnem velja mnenje, da so osebni dohodki porasli, ne da bi porasla tudi produktivnost, iz če- sar sledi, da so porasli tudi ne- upravičeno, še posebej tam, kjer so na ta račun povečali cene. Kakor so pokazale analize je po- vprečje osebnih dohodkov v žal- ski občini še vedno preniziko. Ta- ko je lani znašalo v industriji 20 tisoč, v kmetijstvu 22 tisoč, v gradbeništvu 16 tisoč, v trgovini okrog 24 tisoč in v obrti 23 tisoč dinarjev. Pri tem je seveda do- dati, da je bilo ponekod to po- vprečje znatno nižje in drugod znatno višje. (Na primer: v Ju- teksu 16 tisoč, v trgovini na Vranskem 32 tisoč 4td.) Ker je v vseh teh številkah zapopadeno še precej mesečnih dohč>dkov, ki ne dosezajo 13 tisoč dinarjev in ker dejansko niti 15 tisoč dinarjev še ni realni življenjski minimum, bi F>o mnenju zbora proizvajalcev kazalo usmeriti vse napore v to, da bi tako nizke dohodke odpra- vili. V tem pogledu daje nemara najslabši zgled Pleskarstvo Ž^lec, kjer znaša najnižji mesečni pre- jemek komaj 9600 dinarjev, kar je v današnjih življenjskih pogo- jih nevzdržno. Ce upoštevamo na- posled tudi skoke v drugo skraj- nost — dohodke preko 80 in 100 tisoč, bi bilo treba prav tu iskati možnosti ustvaritve neucakšnih vzdržnejših in bolj zdravih raz- merij, dhr Razprava o družbenem planu v teh dneh je usmerjena vsa dejavnost svetov pri Ijudukem odboru in občanov Šoštanjske ob- čine v proučevanju predloga druž- benega plana in proračuna za le- to 1962. Udeležba na zborih kaže ve- liko zanimanje prebivalstva za nadaljnji tudi gosoodarski in družbeni razvoj občine; sodelo- vanje v razpravah in predlogi za reševanje posameznih podro- čij pa potrjujejo, da se naš ob- čan zaveda vloge, ki mu vse bolj pripada v tej neposredni obliki sodelovanja in' odločanja. Prebi- valci posameznih krajevnih odbo- rov oziroma stanovanjskih skup- nosti se prav posebno zanimajo za rešitev krajevnih, komunalnih problemov na svojem območju. Osnovni cilji in naloge razvoja so v skladu s težnjami zveznega družbenega plana ter republiške in okrajne resolucije. Uspešno iz- polnjevanje nalog v letu 1962 bo zahtevalo od vseh proizvajalcev in družbenih činiteljev intenziv- no vključevanje v napore za raz- voj dopolnjenega gospodarskega sistema, ki je že v preteklem le- tu pokazal dokaj pozitivne rezul- tate. DosledTio uveljavljanje dopol- nitve gospodarskega sistema po- meni nov način gospodarjenja, ki se odraža v nujnosti povečanja proizvodnje, produktivnosti dela in izvoza, v uveljavljanju pravil- nih meril pri delitvi čistega do- hodka ter osebnih dohodkov. Za reševanje tekočih proble- mov, kd se pojavljajo v proiz- vodnji in potrošnji, bo potrebno sodelovanje delovnih kolektivov s komimo ter z drugimi družbe- no političnimi organizacijami. Le ob takem vzajemnem in sidad- nem sodelovanju bo mogoče ure- sničiti postavljene cilje, ki ne za- gotavljajo samo večje materialne osnove naše družbene skupnosti, temveč predvsem pogoje za u- stvarjanje boljših življenskih razmer delovnih ljudi ter pogo- jev za nadaljnjo krepitev socia- lističnih družbenih odnosov. Dosežena proizvodnja v pretek- lem letu ter sedanji materialni in družbeni pogoji omogočajo, da se bo družbeni bruto proizvod v ce- lotnem gospodarstvu povečal za okrog 11 odstotkov, družbeni pro- izvod na prebivalca za 8,7, narod- ni dohodek pa za 9,7 odstotlca v primerjavi z lanskim letom. Investicije s* bodo povefale za okrog 38 odstotkov in bodo znašale 6.? mili- jarde dinarjev; od lega je predvideno za investici,!* v osnovna sredstva 5,7 milijarde dinarjev, okrog 809 miljonov pa za obratna sredstva. Od skupnih investicij za osnovna sredstva je določeno okrog 4,T milïjarde dinarjev za gospodarske in 1,2 milijardi za negospodarske investicije. Zaradi- predvidenega začetka gradnje energo-ke- mičnega kombinata (3,5 milijarde dinar- jev investicij) bodo naraščale investicije v gospodarstvu liitreje kol v družbeni standard. Večino sredstev za družbeni standard bodo vložile gospodarske organizacije in ljudski odbor. Največ sredstev bodo vložili v stanovanjsko izgradnjo. Po- sebna skrb je usmerjena v knltnrno-so- cialistično dejavnost (430 milijonov). Sredstva so namenjena za dograditev osnovne šole v Velenju in Smartnem ob Paki 1er za adaptacijo druge osnovne šole v Šoštanju ter šole v Plešivcu, dalje za gradnjo kino dvorane v Vele- nju, odprtega plavalnega bazena v To- poščici Itd. Za komunalno dejavnost predvidevajo 215 milijonov, in sicer za modernizaci- jo ceste Sošlanj-Topolščica, za central- no pokopališče v Šaleški dolini, za grad- njo vodovoda v Šaleški in za redno funkcioniranje komunalne službe. Pri povečanem številu zaposlenih z« 4,2 odstotka predvideva družbeni plan povečanje pirodukSivnosti dela v go- spodarstvu družbenega sektorja od ? — S odstotkov. -ik Razširjeni posvet za urbanizacij o šaleške doline je nazakal osno- ve pristopa k delu. Enoten koncept Zaradi predvidenega začetka gradnje energo-kemičnega kom- binata v Šaleški dolini je bil pred dnevi na fKïbudo občine Šo- štanj razširjen posvet o vpraša- nju urbanizacije Šaleške doline. Posveta se je udeležil sekretar za urbanizem pri republiškem izvršnem svetu tov. Riko Jer- man. Z gradnjo eneriro-kemičnega kombinata in ostalih zvrsti lah- ke industrije, ki se predvideva s tem v zvezi, bo območje Šale- ške doline izpopolnjeno, zato ima ta dolina trenutno najideal- nejše poco je za pristop k osnut- kom urbanističnih dokumentov in slednjič k samemu urbanistič- nemu načrtu. Dosedanji regionalni osnutek za.Šalešeko dolino ne ustreza več, prav tako pa je potrebna temeljita korekcija urbanistič- nega osnutka Velenia, kajti ne- mogoče je. da bi bil urbanistič- ni ali regionalni načrt nekaj stal- nega, ker se osnove men ju je jo; še bolj zgrešeno pa je podrejati družbeni razvoj prostoru. Zato je osnovna nujnost, da se naj- prej pristopi k temeljiti analizi celotnega družbenega razvoja, kjer bodo zajeta vsa obrobna področja ne glede na teritorialne meje. prav tako pa. da se te ana- lize ne prepuščajo arhitektom. kajti le-ti oblikujejo rezultate razvoja. Po izčrpnih študijah razvoja je treba izdelati program, ki ga je potrebno tolmačiti ljudem, da se vskladi z volio in mišljenjem posameznikov. Nedopustno je. da delamo nasilje nad voljo obča- nov. Šele potem bo nrogram lah- ko postal odlok - dokument, ki v svojih osnovah ne bo več spre- menljiv. Posebno težko je reševati te probleme v Šaleški dolini, ki za- radi kadunje premoga prepušča le skromne zazidalne površine. Poleff tega pa je resen problem vprašanje komunikacijskega omrežja, kot je železnica, cesta in vodna mreža. Obenem pa je treba pridvidt-vati etapno nasi- pavanje eksploatacijskega ob- močja, da ne bi prišlo do me- njave figuracije terena in s tem v zvezi nemogočega stanja. Vskladiti pa je treba težnji, ki se javljata v zagovorih po dveh središčih: Šoštanj in Vele- nje in jo usmeriti v eno samo središče, ki ima čudovite pogoje na 150 ha zazidalne površine v vzhodnem delu doline. -ik Zadnje slovo od zaslužne babice Pred dnevi so v 2alcu spremili k poslednjemu počitku Marijo Veber, dolgoletno babico iz Žalca. Pokojna Vebrova se je rodila 1. 12. 1881 v Vrbju pri Žalcu. Babiško šolo ie končala v Trstu, zatem pa ie službovala v Istri. Leta 1918 se je vrnila v svoj domači kraj — Žalec, kjer je nrevzela mesto občinske babice. Svoje delo je opravljala nese- bično in nožrtvovalno. čenrav ie imela tudi isama troie otrok, ki jih jo mnogokrat morala r>nstiti same. da ie lahko priskočila na гч>"10С tam. kjer je bila le-ta po- trebna. V "^2 letih te nar^orne službe ie iponiarrala nri 3000 no'-odih. T>eta 1947 pa je pod težo let in bo'ezni stopila v težko zasluženi poknî. Neš*f*o m^der in žf»na. ki iim îe i» dobr»> ^^n.bica stala ob strani in iim nudila sAoio nomoč. se je bo hvaležno spominjalo. V. M. če bi bilo tal(o Ш ni - ali potrošnikoio sanjarjenje Ce bi bilo tako kot ni, bi lahko Potrošnik sanjal sa- nje, ki jih ni. Potrošnik bi recimo prišel v trgovino in nasproti bi тц prišli prodajalci. — Želite? bi rekli. ' — Želim, bi rekel Potroš- nik, — marsikaj želim, ven- dar se mi zdi marsikaj pre- cej drago. — Drago? bi vprašali pro- dajalci. — Kje neki! Prav- kar smo znižali cene. — Kaj? bi rekel Potroš- nik. — Mar sanjam? — Ne. bi rekli prodajalci, — to niso sanje, je resnič- nost. Kaj želite? Na dan z besedo. — Recimo, dajte mi pol kilograma masla, četrt kilo- grama sira, dvajset dek ogr- ske. Kaviarja nimate? — Seveda, tudi kavSar imamo. — Kaviar? bi se začudil Potrošnik. Prodajalci bi ga postreigli in ko bi sešteli, bi se Po- trošnikov obraz razTwteg'ñil v vesel smehliaj. Očitno bi namreč bilo, da so šle cene navzdol. Potem bi stomil do mesar- ja po pol kilograma »za juhco« in mesar bi se mu že od daleč smejal. — Pol kile za juhco, bi re- kel Potrošnik. — Mastno ali -borovo? bi vprašal mesar liuibeznivo. — Nekaj sredniega. — Srednjega? ibi se začu- dil mesar. — Srednjesra me- sa sploh nimamo več. Ima- mo samo še nrvovris+no meso. — Kai? bi rekel PotroS- nik. — Mar sanjam? — Ne, bi odvrnil mesar, — to niso sanje, je resničnost. Kai vam nai odrežem? — Dajte pač pol kile prvo- vrstnega. In ko bi mesar odre/al in zavil meso, bi era T>o1ožil na ■tehtnico in T>očakal, da bi se tehtnica umirila, nakar bi počasi zračunal. koliko na- nese. Potrošnik bi bil potem ne- verjetno vesel, kajti bilo bi' namreč očitno, da je dobil prvovrstno meso brez' naj- manjše kite in loja, in točen račun. Nato bi Potrošnik stooil še na trç. kjer bi ga branjevke sprejele z vsemi štirimi. — Rad bi špinačo. bi rekel in že bi špinača letela od vseh strani. — Koliko pa? bi rekle branievke. — Takole kakšnih tride^set dek. — Komaj trideset dek? hi se začudile. — Saj to m niti sto dinariov. — Kaj? bi se začudil Po- trošnik. — Niti sto dinarjev. Mar sanjam? — Ne, bi odvrnile bra- njevke, — to niso sanje, je resničnost. Potem bi dobil špinačo, plačal tistih nekaj dinarč- kov in jo veselo mahnil do- mov. Doma bi se mu že oii daleč žena vrgla okrog vra- tu in ko bi razložil vse lep« na mizo. bi se — zbudil. Anton Konica Vstran od papirne kvalifilcacije Te dni uvajajo pri Rudniku lignita Velenje nov način vzgoje kadrov, t. j. izobraževanje pol- kvalifioiranih in kvalificiranih delavcev. Doslej je bila vzgoja pavšalno deljena na ta dva na- ziva in je prav tako tudi vsebin- sko usposabljala splošne polkva- lifioirane in kvalificirane delav- ce. V bodoče pa bo nov način prilagojen samam potrebam na delovnem mestu, kajti dokaj raz- lična so opravila v rudniku in je dosedanji način bil vzrok nešte- tim slabostim. Zaradi posplošenega izobraže- vanja in zaradi potreb je dela- vec v rudniku prešel različne vrste del v jami: delal je v pod- kopu, nadkopu. pri pripravi, vzdržbi in podobno. To menjava- nje opravil, ki so vsaka zase spe- cifične, ni vodilo k veliki rasti proizvodnosti, še manj pa k mož- nosti, da bi znanje delavca ko- ristili v 'polni meri. Novi tečaji, ki bodo tesno po- vezani z vsakodnevnim delom tečajnika, bodo vzgajali v strogi specializaciji za eno od teh raz- novrstnih kvalifikacij ali polkva- lifikacij. Torej lahko govorimo o redkem pojavu poizkusa izobra- ževanja na delovnem mestu. To pa bo obenem vodilo k ustalitvi delovne sile na določenem delov- nem mestu. Tega doslej ni bilo, ker je nagrajevanje bilo na os- novi tarifnih pravilnikov. Prestavitev delavca iz njegove- ga delovnega mesta, ki je bila doslej kar običajna stvar, ne bo več preprosta. Tehnično vodstvo bo lahko premestilo delavca še- le na podlagi odloka in to samo za dobo enega meseca, za kar pa bo potrebna tudi nova razpo- reditvena odločba. Tečaji bodo trajali tri mese- ce. Teorija pa bo prilagojena vsakodnevnemu praktičnemu de- lu tečajnikov. -ik MED ŠOŠTANJSKIMI USNJARJI Te dni smo obiskali najstarej- ša podjetja v našem okraju — I?! let staro Tovarno usnja v Šoštanju. Kljub zastarelim po- slopjem in strojem ter izredno težkim pogojem v nekaterih ob- ratih je Tovarna usnja še vedno na 3. mestu glede proizv^odnje v šoštanjski občini. Kolektiv tovar- ne pa sodi med redke, ki so si rekonstrukcijo zagotovili z veli- kim deležem lastne udeležbe. V zvezi s skorajšno otvoritvijo kro- movega oddelka in težavami, ka- tere bo moral kolektiv še reše- vati, nam je dal nekaj pojasnil tehnični direktor ing. Tono Лг- zenšek. Ф Kdaj predvidevate, da bo steklo obratovanje v novem kro- movom oddelku? e Prvega maja bo otvoritev in začeli bomo s proizvodnjo v mo- krem oddelku z hiženjoni. stroje- njem in maščenjem. Upamo pa. da bodo loto/dobavljeni še manj- kajoči stroji za ostali fazi: suše- nje in dodelavo. Zanje smo že priskrbeli dinarska sredstva. S proizvodnjo bi lahko oriceli že prej. če ne bi imeli tako hudih težav z devizami. # Kolikšna sredstva so bila vložena v izgradnjo objekta? e Investicijski stroški so za naše pogoje veliki. Glede virov pa jo stanje naslednjo: 60 odstot- kov je prihranil kolektiv v zad- njih lotih iz lastnih sredstev, 8- letno kratkoročno posojilo smo najeli v višini 18 odstotkov, za okrog 22 odstotkov pa imamo po- sojila za dobo onega lota. Mnogo lažje bi stekla rekonstrukcija, če bi občina že pred dvema leto- ma podprla naša hotenja tako kot sedaj: isto velja tudi za okraj. # Gotovo predvidevate tudi rekonstrukcijo ostalih obratov? e V pripravi je izdelava celot- nega i)rograma rekonstrukcije v več variantah. Najbolj poreče je vprašanje skladišč za surove ko- že. To. kar imamo, nikakor ne ustreza namenskemu koriščenju. # Ali pričakujete, da boste }K)stavljeni proizvodnji plan le- tos lahko izpolnili? e Naš plan je koi v vseh usnjarnah odvisen od admini- strativnega dodeljevanja suro- vin. Za lotos smo n. pr. predvi- devali predelavo 4.500 ton. do- deljeno pa nam bo iz domačega trga in iz uvoza skupno le 3.800 ton surovih kož. V naši stroki so ostali še administrativni posegi, ki omejujejo naše zmogljivosti. Seveda posojajo v proizvodnjo prav pri našem podjetju v zelo veliki mori tržni pogoji: tako n. pr. tehničnega usnja (za trans- misi ie in za konjsko opremo), ki io bilo dolga desetletja eden od ključnih proizvodov, danes prak- tično no proizvajamo več oziro- ma le zelo malo. Izpadli volumen bo nadomestila prav proizvodnja v novem kromovom oddelku. # Ali bo vaše podjetje v le- tošnjem letu povečalo proizvod- njo za izvoz? e Z izvozom smo v stalnem po- rastu, saj smo ga v primerjavi z letom i960 dvignili v lanskem letu za 67 odstotkov. Vendar izvozno količino predstavljajo le 2 odstotka naše proizvodnje. Ne- posredno izvažamo dlako, razne surove cepljonce, torej odpadke. Izvoz usnja je zajet le v izvozu čevljev. Seveda bi bilo tudi nam lažje nabavljati reprodukcijski material iz uvoza, če bi podjetju ostalo več deviz. Čevljarska industrija bo po predvidenem načrtu za leto 1962 izvozila okrog 2 milijona parov čevljev, za kar bo potrebovala vrhnje usnje boljših kvalitet. Glede tega prihajamo v težave, ker nimamo možnosti doibiti do- voljnih količin primernih suro- vin za taka usnja. Orientacija na uvoz surovih kož iz azijsko-afri- ških dežel, od koder dobivamo le slabše vrste, bo zelo zavirajo- če vplivala na planiran izvoz čevljev in s tem posredno tudi na našo proizvodnjo. e Znano je, da je kakovost kož vsako leto slabša in da to vodi k porastu proizvodnje z vtisnjenim licem. e Po podatkih pada kakovost surovih kož za okrog 5 odstot- kov letno iz še ne povsem pre- verjenih vzrokov. Nujno bo to- rej tudi pri nas začeti s })roiz- vodnjo »prešanoga« usnja. Čev- ljarska industrija se krčevito brani usnja z vtisnjenim licem, češ da ga potrošnik ne mara. Živ- ljenjska doba čevljev iz takega boksa je povsem enaka oni i'- gladkega. V poročilu na našoin zadnjem nacionalnem kongresi* je bilo poudarjeno, da je bilo doslej vloženo premalo truda ^ modeliranje čevljev iz boksov^ z vtisnjenim licem. Z vtisnjonin' licem se odstranijo le negativu'' optični efekti. Razlik glede od- pornosti in trganja, elastičnosii' odpornosti na vodo. torej gle* usnjem ni. -ik CELJSKI TEDNIK STEV. 10. — 9. marca 1962 Razprava o družbenem planu konjiške občine za leto 1962 Nadaljujemo lanske gradnje Brez dvoma je družbeni plan občine eden najvažnejših go- spodarskih aktov, ki ga ljudski odbor sprejme v začetku leta. Razumljivo je, da zahteva celo vrsto dobrih in temeljitih raz- prav, primerjav in analiz, ker le tako lahko zagotovi res dobro Hsmerjanje celotnega gospodarstva ter vskladi delovanje raz- ličnih področij. Na oddelku za gospodarstvo konjiške občine so pred kratkim zbrali potfebne po latke za letošnji občinski druž- beni plan, zato smo naprosili načelnika oddelka tov. Turnška, da nam kaj več pove o njegovi vsebini. >Letošnji družbeni plan občine je dokaj napet«, je dejal tov. Turnšek »in bo potrebno vložiti fCS vse sile za njegovo uresni- čitev. To velja za organe uprav- ljanja v podjetjih, kjer bodo mo- rali mobilizirati vse proizvodne zmogljivosti, enake naloge pa ča- tajo tudi družbene organizacije, razne zavode in državne organe, ici bodo morali močno sodelovati, če hočemo predvidene naloge uresničiti. Kot enà temeljnih na- log v tem letu je povečanje bruto produkta za 12.5 %, narodnega dohodka za 12.4 % in produktiv- nosti dela za 6.5 %. Važno pK>dročje letošnjega družbenega plana so investicije za okoli 775 milijonov dinarjev. Skoraj dve tretjini tega odpade na gospodarske, dobra tretjina pa na negospodarske investicije. Tako bo tovarna kovanega orod- ja Zreče investicijska sredstva večinoma uporabila za nabavo nove opreme, kar bo omogočilo večjo proizvodnjo. Podietje »KO- STROJ« v Konjicah bo pričelo graditi nove hale. v iste namene pa bo precejšen del sredstev upo- rabilo podjetje LIP, ki bo poleg tega dopolnilo še strojno opremo. V usnjarskem kombinatu »KO- NUS «nameravajo pričeti z grad- njo novega obrata družbene pre- hrane delavcev, v KOV - LIV Vi- tanje bodo uredili sanitarne naprave, opekarna Loče pa bo nabavila novo opremo. Za hitrejši razvoj kmetijstva, vinogradništva in živinoreje bo letos investiranih okoli 83 mili- jonov dinarjev. Dobršen del teh sredstev bodo uporabili za ure- ditev plantažnih nasadov v Skal- cah, ostalo pa za gradnjo no- vega hleva na Goliču, nabavo potrebne opreme in za nakup kmetijskih zemljišč. Trgovina, gostinstvo in obrt bodo v letoš- njem letu sredstva uporabila za ureditev svojih obratov, lokalov in prodajaln, deloma pa za na- bavo potrebne opreme ter ne- katere načrte. Ta podjetja bodo imela skupaj okoli 40 milijonov dinarjev sredstev. V izgradnjo objektov družbe- nega standarda bodo vložili okrog 280 milijonov, kar je za dobrih 38 % več kot v preteklem letu. Tako bodo za stanovanjsko iz- gradnjo porabili več kot 100 mili- jonov dinarjev. Zgradili bodo 32 stanovanjski blok v Slov. Konji- cah, dva 6 stanovanjska bloka v Vitanju in Ločah, ki sta pred- vsem namenjena prosvetnim de- lavcem itd. S sredstvi, ki so namenjena šolstvu, kulturi in presveti, bodo nadaljevali gradnjo šole v Zre- čah in do jeseni vsaj nekaj učil- nic usposobili za pouk. Tu bo pK)magala tamkajšna tovarna ko- vanega orodja. V Ločah je v na- črtu dograditev dveh učilnic, ostalo pa bodo uporabili za manjša popravila nekaterih šol. Del sredstev je namenjen za re- stavracijo spomenikov v Slov^ Konjicah in zaščitna dela žičkega samostana pri Špitaliču. Poleg teh je v, letošnjem pro- gramu predvidenih še precej mi- lijonov za telesno vzgojo, za adaptacijo mladinskega doma v Slov. Konjicah, za ureditev otro- škega vrtca v Zrečah in za po- večanje zdravstvenega doma. Gradili bodo tudi nekaj lokalnih cest in mostov, nadaljevali z raz- širitvijo vodovoda v Slov. Konji- cah in Zrečah ,kjer računajo tudi z ureditvijo kanalizacije itd.« V.L. Absolventke tečaja »domače nege bolnika« v Šempetru v Savinjski dolini Bolnik v hiši V vsaki družim, v vsaki hiši lahko kdo zboli. V času bolezni mu je odmerjen skromen prostor dveh kvadratnih metrov postelje in takrat naj bo ta prostor čim bolj udoben. Slehernega, ki zboli, ne moremo poslati v bolnico. Včasih tudi bolezen ni tako huda in bolnik se lahko zdravi doma. Potrebuje le zdravnikove pomoči in skrbne nege. O tem, kako ne- gujemo bolnika, stare, onemogle člane družine, o tem, kako naj nego organiziramo — in še o mno- gih drugih vprašanjih — so ne- davno obširno govorile tudi te- čajnice Rdečega križa v Šem- petru v Savinjiski dolini. Tečaj »domača nega bolnika« obsega šest dvojnih ur in so ga tečajnice absolvirale v enem tednu. V tem sicer kratkem času, pridobe os- novne pojme o negi, o vzdrževa- nju reda in snage, o pomoči zdravniku itd. Ob taki negi se bo bolnik kaj kmalu počutil bo- lje. Prav nič odveč ne bi bilo, če bi imeli v vsaki vasi in stano- vanjski sikupnosti nekaj takih strežnic. Prihajale bi lahko v za- poslene družine in negovale bol- nega tako dolgo, dokler se člani družine ne vrnejo z dela. Živahen pomenek v v Šmarju o osnutku družbenega pla- na za tekoče leto na Šmar- skem se razvijajo živahne razprave. V Šmarju pri Jel- šah so se zbrali predstavniki vseh množičnih 'organizacij ter podrobno pretresli osnu- tek družbenega plana. Potre- be so velike in pestre, zato se je težko odločevati, kam usmeriti sredstva, ki jih je premalo. Ekonomski račun, tržišče, skrb za občana, jasna perspektivnost: to so prvine, ki jih je potrebno utemeljeno doumeti. Zato ni čudno, da so pomenki na tem zborovanju bili močno različni in so se kresale misli. Pretekla leta so gospodar- ske orsanizariie vse premalo skrbele za obratna sredstva. Večino sredstev so usmerjali v investicije, letos pa je nuj- no, da okrepijo osnovo obrat- nih sredstev. Menijo pa, da bi levji delež obratnih .sred- stev dali nastajajočim obra- tom, ki bi se naj hitreje raz- vili kot n. pr. Ključavničar- stvo. Prav tako bi bilo po- irehnn zgraditi novo halo pri tekstilnem obratu v Kozjanki, vendar bi morali vsaj z ela- boratom za predvideno grad- njo pohiteti. Gradbeno pod- jetje v Rogaški Slatini bi lahko razvilo industrijski na- čin gradnje stanovanjskih poslopij. Ó tem je že bilo' precej govoia. Morali bi izde- lati določene tipske predloge, vendar pa pristopiti k delu, tako da ne bi vodilo k ne- kakšni monopolizaciji. Kmetijstvo je najbolj za- motana zvrst gospodarstva. Na Smar.skem pridelajo pre- cej izredno kakovostnega vi- na, vendar se nikoli najbolj ne znajdejo, da bi to vino spravili v ugodnejših tržnih pogojih in tako vzpodbudili vinogradnike. Pravijo, da bi bilo prav, če bi se gostinska podjetja, ki so v občini pred- vsem v Rogaški Slatini dokaj močna, vsaj deloma vezala na odkup pristnih domačih vin, seveda, kakovostnih vin, kot zorijo na Virštanju, Slad- ki gori, Tinskem in Bizelj- skem. Hkrati pa so poudarjali potrebo po razvoju jagodi- čevja in pridelovanju sadnih sokov. Tržišče je s sadnimi sokovi domače proizvodnje halj šibko založeno in cene teh sokov so tudi sorazmerno previsoke. K pobijanju alko- holizma to nedvomno ne pri- speva. Ob gospodarskih pomen- kih so predvsem računali. Toda v občini so še ostale za- deve, ki računsko bolj slabo kažejo. Graditi je potrebno ceste. Te ne vračajo nepo- sredno, toda za razvoj go- svodarstva so zelo potrebne. Prav za te pa se bijejo obča- ni v vseh krajih; povsod bi radi premagali blato. Tu in tam so se odločili za krajev- ne samoprispevke: vsaj tem bi bilo potrebno izdatneje pomagati, da bi lahko uspeli. Nekoliko čudno pa se sliši, ko tarnajo nekje pri Dobov- cu, da morajo otroci zaradi teda, ker ni preko potnica brvi. bresti po vodi in hoditi v velikem ovinku. Brv, to bi pa z dobro voljo občanov v kraju vsaj zasilno lahko na- pravili! Lani so v šmarski občini prekopali padle borce in jim pripravili posebna grobišča, ki pa jih doslej Se niso pri- merno uredili. Za to bi morali letos najti sredstva in do- končati urejevanje partizan- skih grobišč, da bodo to de- jansko dostojni spomeniki. Zborovalci so soglasno pred- lagali, da bodo letos uredili vsa grobišča. Be<^eda o potrošnji sredstev, o gospodarskih ukrepih v te- kočem letu teče še naprej. O tem govorijo občani na zborih volivcev. Marsikje so v ospredju krajevni problemi, toda potrebno je videti vso komuno, njeno celotno gospo- darsko problematiko in per- spektivnost ter se tako od- ločati. Obrat za predelovanje sadja bo na primer v Kostriv- nici. Zato je potrebno tja usmeriti investicijska in obratna sredstva, kar pa naj razumejo občani tudi o Ob- sotelju in Kozjanskem. Pov- sod je ena občina in z dvi- gom celotne proizvodnje raste tudi celotno blagostanje ob- čine, s. Pred zbori volivcev v mozirski občini Predvsem kvaliteta Na območju občine Mozirje so priprave na zbore volivcev v pol- nem razmahu. Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva je že analiziral zadnje letne konference. Ugotovitve pa niso zanimive samo zanj. marveč bi utegnile zanimati vso našo javnost. Nedvomno bodo pred- met razprav, širokih razčlenitev na bližnjih zborih volivcev. Iz prakse namreč vemo, da so mnofri zbori volivcev vse preveč načelni, da je razprava na njih medla in neučinkovita ali pa vsaj papirnata, da se posamezniki iz- gubljajo v vse oreveč lokalistič- nih problemčkih. ki so pogosto glavna točka razprave, da pa kaj pogosto prezrejo bistvo in smoter zborovanja. Tudi udeležba volivcev je zelo slaba, vsaj ponekod, zlasti v me- stih. Ce jo razčlenimo še po strukturi, je med zborovalci naj- manj proizvajalcev in mladine — tako stanje velja predvsem za deželo. Kje je vzrok za tako stanje? Vzroki so dokaj različni in jih je lahko več. Uspel zbor volivcev pa je v prvi vrsti odvisen od priprave nanj; le-ta mora biti temeljita in mora zajeti vsa ak- tualna vprašanja na terenu. Na- šim volivcem naj bo jasna vsa problematika lokalnega, občin- skega in celo okrajnega značaja. Udeleženci zl>ora se morajo vr- niti na svoia delovna mesta s povsem razčiščenimi pojmi — za- dovoljni, da lahko soodločajo т politiki komune. Predvsem kvaliteta naj bo naš kažipot ob pripravah na bližnja zborovanja. M. M. Rabimo razgledane strokovniake Reforma strokovnih šol in iz- obraževanje delavcev v gospo- darstvu se je že začela. Ze pred sprejeto Resolucijo o izobraževa- nju strokovnih kadrov sta bila na vajenskih šolah uvedena dva no- va predmeta: družbeno ekonom- ska vzgoja in ekonomika podje- tij. Spremenil se je tudi način pomočniških izpitov. Kandidati zaključnega letnika vajenske šole sedaj lahko združijo prej ločena izpita v enega: teoretično-konč- nega (zaključnega) na šoli, s prak- tičnim na Obrtno-komunalni zbornici. Nekaterim obrtnim po- klicem se je znižala tudi učna doba. Dalje: priučeni delavci v obrti lahko obiskujejo posebne te- čaje za pridobitev osnovne ali vi- soke kvalifikacije. V nekaterih podjetjih so že organizirali stro- kovne izobraževalne centre. Va- jenske šole se spreminjajo v šol- ske izobraževalne centre, zato v Ljubljani nimajo več vajenskih šol, v Celju pa deluje Trgovski izobraževalni center. Dokazov za reformo je torej dovolj. Kaj nas torej vodi k resnemu razmišljanju, ali naj mlade kadre v gospodarstvu priučujemo ali redno šolamo? Resolucija pravi, da je potrebno oboje. Na eni stra- ni pravi statistika, da je kadrov premalo, zato prehajamo k pri- učevanju — na drugi strani pa opažamo, da so nekatere stroke z njimi prenasičene (Glej članek v CT »Vznemirljivi podatki«). Starše in mladino zaskrbljujoče vznemirja vprašanje, kam naj se mladinec vključi po obveznem šo- lanju. Vajenske šole so bile do- slej množične izobraževalnice za obrt in industrijo. Toda pospeše- na mehanizacija — da ne govori- mo še o avtomatizaciji — v obeh gospodarskih panogah lahko pri- vede do stagnacije v sprejemanju novih mladih kadrov. Ce pa upo- števamo napredujočo specializa- cijo dela v obrti in industriji, po- tem se odpirajo še velike možno- sti za zaposlitev. Kljub temu pa so nam nujno potrebni poleg specialistov še širše razgledani in večstransko ali splošno izobraženi kvalificirani delavci. Pomislimo samo na raz- lične servise v stanovanjskih skupnostih, na remontna podjetja in na zaprte delavnice v podjet- jih za popravilo strojev ter stroj- nih in drugih naprav. Za take delavce pa je potrebno daljše in sistematično šolanje, ki bi ga nr^ še nadalje opravljale šole, ozi- roma šolski izobraževalni centri. Prav zato je važno, koga in ko- liko ljudi bomo sprejemali v pri- učevanje in koliko v sistematično urejene strokovne izobraževalne centre. Pri tem ne smemo pre- zreti še dejstva, da je mladini v ospodarstvu potrebna še vzgoja, ki je v obratih pri normiranem tempu dela precej pomanjkljiva. Le-to gojijo sedaj šole in mojstri z vodilnim kadrom. Tudi priuče- nim delavcem bodo še potrebni strokovni tečaji za teoretično po- glabljanje in družbeno upravlja- nje nodietij. Splošna in teoretična predizobrazba bo potrebna tudi tisti mladini, ki bo vstopala v strokovne šole višje stopnje. Prav zaradi tega je tako važno dolo- čanje profilov in po njem ugo- tavljanje potreb po strokovnem šolanju. Razvojni programi v obrti in industriji pa tudi v drugih gospo- darskih panogah, ki so že v pro- učevanju, bodo lahko podali jas- no sliko o potrebah po kadrih in določili smernice za vključevanje mladine v poklice v bodočnosti. Rešeno bo tudi vprašanje, katere izobraževalne centre najbolj po- trebujemo, -nik Za lepšo podobo lozirja Ce pravimo, da so ceste pro- metne arterije mest, so drevo- redi in drugo javno zelenje nji- hova pljuča. Ta misel je vodila Ilortikulturno društvo v Mozirju, ko je na svojem občnem zboru temeljito pretresalo vse svoje delo doslej in si začrtalo pot med zelenjem in cvetjem v poletje. Kaj hočem reči? Izredna vnema in požrtvovalnost tega — sicer še tako mladega društva je lahko samo za vzgled. Na občnem zboru so se zedinili tudi za obliko dela: skupno s Turističnim društvom т Mozirju bodo skrbeli za kar najlepšo po- dobo kraja. Z lanskoletno raz- stavo cvetja in s trodnevnim se- minarjem so napolnili svojo bla- gajno s 119 tisočaki. In še glavne smernice: olep- ševalne gredice v trgu in pred novimi stanovanjskimi bloki, ureditev kopališča in okolice, na- bava kakovostnih semen v mejah možnosti in — kajpak ne nazad- nje; skupni majski izlet т Volčji potok, ki naj prispeva k zbli- žan j u med člani in strokovni iz- popolnitvi. M. M. RADIO KLUB ■ drugi dom CQ — poziv vsem amaterjem — je odmevalo iz zvočnika, ko sem vstopil v majhno sobico, kjer ima celjski radio klub svoj pro- stor. Pri oddajniku sem našel Bo- ža Flisa in Alojza Žagarja, na tabli pa je Drago Grabenšek ne- kaj računal. Sprva me niti opa- zili niso, kajti bili so pri svojem delu z dušo in telesom. Potem sem jih poprosil za nekaj besed in vsi so se mi prijazno odzvali. Čeprav so bili utrujeni od bede- nja, so bili zgovorni, njihovi obrazi pa nasmejani. »Naš klub je bil ustanovljen leta 1946. Sprva ga je obiskovalo le nekaj amaterjev, potem pa se je njihov krog čedalje večal in danes šteje klub 27 članov.« Tako mi je razložil Božo, operater pr- ve klase, po poklicu pa radioteh- nik. Potem je pripovedoval o nji- hovem lanskem delu in o uspe- hih. »Ponosni smo na prvo me- sto, ki smo ga osvojili na tekmo- vanju radioamaterjev Slovenije,х je dejal Božo in mi še zaupal, da bo spomladi začel ponovno voditi začetniški tečaj za radio- amaterje. Na mizi pred tablo sem zagle- dal aluminijasto škatlico, podob- no nekemu inštrumentu, okoli nje pa vse polno raznega materiala. »Kaj pa je tisto tam?« sem ra- dovedno vprašal, in Drago mi je odgovoril: »Malo potrpite, pa boste videli!« Nato je stopil k delovni mizi, nekaj pritalil v inštrument in na- zadnje zavrtel gumb na njem. Po glasbi, ki sem jo zaslišal, sem spo- znal, da gre za sprejemnik. Po- tem je Drago, dijak gimnazije, poveded, da ga je sestavil sam v desetih popnDldnevih. »Kliče YU3EOP!« »Te besede tečejo po etru, ka- dar se oglasi naš klub« je dejal Alojz in mi je razkazoval oddaj- nik, ki je bil na тајћш mizi po- leg okna. Okoli njega je bilo vse prepleteno z žicami. >Ce oddajamo ali sprejemamo v telegrafiji, je treba znati mor- sejevo abecedo in mednarodne kratice, v foniji pa je treba ob- vladati tudi tuj jezik«, je zaklju- čil Alojz, prižgal oddajnik in vzpostavil zvezo z mladim Av- stralcem. Nisem jüi hotel več nadlegova- ti, zato sem se s kratkimi bese- gami poslovil. Zadovoljen sem ubral pot po dolgih zatemnjenih stopnicah in ko sem stopil na ce- sto, sem začutil v srcu, da njiho- vo delo ni samo pozornost do ra- dioamaterstva, ampak dosti več: razširjanje iskrenega prijatelj- stva med ljudi na svetu. Skozi okno je že posijalo sonce, mladi radioamater pa je še vedno pri svojem najljubšem opravilu KULTURA IN PROSVETA Mateioatíka (Blagohotna küzerija) Učitelj je Vipraaal učence: — Ce imam jaz na primer 27 tisoč dinarjev dohodkov, moj biv- ši učenec pa 55, koliko več jih ima on? Ker učenci prvega razreda ni- so moglii takoj odgovoriti, čeprav si)ada ita matematika tako rekoč v tparvi razred, so malce razmiš- ljali, nato i>a se je oglasil nekdo: — Ndma jih več kot vi. Ker je mlajši. Nekaitemi so mu (pritrdiH, nek- do drug pa je rekel: — Vaš bivši učenec ima 28 ti- soč dinarjev več kot vi. — Jih ima še enkrat toliko kot vi, so povzeli nekateri drugi. — In še tisoč din povrhu, je rekel učitelj. Potem se je njegov obraz zmra- čil, kajti spomnil se je bil neke- ga nepričakovanega dogodka, ki mu je vsadil v možgane odloči- tev, da bo zapustil svoj poklic. Pred nekaj dnevi se je namreč mudil v nekem kraju An ko se je vračal in je sedel v avtobusu, je nekdo od zunaj potrkal na šipo. Ozrl se je in zagledal spodaj svo- jega bivšega učenca. Ker je bilo do odhoda avtobusa še precej ča- sa, je izstopil in kaj kmalu sta se zaplela v pogovor. — Zdaj sem že kvalificiran, mu je med drugim rekel bivši uče- nec. — Talko? se je začudil njegov bivši učitelj. — Potem si bil pa priden? — Ja, treba je bilo pritisniti. — Koliko pa kaj zaslužiš? ga je vprašal učitelj. — Takole, okrog 55 tisočakov mesečno. Učitelj je bil malce frapiran in malce tangiran, vsekakor pa se mu je zazdelo, da ni slišal prav, zato je ponovno vprašal: — Koliko? — Okrog 55 tisočakov, je po- novil ta. — 55 tisočakov?! — Ce smem, vas prav rad po- vabim na dva deci. Prijateljčki, je pomislil učitelj, to je ironija. Človek se resda ne more braniti, če ga kdo kam po- vabi, toda če te vabi učenec, ki je tako rekoč včeraj zapustU šo- lo, pa ima že še enkrat toliko mesečnih dohodkov kakor ti, je , to ironija. Da bo večja, bom šel in bom še sam dal za dva deci, kajti in vino veriitas in morda me vsaj pod težo alkoholnih hla- pov obide kakšna boljša rešitev, saj navsezadnje je stvar taka, da more in mora človek rešitve ved- no obračati sebi v prid. Ljubezen do poklica je sicer močna, a dan- danes je očitno močnejša ljube- zen do denarja, v življenju pa zmaga vedno to, kar je močnej- še. — Greva, je reikel učitelj. Ko je pil, je postajal vedno bolj trezen in tako ni limel pri- ložnosti videti svojih mesečnih prejemkov v podvojeni obliki; nJ mu jih uspelo videti, še manj — imeti. In čeprav ni mislil na to, da bi jih imel, je vseeno isikal re- šitev, kajti človek ima pravico do rešitve svojih lastnih proble- mov. In reševanje materialne os- nove je poglavitno važno, ker je to doslej še edina osnova, od ka- tere človek živi. Življenje pa je postalo matematika, ki priznava samo še eno operacijo — sešte- vanje. — Koliko torej manjka od 27 do 55 tisoč dinarjev? je učitelj zdaj vprašal učence. — Toliko kot prej, so rekli. — Osem in dvajset. — No, vidite, do istega rezul- tata pridemo lahko po dveh po- teh, da vprašamo: koliko ima no- do več ali koliko nekomu pri- manjkuje. Tako im.amo v obeh primerih številko 28 tisoč, ki jih ima nekdo več in nekdo manj. P. S.: Okoliščino, da tu ni po- ante, velja pripisovati drugi oko- liščini, da je namreč tu tudi ma- tematika bolj ali manj nelogič- na. Nelogičnost seveda ni v se- števanju, pač pa v osnovi. -oh Pohujšanje v dolini šentilorianski Cankarjeva »farsa v treh aktih« razodeva v prav zanimivi aktual- nosti, za katere Josip Vidmar tr- di, da jih dma in jih bo imela »zaradi svoje bolečine in zaradi svojega duhovitega, neusmiljene- ga in bridkosti polnega, strastno resnoljubnega in liz viisoke misli vročega posmeha«. Farsa je spopad dveh svetov: poniglava, licemerska in hinavska morala »doline šentflorjanske« stoji nasproti odkriti, pošteni, »razbojniški« človečnosti umetni- ka, potepuha in razbojnika Petra, ki je prišel z živo, čisto leF>oto, s svojo ljubico Jacinto, ki mu je popotniku »popotna misel in po- potno brašno« in umetniku »mo- del in snov«, pohujševat čednost- no dolino šentflorjansko. Cankar se bridko posmehne do- lini šentflorjanski, ki omejeno ob- soja njegovo umetnost, ker se bo- ji »pohujšanja, greha in maralne nevarnosti«. Posmehne in obra- čuna z njo. V Jacintinem plesu ji alegorično razkrije vso čisto in prosojno lepoto svoje umetnosti. Dolina šentflorjanska lepoto za hip začuti in jo za hip spoštuje. Vendar je njihova licemerska moraila predaleč od poštene in človeške Petrove misli, da bi mo- gla odkrivati očiščenje in razre- šitev v globini medsebojnih od- nosov in cek) združevanj. i Zato pa je v posmehu šentflor- >1 janski morali tudi mnogo priza- dete bolečine, ki sarkazmu šele daje pravo ceno in pravo globino. Obenem je boleča obsodba dvojne morale, zlobne primitivnosti in malomeščanske hinavščine, zdru- žena z bolečo, prizadeto in čudo- vito oblikovano osebno izpovedjo Ivana Cankarja — slovenskega umetn'ika. Celjska uprizxaritev »Pohujša- nja« je nosila izrazit pečat težnje po aktualizaciji, po nenasilni * translokaciji Cankarjeve grotesk- ne in lirične simbolike v naš čas. Režiji Jura Kislingerja sicer ne gre odrekati mere pri poskusih v to smer, čeprav se nam zdi, da je z njimi predstava izgubila pra- ' vo občutje Cankarjevega časa (in s tem tudi mnogo prvotne suge- stivnosti!), iztrgana je bila iz po- sebnega ambienta, iz katerega je vzrasla in katerega groteskno ka- rikiranega biča in se mu grenko posmehuje. — Kislinger pa je s svojim koncektom ostal na pol poti; namesto da bi na originalen način predstavo osvežil in jo po- stavljal na novo — današnje — okolje in nov satirični aspekt, je pravemu »sitaremu« Cankarju škodoval, ker je delal z napol iz- peljanim konceptom. Geometrij- ska mizanscena (med ostalimi do- mislicami) bi bila v konceptu ak- tualizacije, če bi bil le-ta izveden do kraja, imeniten odrski izrazni pripomoček, v realizaciji, ki smo jo videli, pa' je bila neposrečena in nasilna. Utesnjevala je odrsko dogajanje in je interpretom je- mala spontanosti. Kislinger je režiral to Cankar- jevo intimno izpoved čudovito li- rično in boleče, tako kakor terja to tekst. Janez Eržen je bil v po- dobi Petra imeniten zaradi naj- globljenga podoživljanja Petrove usode. — Njegova ljubica Jacinta (Vera Perova) igravsko ni zaosta- jala za njim. Njena izreka je bila živa, jezikovno izbrušena, gesta ujeta v enoten ton, ujeta na naj- globlje občutljivosti in rahločut- nosti. Zlodej, zaspan kanclist, ki ga je dal Sandi Krošl, je bil pone- kod neprepričljiv zaradi trdega in nasilnega govora, drugod spet je bilo premalo krvi v njem (zla- sti v zadnjem aktu), drugje pa je uspel imenitno barvati svojo be- sedo s cinično-sarkastičnim to- nom in je bil poln in živ. Med prebivalci nedolžne doli- ne šentflorjanske je nekoliko iz- stopal Dolinarjev Sviligoj, ki je uspel zadeti pravo cankarjansko figuro. — Zal so ga ostali Šent- flor j ančani s preveč groteskno igro in s pretiranimi karikatura- mi preglasili. Lep je bil Peerov Notar, smešni, živi, neumni pa- ragraf, imenitna karikatura, ki pozna svojo mero in mejo in ki obvlada jezik in prostor. Cerkov- nik (Strnad), grotesken in zvit, pobožen človek, brez svoje volje, je bil tak, kakršen je moral biti: smešen in pomilovanja vreden. V celoti je celjsko »Pohujšanje« zanimiv poskus aktualizirati Can- karjevo farso, poskus, ki pa — žal — ni prišel do kraja. Pravega namena pa celotna predstava vkljub temu ni zgrešila. Vido Korar Rok Klopčič V Celju v Celju bo igral 14. marca mla- di violinski virtuoz Rok Klopčič, gin znanega slovenskega pesnika Mileta Klopčiča. Rok Klopčič, ki je bil letos imenovan za docenta na Ljubljanski Akademiji za glas- bo, je študiral violinsko umetnost sprva pri prof. Leonu Pfeiferju, potem pa pri znanem londonskem violinskem pedagogu, ki je izob- likoval tudi Igora Ozima, Maxu Rostalu. Koncertant se je uve- ljavil na mednarodnih priredit- vah in sicer predvsem kot izvr- sten interpret moderne violinske literature. Z veseljem ga priča- kujemo v Celju. Filmi, kijiWbomo gledali Rdeči krog Nemški film, ki dokazuje, da so se Nemci »vrgli« na adaptacijo Wallaceovih kriminalnih roma- nov. Zgodba zasleduje zločinca Linghtmana, ki ga v Toulousu hočejo obglaviti z giljotino, pa gi- ljotina odpove in ga tako pošljejo v dosmrtno ječo v Gvajano. Od tu po petih letih pobegne in za- briše za seboj vsako sled. Medtem je v Londonu na programu cela vrsta imiorov, ki seveda zelo be- gajo meščane, posebej pa še Scot- land Yard. Kaže, kakor da hoče postati »rdeči krog« (nekakšen pečat za izsiljevanje denarja) ab- solutna gospodar podzemlja. Toda Scotland Yard, razumljivo, ne more dopustiti, da bi se kompro- mitiral, zato napne vse sile do zadnje mišice in zoži rdeči krog osumljencev do pike, v katero nazadnje zadene krogla. To po- meni, da je zgodba izredno na- peta, čeprav seveda tudi izredno prazna in votla. Morda bi bilo za- nimiveje, če bi producent Riolta film ostal kar na nemških tleh in posnel recimo kakšno zgodbo iz svojega podzemlja?! Odvečna Proizvodnja Avala film Beo- grad, režiser Branko Bauer. Ustvarjalci filma so hoteli po- sneti na trak kos brigadirskega življenja, v katerem je osnovni motiv ljubezenski trikotnik med brigadirjem Mihajlom, njegovo zaročenko, ki se na skrivoma pri- ključi brigadi (da bi bila poleg njega), ter študentko Nado, ki ne- nadoma postane predmet Miha j- love ljubezni. Ker p^ostane osta- lim brigadirjem ta trikotnik brž znan, postane seveda Mahajlo tu- di predmet pK)smehovanja, še zla- sti potem, ko ga Nada zavrne. Ta- ko je razočaran in v fUmskem preokretu, ki iz tega sledi, znova skuša najti pot do svoje zaro- čenke. Toda ta se mu izogiba. Po dramatični epizodi, ko avtomobil- s'ko traso ogrozi naliv, s čimer se Mihajlu nudi možnost nekakšne »rehabilitacije«, se vendarle vse dobro konča. POLETJE JE KRIVO VSEMU Jugoslovanski film, ki ptíika- zuje, kaj se zgodi z Tiakoncema, če šele v vlaku, ki pelje proti morju, ugotovita, da velja ena izmed obeh vozovnic za vlak, ki bo odpeljal šele čez dva dni. Na- ključje hoče, da vstopi v kupe neka dama, ki se že v prvem tre- nutku zagleda v moža. Srečni mož! Ne. Njegova žena mu nam- reč svetuje, da odputuje z vla- kom čez dva dni. In ko potem sama pride v letovišče, so nena- doma okrog nje štirje zdolgoča- seni možje; ona pa deli najlepše nasmeške natakarju. Zakaj, je po- polnoma razumljivo, če vemo, da je prišla tako rekoč brez denarja. Medtem krene za njo tudi mož, toda ta pride šele zadnji dan do- pusta, in sicer z vlakom, ladjo, na oslu in peš. Ko pa pride, ga žena noče prepoznati in se mora zanjo, po zgledu starogrškega mi- ta — kot Odisej za Penelopo — boriti. Ker zmaga, se s tem oba s srečno »zakonsko vizo« spet vr- neta domov. Anekdote Bernarda Shawa je na cesti listavil prijatelj. >^Prosim te, posodi mi funi.-» »^Toliko denarja nimam nikoli pri sebi.« »■Kaj pa doma?« »■Doma? O, hvala so pa vsi zdra- vi.« Charlesa Laughtona je na tram- vaju opozoril sprevodnik: »Opro- stite, gospod, ali ne vidite, da tamle piše Kaditi prepovedano? Prosim, da ugasnete cigaro.« »■Dragi prijatelj,« je odvrnil igralec. »-Kam hi pa prišel, če bi se ravnal po vsem, kar piše po vaših tramvajih. Tamle, glejte pi- še: Vsi na Riviero.« Ameriški predsednik Coolidge, znan po svoji redkobesednosti, je nekoč pred zbrano publiko zasa- dil prvo lopato za temelje novega javnega poslopja. Ceremoniar mu je šepnil, naj spregovori ne- kaj besed. Sledil je molk. Pred- sednik je z zanimanjem opazoval izkopano zemljo. Potem se je sklonil in rekel: »■Glejte, kako krasen črv za trnek!« Oscar Wilde je bil povabljen na večerjo, kjer je moral prena- šati družbo nekega na smrt dol- gočasnega lorda, ki je nenehno govoril o svojh boleznih. »■Samo to hi rad vedel«, je re- kel lord, »-zakaj, pri bogu, mi to- likokrat zaspijo noge!« »Najbrž zato, ker so vedno v vaši družbi,« mu je odvrnil Wilde strupeno. Balzac je bil v mladih letih ne- kaj časa v notarski službi. Sef je bodočemu pisatelju pogosto vra- čal prepisane spise, tudi če je bila v njh še tako majhna napa- ka. »Zelo sem razočaran nad vami,« mu je rekel nekoč, ko mu je zo- pet vrnil spis »Napak kar mrgoli. Kaj spisa niste še enkrat pre- brali?« »Ne, saj ste rekli, da je strogo zaupen,« je odvrnil Balzac nave- ličano. Balzac je tičal svoj živ dan v dolgovih. Vedno so ga terjali. Po- sebno nestrpen je bil njegov kro- jač. Nekoč mu je pisal: »Ko sem pregledoval svoje knjige, sem se zelo začudil, da še nisem prejel denarja.« Balzac mu je odgovo- ril: »Nikar se ne čudite, &aj vam ga še sploh nisem dal.« ČUDNA »KORTr>A« V MESTU CUNEO Bik, ki je pobegnil lastniku med sejmom v italijanskem me- stecu Cuneo, je uprizoril vzne- mirljivo >korido« na ulicah tei?a mesta. Bilo je točno opoldne, ko je bik pretrgal vrv, s katero je bil zvezan in odšel svojo pot. ki je povzročala paniko po vsem mestu. Bik je napadal mimoido- če, ni pa se o^nil niti avtomobi- lom in vprežnim vozilom. Naj- prej je podrl svoiega lastnika, nato pa je z robovi napadel dva nrodajalca. Potem, ko je razbil izložbe šestih trgovin, se je po- miril, vendar le za toliko časa. da ie pojedel pecivo v izložbi slaščičarne. Jacinta (Vera Perova), Peter (Janez Eržen) in Zlodej (Sandi Krošl) v drugem aktu Cankarjevega »Po hujšanja« S polic Študijske knjižnice Dewey J.: Dictionary ol Education. New York Í959. S. 21995. Dobeic E.: Temelji knjigovodstva. Ljub- ljana 1961. S. 219?7. Herrmann P.: Adamova oporuka. Zagreb 1961. S. 21954. Kandel I. L.: American Education in the Tweentieth Century. Cambridge 1957. S. 22014. Klaković v. & B. Krizman: Ljud i do- gađaji drugoga svjetskog rata. Zagreb 1960. S. 22055. Kühne O.: Lebenskunst und Lebensge- meinschaft in Gesellschaft und Wirt- schaft. 2. Allgemeine Soziologie. L Die Lehre vom sozialen Verhalten und von den sozialen Prozessen. Berlin 1958. S. 21986. Matejić M.: Javne finansije. 2 izd. Beo- grad 1960. S. 21991. Maurois A.: Povijest Sjedinjenih ame- ričkih država 1492-1954. Zagreb 1960. S. 22011. Munitz М. K.: A Modem Introdnctioa to Ethic. London 1958. S. 21970. Palmer R.: The Science of Lining Things. London 1959. S. 21932. Pfister-Ammende M.: Die Psychohiygie- ne. I. Bern 1949. S. 21965/2. Prvinšek L.: Tehnična vzgoja v 6. raz- redu osnovne šole. Ljubljana 1961, S. 22058. Ramovš A.: Zemlja skozi milijone let Ljubljana 1960. S. 22028. Rösner M.: Nastavna tehnika. Be<^ad| 1960. S. 22049. Stupar M. S.: Socijalna politika. Beo- grad 1960. S. 21993. Supek L: Moderna fizika i strukture materije. Beograd 1950. S. 21970. Od refoRMIRANE reforme Dragi urednik! Z ozirom na ene spremem- be, katere se v pogledu re- formacije pouka in dijakov opažajo že dalj cajta, kakor z ozirom na reformiranje enih odnosov med profesor- ji in dijaki, se mi zdi za po- trebno, da izjavim ene take izjave, katere bojo sigurno naletele na prigovor ali pa tudi ne, ker se reče, da je odvisno od subjektivnih fak- torjev, kateri vplivajo na tolmačenje različnih poja- vov v tisku. Po reformiranju reforma- cije v pogledu uvajanja enih bolj parlamentarnih in de- mokratičnih principov v šolo, kateri imajo za posledico enakopravnost med dorašča- jočimi organizmi in med or- ganizmi, kateri so že odrasli, nastaja interesantno vpraša- nje od vzgoje, namreč kateri katerega vzgaja. Sigurno gre za en slab zgled, kateri se Je pripetil, ko se je dijak pogovarjal s profesorjem na ta način, da je podobno ka- kor frajerji po lokalih pre- križal noge in si podprl glavo z roko, ali pa, ko je en drug izjavil, da se mu ne dopade, da profesor pri praktičnem ocenjevanju kontrolira, kate- ri je pri nekem krožku in kateri ne, ker bi namreč po njegovem mnenju tako an- ketiranje moralo nujno od- pasti, ker očitno zavira pro- sto gibanje dijaških teles. Reformirana reforma ali re- formacija stremi za tem, da imajo dijaki čimveč prostega cajta, kar se reče, da tu ni govora o pove2X)vanju ptouka s prakso, kar je spet ena druga reforma, katerega lah- ko najkoristneje uporabijo v najrazličnejše namene in svrhe (kar sicer ni ena lepa slovenščina) in se na ta na- čin dvigajo na višji nivo raz- gleda in razgledovanja na vse strani, katere ne smejo ostati skrite nobenim dijaš- kim očem. Reformirana re- forma, katera se javlja na iniciativo dijakov, tendenoio- nizira v smeri tendencionizi- ranja k enemu emancipira- nju dijakov, kar je sigurno en velikanski napredek z ozirom na to, da še pred le- si takih znakov ni bilo in je bilo šolarje strah se po- javiti po bora legal is na ce- sti ali v kakem kinotu ali gostUni, kar je zdaj en nu- jen pojav, kateri je torej ipo- sdedica reformiranja. V ko- liko gledamo na to z aspekta skeptičnega gledanja, katero ima v konsekvenci slabo sek- venco, je to sigurno zgrešeno, ker je namreč res, da ne more biti nobenega govora, kater govori v prid naspro- tovanja takim pogledom, kar se reče, da gre za en logičen proces v smeri potekanja рто- ti višjemu razvijanju sodob- nega človeka, kar nastopa kot posledica atomske bom- be in enih drugih bomb, ka- tere sigurno učinkujejo tudi na dijake in šolarje sploh. Reformirana reforma, katera sicer še ni popolnoma refor- mirana, ker reformatorji še niso preštudirali vseh fak- torjev, kateri prihajajo v poštev v pogledu boljših re- zultatov in uspehov, je si- gurno tudi ena stranska veja od kozmonavtike, tako rekoč ena predpriprava za življe- nje na Luni in enih drugih planetih, ob čem se mi zdi zelo poglavitno konstatirati napredno prizadevanje za ustvarjanjem novih odnosov, iz česa sledi, da ni več daleč cajt, ko se bomo začeli vsi ljudje med seboj tikati, po- dobno kakor so se včasih onikali, z čem pa se seveda ne strinja Tvoj lojalni Pepi Solar CELJSKI TEDNIK STEV. 10. — 9. marca 1962 Dosežek celjskega trgovskega podjetja Merx ki je edinstven in dobrodošel zlasti našim gospodinjam Predpakirana presejana moka Celjsiko trgovsko podjetje Merx je med prvimi podjetji pri nas, Ici se je »-spopadlo-« z embalažo, ker je uvidelo, da je ob vse več- jem uveljavljanju samopostrežnih trgovin in sodobnejše strežbe v tem edina bo'dočnost, ker ima embalaža vsestranske prednosti od estetkih do praktičnih. Ta- feo je zlasti pozornosti vredna po- buda, ki vnaša v sodobna gospo- dinjstva tako rekoč malo »irevolu- cijo« — poslej bodo lahko gospo- dinje zavrgle sita, ker jim moke ne bo treba več sejati. Podjetju je namreč uspelo plasirati na tržišče presojano moko, embalirano v va-ečkah velikosti 1, 2 in 5 kilogra- mov, pri čemer so vrečke okusno opremljene z ustreznimi označba- mi v treh barvah, kar je hkrati tudi prvi primer na tržišču pri nas sploh. Podjetje se je odločilo za to predvsem iz razloga, da bi gospo- dinjam prihranilo delo in čas, ker je pač moka eden izmed osnovnih Sávljenskih artiklov, in ker doslej ni bilo možnosti, da bi ta artikel prišel do potrošnika, ne da bi ga bil moral pred uporabo sejati,' v kolikor mu seveda ni bilo vseeno, če bi pojedel tudi kaikšen >4Íoda- tek«. Da je zdaj dejansko podjetje MERX prevzelo vlogo >^sejalca-'-' je treba pripisovati preprosti ide- ji, ki pa se je morala poroditi. Ker je bil namreč silos dovolj dolg, so lahko vmes namestili sita, na- daljnji postopek pa je tak, da vi- brator rahlja moko in jo skozi sipe pošilja v dozirni stroj s ka- paciteto polnjenja 60 kilogramov v minuti. Ko je vrečka polna, jo poseben stroj zalepi in PRESE- JANA moka gre na tržišče. Kar je pri tem še posebej važno je to, da so se pri MERXU odlo- čili za predpakiranja zgolj kvald- tebnega blaga, v tem primaru zna- ne banatske moke. Eden izmed nadaljnjih dosežkov MERXA v prizadevanju po okus- ni in praktčni embalaži, je tako imenovana folia vrečka to je prva jugolovanska vrečka za kavo, s katero se je podjetje tudi prvo uveljavilo na jugoslo- vanskem trži&ču. Ker namreč sa- mopostrežne trgovine nujno mo- rajo biti založene z mleto kavo in ker mora biti rok trajanja te ka- ve od 4 do 6 mesecev, je podjetje, ki ima lastno pražarno in stro- kovnjaka za praženje kave kakor tudi lasten mlin, ki zmelje preko 1000 kilogramov kave v osmih urah, pričelo embalirati mleto ka- vo v folia vrečke. Posebnot teh vrečk je v tem, da so hermetično zaprte, s čimer kava ne izgubi arome, hkrati pa tudi ne prepu- ščajo svetloibe dn s tem ne dopu- ščajo, da bi se razkrajale maščob- ne kisline in bi kava ix)stala žar- ka, kar se primeri, če je v celo- fanastih ali polivinilastih vreč- kah. O prednosti te vrečke govori naposled še to, da proda MERX okrog 15 ton pražene kave me- sečno, od tega tudi vso mleto ka- vo, ne gdele na pomanjkanje dob- rih kav na tržišču. Prizadevanja MERX A v pred- pakiranju pa je rodilo še en vel'ik uspeh in priznanje, namreč JU- GOSLOVANSKEGA OSKARJA ZA EMBALAŽO, ki ga je prejela vrečka drops v kateri je nekaj za sladokusce, in sicer bonbon DROPS, ki je močno aromatiziran in kvaliteten bonbon — produkt lastne MER- XOVE izdelovalnice. V tej izdelo- valnici, ki obratuje v dveh izme- nah zaradi velikega povpraševa- nja, izdelujejo poleg DROPSOV še DRAZEJE, SMETANOVE in JANEZEVE bonbone in bonbone 303 s Crto. Ob vsem tem se zdi vredno pou- dariti, da išče podjetje MERX nenehno nove oblike embalaže, da bi tako zadostilo sodobni trgo- vini in predvsem sodobnemu po- trošniku; da bi bilo tudi samo so- dobno in njegovo poslovanje ka- žipot iz preživele trgovinske kla- sike v novo trgovino, ki se pora- ja. Preprosto in okusno: vrečka Drops, ki je prejela jugoslovan- skega Oskarja za embalažo F'olia vrečka za mleto kavo, prva tovrstna vrečka v Jugoslaviji* Vsebina: 100 gram ov aromatične kave v Vrečka za presejano belo moko (mehko in ostro), izdelana je iz celuloznega 80 gramskega papirj a, ki je enakovreden kvaliteti vrečk na inozemskem tržišču; posebnost ji daje trobarvni tisk ZANIMIVOSTI PO KOPANJU ZOPET SLIŠI Milica Jeremič iz Smederevske Palanke je preteklo leto zaradi gripe izgubila sluh. Obiskala je že Vse mogoče specialiste za u- šesne bolezni, obšla vse klinike, i ji vseeno nis'O mogli nikjer po- magati. Nedavno pa je obiskala sorodnike v Smederovcu. Tu se je z njimi šla kopat. Ker je ne- koliko dlje plavala pod vodo, ji je nenadoma nekaj močno jx>čilo, najprej v enem ušesu, nato p« še v drugem. Najprej prestra- šena, nato pa nenadoma zelo ve- sela je bila Milica, ko je opazila, da zopet sliši. V trenutku se ji je namreč vrnil sluh. SKRIVNOST MRTVEGA MORJA 2e precej časa so se razni po- tapljači iz vsega sveta trudili, da bi na dnu tega morja odkrili ostanke mesta Sadome in Gomo- re. Zelo slana voda tega tropske- ga morja, ki je specifično težja od človeškega telesa, je vse po- tapljače znova in znova metala na površje. Pred kratkim pa so si priskrbeli posebno obtežene spe- cialne obleke ter se tako spustili na dno. Pod vodo so doslej na- pravili veliko posnetkov, vendar pa jim za sedaj še ni uspelo od- kriti nobenih sledov za izginu- lima mestoma. NAJBOTT NEUMNEMU ADVOKATU Noben advokat v mestu Gool- proft v ZDA ni hotel sprejeti pi- sma, ki je imelo naslov: »Najbolj neumnemu advokatu tega mesta«. Ker nihče ni hotel sprejeti tega pisma, so ga naposled na pošti odprli. V njem je bilo 100 dolarjev in listek z naslednjo vsebino: »Prisrčen pozdrav, pri- iatelj! Vendar niste tako neumni, kot sem sicer mislil.« Denar je uporabljen v dobro- delne namene. Advokati pa so vendar bili neumni, ko niso ho- teli sprejeti pisma. POMOTA Nedavno je v Indiji v neko banko med pošto prispel nazaj tudi prazen davčni formular z nasledniim onozorilom: »Zakaj mi vendar enkrat ne date miru s temi davki, ko pa ste vendar že večkrat bili opozorjeni, da sem že tri leta mrtev«. NI IMEL SREČE Donald Lawson iz Chicaga je vdrl v neko trgovino s čevlji. Uspelo mu je. da je do nezavesti premlatil tri uslužbence ter po- bral ves denar. Ko pa je hotel oditi, je prod seboj opazil vrsto kupcev. Drugo mu ni preostalo, da jih postreže in potem zapusti trgovino. Ko je čez nekaj časa prispela policija, ga je našla ravno takrat, ko je prodajal že sedmi par čevljev. RISE: JANEZ MLAKAR PO NOVELI ЗАСКЛ LONDONA MAPUHOV BISER PIŠE STANE POTOČNIK 45 OK zjutraj je ovkan pojenjal, ob petth je vel le še močaa veter. VJb šestih je zavladala tišina in posijalo je sonce. Morje je upadlo. Med w"«pli je Mapuh našel ženo Tefaro, ki je bila še živa. Od tisoč dve sto ljudi je ostalo živih le tri sto. Neki misijonar in neki orožnik sta jih preštela. V laguni je mrgolelo trupel. Veter je izmval šte- vilna drevesa in pomedél vse koče in hiše ■• atolu. Na otoku ni bilo pitne _.v«ae. ,._ .._ . _ .__, . ______, . , , .. .... . ^ - . 46 Vodnjake je zalila slana voda. Iz vode so rešili nekaj vreč premočene moke. Preživeli so jedli sredico kokosovih debel. Misijonar je napravil nekak destilator. vendar v njem ni mogel prečistiti dovolj vode za vse. Drugega dne zvečer je Raul opazil, da si je nekdo potešil žejo s tem, da 90 je okopal v laguni. Povedal je to drugim in kmalu Sio bili vsii v vodi, da bi vsrkali potrebno tekočino skozi kožo. Tretji dan so pokopali mrliče in žakali rešilne Mraike. 47 Nauri je ponoči orkan odtrgal od njene družine. Oprijemala se je hrapave deske, ki ji je odrgnila kožo. Ogromen val jo je vrgel preko atola v odprto morje. Tam so ji valovi iztrgali desko. Nauri je imela že blizu šestde-set let. toda vse .svoje življenje je bila ob morju. Ko je plavala v temi in lovila sapo, jo je zadel na ramo kokosov oreh. Obšla jo je misiel ill /frab^a je oreh. Cez dobro uro jih je imela že sedem. Zvezala jih je in tako >4> jo držali nad vodo, čeprav je bila ves čas v nevarnosti, da j* zmeljejo v kašo. ћ © CELJSKI TEDNIK STEV. 10. — 9. maaxa 1962 ŽENA•DOM • DRUŽINA Razgovor ob 8. marcu ŽENE NAJ SE IZOBRAŽUJEJO Osmi marec — dan žena je za nami. Za nami so proslave v počastitev tega dne, svečane seje; in cvetje, ki so ga žene na ta dan dobile, bo kmalu ovenelo. Njihovi — ali bolje — naši skupni problemi pa so še ostali. In veliko bomo še mo- rali govoriti o njih! Pred dnevi smo v tovarni »Aero« sreča- li tovarišico Marijo Pleteršek, predsednico upravnega odbo- ra tovarne in jo zapletli v pomenek. Govorili sva o izobraže- vanju žena, o njihovem delu v organih upravljanja in druž- benih organizacijah, o osebnih problemih in še o marsičem. Nekaj njenih zanimivih misli zapisujemo. Na okenski polici blizu stroja, kjer dela tovarišica Marija Ple- terškova, sem opazila veliko ku- verto z njenim naslovom. »Vabilo za sejo zbora proizva- jalcev,« mi je pojasnila, ko je videla, da kuverto malce preveč radovedno ogledujem. »In podob- na pisma bi tu lahko našli vsak dan. Včasih se mi zdi, da sem že kar v premnogih organizaci- jah in organih. Toda, saj nisem edina — in skoraj na vseh zbo- rovanjih in sestankih se sreču- jemo isti ljudje. Med njimi pa je — žal mnogo premalo žena. In tega so prav gotovo tudi same krive.« Naj vam tovarišico Marijo Ple- terškovo. pr*^den n^d'Miuieva po- govor, nekoliko podrobneje pred- stavim. Osem let že dela v to- varni Aero in ie bila med tem časom že štirikrat predsednik upravnega odbora tovarne. V privatnem življenju — pa je tu- di mati in ima torej priložnost, da okusi vse »sladkosti« zanosle- ne žene. Pa zato ne obupuje. Ve, da je njeno delo potrebno. »Tovarišica Pleterškova — je v »Aeru« mnogo žena brez kvali- fikacije?« , »V tovarni je 78 odstotkov od zaposlenih ženske delovne sile. Od tega pa jih je le šest odstot- kov kvalificiranih. Že nekajkrat doslej smo poskušali ta odstotek popraviti, pa je bilo za tečaie za kvalifikacijo vedno prema'o zanimanja. Šele zadnü čas — ko smo nanovo razporedili delovna mesta in jim določili tudi kvali- fikacijo — je med ženami zani- manje za izobraževanje precej naraslo. Zato smo se odločili, da bomo čez čas pripravili tečaje za kvalifikacijo. Zda i. ko imamo v tovarni dovolj strokovnega ka- dra, ta naloga ne bo več tako težka kot nekoč. In š^^ to — me- nimo, da sodobni proizvaialci ne potrebuje io snmo s+r'>kovne>'a znanja, temveč tudi širšo druž- beno razíT'edanost. To ugotovitev bomo upoštevali tudi pri sestav- ljanju profrrama naših tečajev za kvalifikacijo.« »Kako na je v organih uprav- ljan ia? Imate v delavskem svetu mnogo žena?« »Tri četrtine delavskega sveta S'osta vi ja'O že"«:ke in moram re- či, da delavski svet zato nič s'abše ne de'a kot tam. kjer pre- vladuiejo možje. Tod^ »nekoliko slabši odgovor bi do'MÜ. če bi vprašali, kje žene dela io potem, ko tovarno zapustijo. Večina jih sama gospo'íinji in tako iim za delo v družbenih orga^'zaciiah in društvih П" ostane veliko časi. Tudi pri naših ženah se ie po- kazalo, da servisi in varstvene ustanove v stanovan iskih skup- nostih še pp pomenilo tega. kar bi morali. Pa tudi njihove uslu- ge so še precej drage.« »Saj res — kako pa je pri vas z nagrajevanjem?« »Najnižu osebni dohodki so sedemnajst tisoč dinarjev. Znesek pa velja le v primeru, če delavci dosežejo normo. Ta pa je precej visoka. Morda boste zdaj mislili, da to dejstvo naših ljudi ne vzpodbuja k delu. Pa je ravno narobe. Tovarna dosega lepe uspehe — in vse to samo zavoljo velike prizadevnosti delovnega kolektiva.« »In delovni pogoji, družbena prehrana, letovanja in podobna vprašanja?« »Delovni pogoji so pri nas le- pi. Res je, da delo ni čisto, je pa lahko in naši delovni prosto- ri so svetli in topli. O prehrani bi radi kai več izvedeli? Zdaj bomo začeli kuhati »doma«. V ta namen že preurejujemo ku- hinjo. Topel obrok pa smo uvedli že pred meseci. Veste, tudi s sta- novanjskimi problemi se borimo. Lani smo zgradili za delavce i2 stanovanj. Včera} pa je delavski svet sklenil, da jih bomo v letoš- njem letu zgradili najmanj tri- deset. Pa bi jih še veliko potre- bovali!« »Tovarišica Pleterškova — le to mi še povejte, kaj mislite o ude'ežbi žena v organizacijah, društvih in v organih upravlja- nja?« »Mislim, da se žene mnogo pre- malo vkli"čuieio v družbeno življenje. Tisti, ki trdijo, da je vse to samo zavoljo tega, ker žena ne upoštevamo dovolj, ni- majo povsem prav. Žene so tudi same krive, da ni zaupanja va- nje. Včasih se mi zdi, da ne znaio uporabiti vseh pridobitev, ki iih ie prinesel sedanji čas. Vidite, še bo treba »prosvetlie- vati«. Pri nas to vlogo opravlja sekcija žena pri sindikatu. Zad- nji teden sicer vneto pripravlja- jo proslavo v počastitev 8. mar- ca, ko pa bo ta dan minil, tudi na druge naloge ne bodo poza- bi'e.« Nato sva pokukali še v novo kuhinjo in že je naša znanka od- hitela nazaj k stroju. Hvala za pomenek! -i j LJUDJE V OGLEDALU (Mnogokrat in marsikje) Mladost, ki je rahlo obču- tila utrip prebujajočega se življenja, in oči, ki so zve- davo zrle v svoj svetu svet okolja, so v neznane, širne daljave mladostne prebuje- nosti vsrkale smehljajočo brezskrbnost dneva. Nežno sta spremljala v svoji notranjosti rahli utrip srca, ki še ni moglo razloče- vati topline prijateljstva od čutnih prebujenj dveh spo- lov. Nista se spraševala o pravilnosti svojih srečanj, tudi nista delala načrtov za jutrišnji dan. Vse se je raz- vijalo brez hotenja. Njune misli so se plaho izgubljale v smeh in mladostno brblja- vost, ki bi se kot večno po- navljajoči odmev mladostne- ga dozorevanja izsubil kot sončni žarek v svetlobi dne- va. Nekoč bi od vsega ostal le nejasen, medel spomin ... Ta prebujena mladost pa je trčila nekega dne ob pre- grado človeške okrutnosti, kipeče jeze in užaljene veli- čine odraslih. Dvn svetoval Prvi. ki se ni zavedal krivde, in drugi, uko- van v tradiciji okorelih na- zorov, ki samovoljno in ob- lastno uravnavajo ali pa lo- mijo debla mladih dreves. Topla beseda, milina iz občutene globine v srcu od- raslih, bi pomagala prezgod- njim mladim čustvom v stru- go pra viln ih 7 ivi jen i " kill vidikov, ter bi lahko obliko- vala mladostno nepravilnost v odnos zaupanja in odkrito- srčnosti. Zgrešeno dejanje odraslih pa je v njiju ubilo samoza- vest in ponos, rodilo je lahko le sovraštvo. Ob robu človeškega gozda vidim sedaj dvoje mladih, do tal upognjenih belih brez... In vendar so tisti, ki so upo gnili to mlado brstje, že- leli zanj rast in v njej lepoto mladega življenja. V daljavi slišim, kako pa- dajo kapljice, na sveže od- padlo listje. Morda se solzijo mlade bele breye in vitki to- poli, kadar njihovo bolestno šumenje odnaša v daljavo veter z vprašanjem: Zakaj? Odmeva na vprašanje ni... Mnogo je takih mladih brez in topolov med našo mladino zaradi nepotrebnih, zgrešenih in grobih prijemov odraslih. In vendar so v etiki socia- lizma pravilni odnosi do so- človeka bistveni elementi, ki nas dvigajo nad farizejskimi oblikami vzgoje starega čps4. Zveneči na7.ini vseh oblik, materialne dobrine in vsa teorija lepih pedagoških ci- tatov in eksperimentalnih formul ne morejo nadomestiti v človeku topline, srčnosti in pravičnosti, če v njem sa- memu pri obravnavanju živ- ljenjskih problemov ni jedra tega spoznanja. P. R. O INFLUENCI Gripa ali influenca je bolezen, ki se rada pojavlja v epidemifni obliki. Iz zgodovine influence izvemo, da je že več- krat razsajala po svetu. Tako v Špan-ji okrog leta 19Í8. in povzročila med pre- bivalstvom veliko obolenj. Od tam se razširila po svetu in je prišla po prvi svetovni vojni tudi k nam pod imenom španska bolezen. Bolezen se prenaša s človeka na človeka s kapljično infekcjo, to se pravi s kašljanjem in kihanjem bol- nika na zdravega čoveka. Ker je za in- fluenco značilna kratka doba okužitve in zelo močnn okuži iivosl bolnika, se bolezen zelo hitro širi in lahko v krat- kem času zajme velik del prebivalstva. Deba inkubacije — to je od okužifve z boleznijo do njenega izbruha — je pri influenc kratka, od enega do treh dni. Bolezen se začne naglo, vročina raste navadno z mrzlico. НЧго doseže 39" do 400 C in ostane na tej višini do 2 dni. Nato počasi pada in bolnik je v nekaj dneh tudi že zdrav. Bolnik se počuti močno bolnega. Bolijo ga vsi udje. v hrbtu in v prsih. Z boleznijo se vedno pojavi tudi snh. neprijeten kašelj. Obi- čajno je vneto tndi žrelo in nebnice, bol- niki pa mnogokrat krvavijo iz nosa. Skratka influenca kaže splošne znake- vročinske bolezni s slabim tekom, nemir- nim spancem, lahko tudi močnim znojen- jem in tresenjem. Bolnik z influenco sodi v posteljo. Preganjanje gripe z močno žganimi pijačam je lahko zelo nevarno, kajti posledice gripe so lahko težke in ne- varne. Zdravljenje naj opravi zdravnik. Bolnika v začetku bolezni trese mrzlica in ga zebe. zato pazimo, da je toplo pokrit in da je bolniška soba primerno ogreta. Pazimo, da bolnika ne prehla- dimo, ko ga preoblačimo, če je močno oznojen, v začetku je bolnik brez teka. Dajajmo mu veliko toplih tekočin, čaja, limonad, odsvetujemo pa alkoholne pi- jače. Influenca sama je na splošno nedolžna in kratkotrajna bolezen, vendar bolnik sodi v posteljo, kajti ravno stoje pre- bolela gripa lahko zapusti najtežje po- sledice. D. M. ZA MLADE BRALCE Nekaj vam želimo sporo- čiti, dragi mladi prijatelji! Morda bo to za vas vesela novica. Veste, toliko vaših pisem nam je ostalo, da smo se odločili, da bomo prihod- njič spet natisnili rubriko »Za mlade bralce«. Seveda — malce manjša bo kot zadn.'ič, toda nekaj vaših pisem bo vend?^r'e »zagledalo luč sve- ta«. Pišite še kaj — in lepo pozdravljeni! NJEN SIN Tako nepopolno je bi'o njuno življenje, tako vsakdanje in sko- rajda pusto — kot je jutro brez sončne zarje. In dan je bil dnevu enak in zdelo se ji je. kot da sta si povedala vse, kar sta povedati imela. Včasih se je vpraševala, če je to tista sreča, ki ie o njej sanjala, ko je bila še dekle. Končno — uresničilo se je vse. kar sta želela, samo... In potem je nekega dne začutila, da ni vič sama. Skoraj ljubosumno je ne- kaj dni skrivala svojo skrivnost. Zaživela je polnejše, bogatejše notranje živi jen ie in nič več ni bil dan dnevu enak in nič več se ji ni zdelo, kot da sta si po- vedala vse, kar sta povedati imela... Zdaj ležita skupaj in se lju- beče opazujeta — ona in njen mali, ne — njen mali in ona! Bova uspela, sin moj, obvarovati te zla? Ti bova uspela dati vse tisto, kar sva midva pogrešala? In — ali naju boš kdaj ljubil tako kot te ljubiva midva? Veš, toliko mi pomeniš, sinko... I -ij Andrejčkova skrivnost Sedel je v zadnji klopi. Njegov pogled je bi uprt v učiteljivo in videti je bilo, da z vso resnostjo sledi njeni razlagi. Ko pa ga je učiteljica poklicala in želela ugo- toviti kako se je za pouk pripra- vil, je ostrmel. Nemo je pogledal okrog sebe, kot da ta klic ni veljal njemu. Sele, ko je opazil, kako so vanj uprte oči njegovih sošolcev, je počasi vstal. Iz grla se mu je zvil tresoč glas. »Prosim«, je pol- glasno dejal. Učiteljica je vpraša- nje ponovila. Zal ji je bilo Andre- čka; bil je ljubek otrok, le skriv- nost, ki je bila zavita v njegovi mehki notranjosti je bila tako ne- dosegljiva. Vsak dan je zagota- vljal, da se je doma učil. Tudi ma,ti, ki jo je učiteljica poklicala v šolo, je to potrdila. Toda An- drejček v šoli ni ničesar znal. To pot je sklenla, da bo Andrejčka obskala na domu. Našla ga je pri šolski knjigi. Strmel je vanjo, njegove misli pa so bile drugod. V prostoru, kjer se je učil Andrejček, sta se igra- la njegova mlajša dva bratca. Vsakih nekaj minuti je kateri od njiju potreboval njegovo pomoč in če jima Andrejček ni takoj ugodil, je posredovala mati. An- drejček je pogledal v knjigo, nate pobral Marku igračko, moral po- staviti Janezku nov stolp itd. Na- posled je prišla soseda. Razvil se je pogovor, v katerem sta z An- drejčkovo materjo prerešetali vse trgovine v kateri je blago cenejše in obenem ugotavljali kakšno ko- silo je izdatnejše, kako je z zdrav- jem in podobno. Andrejček pa je strmel v odprto knjigo in njegove misli so bile daleč. Naslednji dan je učiteljica vpra- šala Andrejčka, če je pri njih vsak dan enak včerajšnjemu. De- ček je pritrdi. Njegova skrivvxìst pa tokrat ni bila več le njegova skrivnost. DEUVKE IZ ZABOJflRHE SMO v OBRATU SEKANE IN LUSČENE EMBALA- ŽE LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA V NA- ZARJAH. TU NASTAJAJO ZABOJI VSEH VRST, VELIKI IN MALI, ZABOJI ZA TEKSTIL IN PRE- HRAMBENE IZDELKE. »V takem zaboju se bodo čez nekaj dni že rumenile pomaranče,« je ob delu spre- govorila članica delavskega sveta Marija Rastočnik ter me prijazno pospremila do svojih sodelavk. »Ali ste vse matere,« sem jih vprašala, čeprav so se mi zdele tako mlade, razi- grane in dekliško razposaje- ne. »Prav vse, razen Marije,« je rekla Ivanka, »celo po dva otroka že imajo: pa saj nismo več tako mlade. Sama sem med mlajšimi, pa jih štejem že 24.« »Kje pa so malčki med- tem, ko ste vi v službi?« »Ker nimamo vrtca, jih varujejo stare тлте; je pa hudo — Angela ga ima pri tujih ljudeh, pa še zdrav ni,« je resno razmišljala Panika Volovšek. »Tudi sama imam dve hčerkici — štiri in dve- letno dekletce. Marija Gosar ima dva fanta — s fanti pa je še teže,« je naduljevala. Tudi Ana Potočnik, Neža Faganel, Ivanka Kramar in Turkova Ivanka so pritrje- vale in misel jim je pohitela domov. »Ste rade v službi?« sem jih pobarala. »O, to pač!« Čeprav je včasih kar preveč dela — go- spodinjstvo, materinstvo, pa še zabojarna — si ne želijo nazaj v kuhinjo. Preveč, vse preveč so se že navzele no- vega duha. Rade same za- služijo, rade same odločajo, skratka — rade mislijo s svo- jo glavo. »Zdi se mi, da po službi ie raje objamem malčka in so tiste skope ure, ki mu jih lahko posvetim, bogatejše in bolj svetle. Tudi delo doma mi are takrat hitreje od rok. Za vse najdem čas, ker sem zadovoljna, srečna ...«, je po- vedala tovarišica RastočniJcO' va. »Kaj pa načrti za poletje?« »Kar doma bomo, čeprav imamo sindikalna domova v Rovinju in Crikvenici. Je pa še vedno predrago,« je pri- stavila druga. Medtem sem se odločila, da jih povprašam še nekaj drugega — nekaj, o čemer v Nazarjih še vedno zelo po- tiho govorijo. »Kaj menite o —kontra- cepciji?« Zresnile so se: »Kakor hi- tro bo v N azar ju vpeljana ta služba — in prav bi bilo, če bo to kmalu — bomo o tem lahko kaj več govorile. Vsekakor pa je kontracepci- ja predmet širokih razprav. »Kako pa vaš prosti čas — s čim se bavite?« sem vrtala naprej. Povedale so mi, da mnogo berejo, nekatere pa se zani- majo tudi za slikarstvo: »Cenim slikarstvo in všeč so mi Jakijeve slike.« Že kar predolgo sem jih zadrževala. Zato sem se hitro odločila še za zadnje vpra- šanje: »Vaše največje želje?« Premerile so me od nog do glave in nato skoraj vse od- govorile: »Da bi naši otroci lepo ži- veli, da bi postali dobri stro- kovnjaki — in da bi tudi na sploh bili dobri ljudje.-^ »Kaj pa zdaj — za osmi marec — pripravljajte kaj večjega?« Seveda! Toda o tem vam zaenkrat še nič ne povemo — pridite pogledat! Prav gotovo bom to stori-" la! M. M. CELJSKI TEDNIK STEV 10 — 9. marca 1962 © Nič za šalo, za res! v zvezi s sestavkom. »Pol za galo, pol za res« smo prejeli dva popisa našili bralcev, ki odobra- vata tako kritiko in pišeta, da je ta problem treba res obravnavati g stališča,ki ga zastopa novinar. Takole pišejo: ' Taka kritika je koristna Sestavek »Pol za šalo, pol za res« je bU popolnoma utemeljen in enak staUšču vseh žena in otrok, ki se kaikor koli srečajo z alkoholizmom v družini in mora- jo zaradi tega trpeti. Enako pa predlog o gostilnici za pijančke obsojajo tudi delavci. Najbolj za- hvalne za ostro obsodbo nepri- mernega predloga gostincev za reševanje mesta od »pijančkov« pa obsojamo žene, ki najbolj tr- pimo zaradi »pijančkov«. To ni šala, res je, da prav nobena sta- novanjska skupnost ne ï>otrebuje gostilnico za pijančke, prav tako pa tudi družinam na podeželju ali nekoliko izven mesta ne koristijo gostilni ce za pijančke, temveč sa- mo lahko zavajajo ljudi, da ne- moralno posegajo po pijači. Ra- zen tega lahko žene tudi vidimo, da žive družine na račun denarja Ici ga zapuščajo zapeljani možje v Vîkalih, ki so še ostali kot dedi- ščina preteklosti. Razlika je le v tem, da te družine žive iz- redno dobro življenje, med- tem ko družine »pijančkov«, ki jim nosijo denar ,tudi po več dni ne vidijo kruha na domači mizi. Kolika je ta nesreča za malega razvijajočega se otroka, ni po- trebno praviti. Morda bi bilo prav, če bi avtorjii te zamisli pre- brali presumljiv sestavek dok- torja Berceta v »Celjskem zbor- niku«, kjer p>odrobno opisuje stra- hotne grozote, ki jih povzroča al- koholizem in kjer jasno dokaže, da je alkoholizem bolezen, ki se navadno zaključi s hudim kon- cem. Ce pa bi avtorji predloga sami le enkrat preiskusili stra- hote, ki jih žena »pijančka« pre- življa, bi si tudi pošteno premi- slili predno bi predlagali občin- skemu ljudskemu odboru ustano- vitev »gostilnice«, saj je prav ta vzrok za vse hujše dneve in ne-- vzdržno stanje v družini. Ce pa bi^ videli, kako usodo doživlia mali- otrok, ki že kmalu po rojstvu ob-; čuti težko roko alkoholika, bi vse- kakor pripomogli, da se alkoholi-i zem zatira. ^ Zaradi tega menim, da bi mo-| radi predvsem urediti gostišča ta-1 ko, da bi državljana bilo sram, če bi v spodobni družbi bil hudo; vinjen. Tako bi vsaj delno poma-^ gali odpraviti to zlo, ki je še naj-' bolj značilno na Štajerskem, kot pravi dr. Berce v svoji razpravi. To bi bilo napredno in koristno delovanje gostincev. Tako vsaj menim, hkrati pa se novinarju zahvaljujem za odkrit in jasen . sestavek. Pepea Kotnik Celje Ali jeto prav? Istočasno nam je o istem pisala tudi tovarišica J. T. Piše nam o razmerah v Smartnem v Rožni dolini in o sestavku, ki jo je na- potil, da pove, da tudi na deželi ne potrebujemo beznic. Nato pa slikovito opisuje gorje, ki ga po- vzroča alkoholizem v neki dru- žini v njihovem kraju. Takole pi- še: V našem kraju bi bilo lepo, če bi alkohol ne povzročal toliko gorja! Do pred kratkim so vaščani v spodnjem'delu vasi živeli složno in razmeroma mirno. Toda sedaj so se morali spoprijazniti z kriki in hrupom ter strašnimi prizori, M se dan na dan dogajajo v dru- žini A. B. Na posestvo se je k se- danji ženi Neži priženil. Sam ji je povedal resnico, da se je priže- nil zaradi posestva. A tudi vašča- ni smo kmalu zvedeli za kruto resnico in tudi za botra teh de- janj — botrovala je gostilna in alkohol. Posledice so strašne. Pre- pir za prepirom, pretep za pre- tepom. Osemletni sin pa je priča grobosti in barbarstva, ki ga po- čenja alkohol. Posredovatii je že moral tudi zdravnik, ker je bila Neža ob izbruhu moža vsa zde- lana od pretepanja. Zatemnjen um od alkohola pač ne izbira med bičem, vilami in gojzerji. A tudi nadaljnje posledice so strašne. Otrok se ne more razvi- jati normalno. Kako tudi naj šo- larček prvega razreda sledi po- zorno pouku, ko je ves prejšnji dan sledil strahotnim prizorom doma, zvečer pa se je moral še povrh skrivati po sosednjih sked- njih pred brutalnostjo »pijančka«. Razen tega je tudi jasno, da »go- stilnica« pobere večino denarja in da so doma že mnogokrat lač- ni, ker je od alkohola podivjani mož tudi zlil mleko svinjam ali pa je pognal hrano po tleh, da je družina ni m.ogla jesíi. Vprašam se zato, čemu koristijo »gostilnice« lin beznice? Ani ni v škodo doraščajoče mladine, da mora prestajati tako gorje, ali tudi ni za rast otrok v drugih družinah škodljivo, če gledajo te brezsramne in nečloveške bolj barbarizmu podobne prizore? In končno ali ni nikogar, ki bi take pojave zatiral in tudi s potrebni- mi ukrepi onemogočil ta dejanja. Kor pa ta nrimer ni osamljen, se mi zdi tudi misel o ustanavlja- nju novih še nevarnejši gostin- skih obratov — »gostilnic za pi- jančke« (ali po domače beznic) skrajno neodgovorna, predlog o teh pa družbi škodljiv. In sicer brez oziroma za kako območje gre. Beznice ne sodno niti v me- sto, niti v industrijsko središče, a tudi ne na deželo. J. T. Šmartno Kako je s časopisom Tovariš urednik! Tako kot že večkrat se tudi danos oglašam z vprašanjem, le da to tokrat zadeva prav vas. Zaradi tega upam, da mi boste lahko odgovorili. Kot zvest bralec Celjskega ted- nika, vsak petek nestrpno priča- kujem nove številke Celjskega tednika. Ko se vračam iz službe vselej povprašam zanj pri pro- dajalcu na peronu. Vendar na- vadno dobim isti odgovor, češ da ga imajo navadno že ob drugi ure popoldne in da ga prej ni- kjer ni možno dobiti. Vendar vem iz lastnih izkušenj, da ta odgovor ne more biti povsem upravičen, kajti v trafiki na.spro- ti vojašnice na Mariborski cesti ga imajo navadno ž eob drugi uri. in sicer kljuib temu. da je trafika v Gaber in dalie od tra- fike na postaji. Mnogokrat na se zgodi, da časopis še ob petih ne prispe na neron. Tedaj več Č£iso- pisa ne dobim, v soboto pa je npvadno že ves raTinrodan. Spfa^ijem se, ali je naklada premajhna, ker sra že naslednji dan ni možno dobiti. Mnoço lju- di sem že slišal, ko tožijo drug drugemu, da ni dovolj izvodov časonisa in da si ga moraio spo- soiati. Liudje namreč vedno več berejo in so zato tudi potrebne večie količine časopisa. Možno pa je tudi. da dostava časopisa ni najbolje urejena. Še enkrat oprostite vorašanju, saj sem ga zastavil v dobrem ma- menu in v korist viseh. ki bi radi dobili izvod Celjskega tednika, ki ie za Celiane in prebivalce iz celjskesra okraja še najbolj za- nimiv, ker onisnje in sporoča do- godke o živlieniu окоЧ nas. Skratka domači časopis je in le rf>dki so zadovolini z odgovorom: ï'Tednika več ni!« Pa tudi poso- janje je zelo nefodna zadeva. E. M. Tovariš Edi M.! Vaše pismo nas je • razveselilo enako kot vsa pisina. ki kakor- koli obravnavajo nekatere sla- bosti in predloge o izboljšanju lista ali na o organizaciji dostav- ljanja Celjskega tednika rednim naročnikom in trafikam. Vsekakor Vam bomo odirovo- rili. in sicer na obe vprašanji. Vi ste pravilno ugotovili, da časopisa Celjani v celjskih trafi- kah v soboto le težko dobijo. A tudi na deželi ga primanjkuje. Tudi naša uprava je z analizo potreb ugotovila isto. Kajti po- trebno bi bilo povečati naklado za okoli 5 tisoč izvodov. Zaradi tega smo ustanovili y)red dobrim mesecem poseben oddelek, ki bo skrbel za to. da bodo vse uprav- ne zadeve okoli naklade in raz- pečavanje lista v redu. Tako je že v kratkem času fwrasla nakla- da za okoli dva tisoč izvodov. Morda boste rekli, da bi bilo prav, če bi takoj povečali na- klado za 5 tisoč izvodov. Vendar Vam moramo sporočiti, da bi to bil prevelik riziko, saj povečuje uprava lista naklado predvsem na podlagi zahtev in pojačane organizacije razpečavanja časo- pisa. Menimo pa, da bo kmalu čas, ko bo tudi zastavljena šte- vilka presežena. Saj je že rezul- tat enomesečnega dela uprave pokazal izredne uspehe. Drugo vprašanje, ki ga zastav- ljate, pa je čisto organizacijske narave in nam bo pomagalo, da bomo odpravili tudi to slabost. Tu nam je Vaš predlog še bolj dragocen. Kajti gotovo je, da je razen delavskega središča po- trebno časopis pravočasno oskr- beti tudi trafiki na postaji. Še bolj zato. ker ga državljani, ki stanujejo na deželi, a na časopis nisi) naročeni, naslednji dan res v Celju le težko dobijo ali pa sploh ne. Rešitev pa je lahko tudi ta, da se nriflasite kot reden naroč- nik Celjskega tednika, saj bi ga tako redno dobili vsak teden. Uredni-štvo Naj bo odgovorna kritika Tod. urednik! Rad prebiram Celjski tednik. Zelo priljubljena je postala tudi rubrika ^Vaše vrstice^. Strinjam se tudi s kritičnimi napisi, ki jih naši občani objavljajo. Vendar menim, da bi morah pri tem biti mnogo boli objektivni in ne bi smela prevladati kakršna koli za- hrbtna misel, saj se tako jemlje ugled poštenim prebivalcem. Tak primer je setavek: »Zakaj bi dvigali ceno mleku, če to ni po- trebno!i. Naslov je bil res dobro izbran, saj obravnava najbolj kri- tična ocenjeno vprašanjanje dvi- ganja cen, ki so bile značilne za obdobje ob koncu lanskega leta. Tako bi tudi nepoučen bralec do- bil vtis, da je tov. Pepea, ki jo bralec omenja, res žena s starimi kapitalističnimi nazori, čeravno je bila tudi sama hči kočarja. Tako vsi. ki poznajo dejanske razmere, lahko ?e v začetku ugo- tovijo, da pisec v pismu uredni- štvu piše predvsem zaradi zavisti. Tako tudi navaja čisto laž, češ da je tov. Pepea hodila od kmeta do kmeta in jih nagovarjala za po- dražitev mleka. Poznam tovariši- co Pepeo in vem, da tega ona ni storila. Tudi ona mora delati od zgodnjega jutra do poznega ve- čera na svoji hribovski kmetiji za svoj vsakdanji kruh. Življenje našega iiribovskega kmeta pa tudi sicer ni tako rožna- to, kot si mislijo nekateri nepo- znavalci razmer. Tako tudi ne mo- rejo prav razumeti pogojev, v ka- terih kmetu je hribovski kmet, ki je v večini primerov navezan na živinorejo. Zaradi tega mislim, da bi ne bilo pošteno, če bi kdor koli zahteval, da morajo kmetje iz hribovitih predelov prodajati mle- ko po 20 dinarjev za liter, ker pač morajo tudi oni poravnati vse ob- veznosti do družbe. Vsled te^a menim, da je edina merodajna za oceno ali gre za navUanje cen mleku le občinska uredba o naj- višjih dopustnih odkupnih cenah mleka (40 din za liter). Od tod na mei lahko šele govorimo o kri- tiki. Saj je bila ta uredba tudi izobešena na vseh raz glasnih de- skah. Razumljivo pa je, da bo po- trošnik šel tja, kjer je mleko ce- neje. Za lažje razumevanje in potrdi- tev zlonamernosti vsebine pisma bralca iz našega kraja bom osvetlil tudi Pepcino življenje in žrtve, ki jih je njena družina doprinesla za lepše življenje. Fašisti so ji ustre- lili dva brata, ker sta sodelovala z Osvobodilno fronto. Oče in mati pa sta umrla v koncentracijskem taborišču, A tudi sama je doži- vela strahote fašistične brutalno- sti v taborišču. Zaradi tega tudi ne verjamem, da bi mogli ljudje, ki so sleherni dan zrli smrti v oči in gledali krematorij, v katerem so goreli oče in mati, biti da- nes tako slabi kot jih opisuje av- tor pristranske in zlonamerne kri- tike. In na koncu, tovarišica Pepea, ki je v našem kraju priljubljena pri vseh poštenih in resnicoljub- nih ljudeh, je v taborišču izgubila toliko živcev, da je nečloveško, če jih mora še enkrat izgubljati za- radi zlonamernih žalitev nekega pisuna iz okolice. Pisanje tega človeka pa so obsodili tudi drugi prebivalci našega kraja. V. Strmšek Ime novega hotela Tovariš urednik! Kot glas iz ljudstva z veseljem in simpatijo ugotavljam, da je dragocen članek tov. G. G. s pri- rodnim instinktom zelo blizu mo- jemu predlogu z dne 12. 2. t. 1. glede novega, pristojno osvežujo- čega in naravnega naslova, ki bi se naj bil zaželeno imenoval: Hotel Gaberje. Naj bi torej nekdaj tako oma- lovaževano delavsko predmestje priälo do zaslužene veljave. Pred- lagano ime bi bilo priznanje za tako lepo preureditev tega pred- mestja. Morda še ni prepozno, da bi v tej zadevi prišla po potrebi do iz- raza širša ljudska želja v obliki razpisane ankete. R. K. Nevšečnosti in veselje Zadnje dni je vreme znova priredilo presenečenje. Če- ravno je kazalo, da je ko- nec >velike« zime, si je pre- mislilo in malim priredilo veselje, velikim pa precej skrbi. Vsem skupaj pa hu- do razočaranje še v torek, ker karnevala zaradi enega in slabega vremena ni bilo. Največ skrbi so tako res imeli prireditelji celjskega karnevala. Toda tudi pod- jetje Javne naprave, ki je moralo spraviti velike koli- čine snega ni imelo lahkega dela. Razen teera pa sprav- ljanje snega zahteva tudi iz- redna sredstva, ki se jim kratko malo ob takih prili- kah ni možno izogniti. Saj končno v Celju ne moremo biti toliko optimistično raz- položeni, da bi si dejali: spravljanje snesra. Saj ga bo »Kaj bi zapravi iaili denar zn spravilo sonce. Ker pa sonce le pride za slabim vreme- nom, bi naj bilo vse v redu!« Ne. to pa le ne gre. Kajti ■ toliko optimizma ne ,mci'-e biti. ker bi sonce sicer res pospravilo nekaj snega v od- vodne kanale, veliko pa bi ga pospravilo v kleti stano- vanjskih stavb in tudi v ne- katera stanovanja. Zaradi sne^îa so preklinjali tudi la- stniki motornih vozil, ki ni- majo garaž, ljudje, ki veliko potujejo po poslih, železni- čarji, skratka domala vsi za- posleni. Otroci pa so se snega raz- veselili. Sneg jim je podalj- šal za nekaj dni sezono smu- čanja in sankanja. Na šolah pa so tudi fKîrabili te dni za športne dneve. No in na koncu se je le vse dobro izteklo. Na sliki: Trije posnetki s snega in o snegu. Zasneženi avtomobili, šolarji gredo na Celjsko kočo in na druga smučišča ter pospravljanje snega s celjskih u ic. Take udeležbe nismo pričokovoli v nedeljo dopoldan smo se zbra- li v kljubskih prostorih v Nazar- jih; člani LMS pri LIN-u Nazarje, člani sekretariata Obč, komiteja LMS Mozirje in sekretar OK LMS Celje, tov, Bogdan Marinkovič. Zal pa se od vabljenih predstav- nikov podjetja sestanka ni nobe- den udeležil. Bili smo prijetno presenečeni, ko smo videli, da se je zbralo na tem sestanku toliko mladine. Kljub temu, da je ta ak- tiv zelo številen, takšne udeležbe le nismo pričakovali, saj je ta mladina doma ne samo iz Nazarij in okolice, ampak tudi iz Rečice, Kokarij in Mozirja. In sneg, ki je vztrajno naletaval, je našo boja- zen samo še povečal. Glavni namen sestanka je bil razgovor mladincev o problemih, ki jih pri svojem delu imajo. Na sestanku so govorili tudi o stanovanjskem problemu mladih proizvajalcev, zaposlenih v indu- striji. Zakaj gradi samo družinska stanovanja? V bodoče bo vseka- kor treba misliti tudi na gradnjo samskih stanovanj za naše mlade proizvajalce, Razgovarjali so se še o društveni aktivnosti mladine, o sprejemanju novih članov in o programu dela. H. S. Zodnji posnetek Navada je, da osebe slikamo vsaj ob raznih obletnicah. Tako je pri ljudeh. Žival — čisto do- mačo — na naši sliki pa ljudje posnamejo le enkrat, in sicer kot zadnji posnetek pred kolinami. Nekako kot za nadonu'stilo ne- krologu. Saj dejanako tudi zad- nji posnetek prav lepo })riča o tem. ali je bilo življenje pujska koristno ali ne. Naj še na koncu dodamo, da pač ljudje cenimo pujske le po tem. kako znajo jesti in koliko so debeli. No, nekje pa se le razhajamo! Vsak kilogram preko 100 je za' l)ujska plus, za človeka pa mi- nus. Dromotičen konec parole NE VEM, NE VEM... v ponedeljek se je začela glavna obravnava pred tri- članskim senatom Okrožnega sodišča v Celju. Na zatožni klopi so v prvi skupini glavnih obtožencev bivši direktor Ljudskega magazina Ivan Šepec, bivši poslovodja velebla- govnice Martin Kolenc, bivši predsednik delavskega sveta in oddelkovodja Milan Keblič, bivši oddelkovodja Jože Jaklič in prodajalki Minka Megla in Hilda Veber. Obtožnica jih bremeni za vrsto kaznivih dejanj s katerimi so pri- adeli veliko škodo skupnosti, podjetju in potrošnikom. Skupaj ^ге za večmilijonsko škodo. Prvi se je o ponedeljek zago- varjal bivši direktor podjetja ob- loženi Šepec, ki se je zagovarjal >^Pčinoma s tem, da je trdil, da ni oedel za kazniva dejanja, da je "^ШИ, da koristi podjetju; da ni ^^del in še zdaj ni prepričan, da za kaznioa dejanja. I^e čisto dokazana dejanja je priznal tudi Kolenc in .skušal prikazati kot prispevek koristim kolektiva ali podjetja. Stanje pa se je dokaj spreme- nilo d sredo, ko se je zagovarjal obtoženi Keblič. Priznal je vrsto dejanj, ki ga bremeni obtožnica, med temi tudi prilaščanje iz na- slova neevidentiranih viškov ter zatajo davka, ponarejanje urad- nih listin in podobno. te v začetku pa je pojasnil, da je prvi izvor za njegova dejanja bilo navajanje obtožene Meglove, ki mu je pojasnila, da je že v stari Jugoslaviji tako delala in ko je bila zaposlena pri pokojnemu privatnemu trgovcu Petku. 2e tedaj so si prodajalci z viški po- magali. Isti sistem »samopomoči<( je prinesla tudi v Ljudski maga- zin. Tako je Keblič moral priznati, da je šlo dejansko za prenašanje starih metod goljufanja v socia- listično trgovino, ki je ob takem poslovanju na koncu tudi izgu- bila ugled. Začelo pa se je z njim tedaj, ko mu je M e giova dala blago za obleko. Pojasnil je tudi. da je direktor moral vedeti za ta dejanjih. Kri j je tudi sam imel ko- risti. Keblič je tudi navedel pri- mer, češ da je direktor spravil blago za plašč pod pult in si ga tam zadržal tako dolgo, da so znižali ceno ostankom. Med temi je naročil znižati tudi blago za svoj plašč, čeravno je to bilo od- rezano iz bale. Razen tega je tudi za ustvarjanje viškov moral ve- deti. Saj je bil višek po pripovedo- vanju Kebliča v očeh vodilnih ljudi potrdilo dobrega poslovanja. I'saj 20 tisoč viHka je bilo potreb- no. V primeru pa da so se po- javili manjki je bilo poslovanje slabo ocenjeno. Razumljivo je bilo. da je to imelo hude posle- dice na poslovanje, saj so težili prodajalci, da bi zaradi tega po- večali viške. Razen tega pa je iz teh viškov direktor dajal darila, vedel je za manipulacije za o- premljanje doma v .Šilu in po- dobno. Za viške je vedela tudi računovodkinja. Dejala pa mu je. no njegovi izjavi, d» jo nič ne briga, kam spravlja blago! Prav dramatična pa je poslala razprava, ko je zastopnica obtož- be prebrala uradno poročilo pre- iskovalnih organov o preiskavi na domu prvoobtoženega Sepca. Pri njem .so po predloženi listini na.šli 70 (sedemdeset) srajc veči- noma novih v polivinilastih vreč- kah. 10 kamgarnov. bogato garde- robo soproge in zraven še hranil- no knjižico z vloženimi 800 tisoč dinarji. Glede srajc je branilec obtoženega Šepca posredoval z rokopisnim zapisnikom o preiska- vi, iz katerega to nv razvidno. Tu se je seveda sistem obrambe — t-Ne vem!, ne spominjam se!, morda in podobno!« — le zatak- nil. .Šepec je visoko število sraif skušal pojasniti s tem. da je trdil, da gre za stare srajce, kljub temu da uradna izjava posebej naglasa, da ìp večina srajc bila popolnoma novih. Razprava se ta čas. ko poro- čamo, še nadaljuje. Sodijo pa. da bo raznrava vse boli napeta in da se b^do šele v nadaljevanju po- jasnili osnovni pogoji, ki so nri- f-CELEIACillier Zeitung^ in -'Deutsche Wachte torej za ironijo in v posmehovanje vsega sloven- skega naroda kot češ, da je nem- štvo v Celju in na Spodnjem .Šta- jerskem sploh wgroženO€. Na- sprotno pa so bili ti časopisi prav oznanjevalci germanizacije. Prav lahko bi še zgodovinar ugotovil, kdo in kakšni ljudje so se okrog ^Celeic" zbirali in z njo simpatizirali in kako so se poka- yfìi tì'di za íVí«4 okupacije, ko je bilo slovensko ljudstvo po teh po- magačih obsojeno na smrt. R, F. Celje CELJSKI TEDNIK STEV 10 — 9. marca 1962 TELESNA VZGOJA IN SPORT TAKE SMOLE PA ŠE ME... Pred kratkim se je končal prvi del medokrajne lige o orodni telovadbi. V nje} so sodelovale štiri okrajne re- prezentance. Najuspešnej.^a je bila vrsta iz Maribora, ki je zbrala 8 točk. Medtem, ko jih je ekipa iz Zasavja dosegla 6, sta ljubljanska in celjska vrsta zbrali po dve točki. Celjski telovadci so razo- čarali. Zakaj so odpovedali? To je bilo tudi vprašanje, ki smo ga zastavili enemu iz- med njih. Takole je povedal: Vem, kaj je spodrsljaj. Tu- di smolo poznam, saj je pri telovadbi zelo pogosta. Ven- dar take smole, kot smo jo imeli mi, pa še ne. Od sep- tembra smo pridno trenirali pod vodstvom Ivana Srota, za kar se mu najlepše za- hvaljujemo. Potem se je za- čelo. Najprej se je poškodo- val Miro Zule, zatem je Franc Pivec telovadbo zamenjal z igralskim odrom. Ostali smo : samo štirje. Vrsta pa je mo- rala imeti šest tekmovalcev. Štirinajst dni pred začetkom tekmovanja smo poklicali Pivca. Moral nam je pohiteti na pomoč, ker bi sicer ne . smeli nastopiti kot vrsta. Te- den dni pred tekmo smo od- šli v Ljubljano na skupni trening. Bil je zelo naporen; marsikdo ga ni vzdržal. Čakalo nas je prvo sreča- nje z Ljubiiano. Pivec se še ni opomogel. Zule je bil zelo požrtvovalen. Poraz pa nam je prinesel lože Šrot s pad- cem z brfdlie. Namesto na noge ie priletel na roko. ki jo ima že dlie časa poškodova- no. Jože se ie boril še vivrei, toda na zadnjem orodju ie moral odnehati. Edino fočko' za vrsto ie prinesel Kisel, ki je zmaaal med posamejniki. Po tei tekmi smo trening nepravilno pospešili. Dvoboj z Zasavjem smo dobro začeli. Do petega orodja smo pre- pričljivo vodili. Majhna Pav- čičeva neprevidnost pa nam je prinesla poraz. Eno spmo\ točko je spet pridobil Kisel. Nrslednjo nedeljo smo ime-^ li dvoboj z najmočnejš-^ ors'o. ' Da ne bomo zmagali, smo* dobro vedeli. Upali pa smo' na Kisljevo točko. Pa je tudi^ ta ušla, tik pred koncem.' Pavčič jp nastopil samo na' treh orodnh. Jože Srot zara-] di poškodbe na roki ni upal' tvegati težjih elementov. Zu-- le je bil spet odličen borec' Ediiu Srotu se je znova po- znalo pomanjkanje rutine. Kisi jeva netaktičnost na dro- gu nam je vzela še upajočo, točko. Tako smo dvoboj z Mariborom izgubili 3:0. Končno nas je čakal turnir okrajnih reprezentanc. To pot nista nastopila niti. Pavčič, niti Jože Šrot. Po drugem oj-odju pa je odpovedal še Edi Šrot. Torej smo bili ob koncu lige sposobni za tek- movanje samo trije telovadci. Razen tega je tudi Kisel na tem turnirju slabo tekmoval in zasedel drugo mesto. Pred to ligo smo bili pri- znani za najboljšo vrsto, na koncu pa smo zasedli zadnje mesto. Kaj v resnici zmore- mo, bomo pokazali na repub- liškem in državnem prven- stvu, -ak JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE Mozirje pri pionirjih. Šoštanj P" pionirkoh čeprav je bilo vreme hudo muhasto in je iz oblačnega neba tu in tam padla kakšna deževna kapljica, v nedeljo dopoldne, na smučiščih pod Tovstom, ni bilo slabe volje. Zakaj neki, saj se je blizu sto pionirjev in pionirk iz vseh občin celjskega okraja, razen iz šmarske, zbralo na ve- likem okrajnem tekmovanju v veleslalomu, s katerim so poča- stili letošnje Jugoslovanske pio- nirske igre. Sneg resda ni bil »hiter«, to- da navzlic temu padcev ni manj- kalo. Na srečo so se vsi končali brez poškodb. Nekateri so se zva- lili v globok sneg tik pred ci- ljem, tako da so si morali poma- gati še s palicami, če so ga ho- teli doseči, drugim je spet zmanjkalo kje drugje in podob- no. Skratka, vse je bilo tako, kot na velikih tekmovanjih. To pa tudi je bilo! Bilo je prvenstvo z znanimi in neznanimi favoriti. Znani so bili celjski pionirji, ne- znani pa vsi tisti, ki so jih preko- sili. In teh je bilo kar precej. Največje presenečenje so pri- pravili mladi smučarji iz mozir- ske občine, največ simpatij pa poželi pionirji in pionirke iz Be- lih vod, ki so pokazali in doka- zali, kaj se da doseči pod skrb- nim vodstvom prizadevnih učite- ljev. Da, Bele vode so nam lahko za zgled dela na smučarskem področju. In še ena nadvse razveseljiva ugotovitev: tehnična stran zah- tevnega tekmovanja je bila za- upana mladi ekipi dijakov in di- jakinj celjskega učiteljišča, ki so svojo nalogo opravili brez na- pake. Podrobni rezultati so bili: PIONIRJI — POSAMEZNO: 1. Pilih (Celje) 38.0, 2. Ramšak (Šo- štanj) 41.5, 3. Praprotnik (Žalec) 41.9, 4. Klemenšek (Mozirje) 42.2, 5. Škrubej (Šoštanj) 43.2, 6. Ro- sina (Celje) 43.2, 7. Videčnik (SL Konjice) 43.3, 8. Ermenc 44.4, 9. Cerin (oba Mozirje) 44.7, 10. Stropnik (Celje) 44.8. EKIPE: 1. Mozirje 273.2, 2. Šoštanj 277.0, 3. Žalec 283.2, 4. Celje 290.0, 5. SI. Konjice 331.0, 6. Šentjur 367.9. Ekipa Laškega se ni plasirala. Vsako vrsto je sestavljalo šest tekmovalcev. PIONIRKE - POSAMEZNO: 1. Lesjak 5L3, 2. Slemenšek (obe Šoštanj) 52 8, 3. Rozman (Celje) 57.1, 4. Vačun (Šoštanj) 57.1 itd. EKIPE: 1. Šoštanj 223.9 sekunde. -mb Dva posnetka z okrajnega prven stva pionirjev v smučanju. Zgo- raj: štiri pionirke iz Belih vod, ki so šoštanjski občini priborile ekipno zmago; spodaj: na cilju Nad Sto mladih smučariev Zadnje ugodne snežne razmere so izkoristili tudi v Konjicah, kjer so pri- pravili občinsko prvenstvo pionirjev v veleslalomu; uspelo prireditev pa na- menili Jugoslovanskim pionirskim igram. Na tekmovanju se je zbralo točno 106 mladih smučarjev, kar je za konjiški predel izredno lepo. Ekipe mlajših pionirjev so se zvrstile takole: osnovna šola Konjice II. ter 2iče. Med posamezniki pa je prvo mesto zasedel Iztok Vončina z druge konjiške osnovne šole. V ekipnem ocenjevanju starejših pio- nirjev so zmagali uučenci iz Gorenja, drugo mesto so zasedli tekmovalci druge osnovne šole iz Konjic, tretje pa Vi- tanjčani. Med posamezniki je prvo me- sto prpadlo Jgožetu Videčniku z druge osnovne šole v Konjicah. POSVET NAČELNIKOV IN NACELNIC PARTIZANSKIH DRUŠTEV Na pobudo komisije za temeljno te- lesno vzgojo pri Okrajni zvezi za te- lesno kulturo bo v nedeljo v Celju po- svetovanje načelnikov in načelnic vseh partizanskih društev na območju celj- ; skega okraja. Posvetu bo sledila prede-j lava vaj tako imenovanega partizanske- ga mnogoboja. OKRAJNO PRVENSTVO POSAMENI- KOV v NAMIZNEM TENISU V nedeljo, 11. marca se bo ob pol osmih zjutraj začel v telovadnici prve osnovne šole ob Vrunčevi ulici v Celju zanimiv turnir za okrajno prvenstvo poeameznkov v namiznem tenisu. Po prijavah sodeč se bo tekmovanja ude- ležilo nad sto Igralcev namiznega tenisa vseh starosti in obeh spolov. Tako bodo tekmovali pionirji, mladinci, člani in starejši člani vsi za naslov najboljšega igralca v celjskem okraju. Neodločeno Štiričlanski ekipi namiznoten'ških igralcev Partizana iz Mozrija ter Gabe- rij sta se v preteklih dnevih srečali na dveh dvobojih. Na prvem v Moz'rju so zmagali domačini t0:6, na drugem T Celju pa Gabrčani 9:7. Navzlic neod- ločenemu iz'du dvobojev, so Mozirčani dosegli boljšn količnik med dobljenimi in izgubljenimi igrami. Društveno teVmovcnie Zadinjo nedeljo je izkoristilo tudi par- tizansko društvo na Polulah v Celju, ki je za svoje najmlajše člane pripravilo tekmovanje v veJeslalomu in smuku. Zaradi slabega vremena udeležba ni bila najboljša, toda vzlic temu se je na startu zbralo dvajset pionirjev in mladincev. Pionirji so tekmovali v obeh discipli- nali. V veleslalomu je zmagal Bogdan Zekar pred Romanom Zupancem ter Mar- Marjanoni Čebelo, smuku pa je najbolj- ši čas dosegel Stojau Bračič, drugi je bi Bogdan Zekar, tretji pa Roman Zu- pane. Pri madincih je prvo mesto т smuku zasede) Marjan Pantner drugi je bil Aleksander Pokorny, itd. NAJBOLJ MNOŽIČNO TEKMOVANJE Na občinskem prvenstvu Celja v metu medicinke je nastqpilo 220 pionirjev in pionirk ter 180 mladincev in mladink. Pri starejših in mlajših mladincih je zmaga- la gimnazija, pri starejših in mlajših mladinkah učite- ljišče, pri pionirjih druga osnovna šola, pri pionirkah pa osnovna šola iz Štor. Tekmovanja v metu medi- cinke so bila doslej najbolj množična med šolsko mladi- no celjske občine, saj je na razrednih in zavodnih pr- venstvih nastopilo 4.200 mla- dine in pionirjev. Lepa udeležba v počastitev dneva žena je bilo v nedeljo v Laškem tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem je nastopilo 31 ženskih ekip oziroma 155 tekmovalk. So- delovale so članice vseh občin- skih ekip, razen iz Mozirja; naj- več strelk pa je prišlo iz šoštanj- ske in šmarske občine. Medtem ko je tekmovanje razpisal O- krajni strelski odbor, je bila njegova tehnična plat zaupana domačinom, ki so nalogo opravili ; več kot zadovoljivo. EKIPE: 1. Celje I 677, 2. Celje II 613, 3. Šempeter (Žalec) 611, 4. Špitalič (SI. Konjice) 588, 5. Kristan vrh (Šmarje) 553 itd. POSAMEZNICE: 1. Želj 179, 2. Dobovičnik (obe Celje) 172, 5. Višnar (Špitalič) 172. 4. Hoče- var 171. 5. PodVbrnik (obe Celje) 169. 6. Tkavc (Šempeter) 169 itd. Ob zaključku tekmovanja je bila slovesnost, na kateri je spre- govoril tudi predsednik Okraj- nega odbora SZDL Franc Lubej. 1400 mladih telovadcev Sestindevedeset pionirjev in pionirk celjskih osnovnih šol je minule dni na- stopilo na občinskem prvenstvu v telo- vadnem mnogoboju, v posameznih sku- pinah so zmagali: PIONIRKE: ekipno: I. os. šola, Hu- dinja, III. os. šola Štore in Vojnik. Po- samezno: Pilih (III.), Rotar, (II.), Šrot (I.) itd. PIONIRJI: ekipno: III. os. šola, I. os. šola, II. os. šola. Štore, Hudinja, Voj- nik. Posamezno: Medved in Rudolf (oba III. os. šola), Goršak (štore) itd. Medtem ko so na občinskem prven- stvu nastopili le izbrani telovadci, je na medrazrednih in zavodnih prvenstvih sodelovalo nad 1.400 pionirjev in pi- onirk. Tudi sankanje v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger je bilo konec prejšnjega tedna občinsko prvenstvo osnovnih šol Celja v sankanju. Tekmovanja se je udeležilo nad sto sankarjev. V skupini pionirjev do 10 let je zmagala osnovna šola Polule, med pionirkami iste starosti pa prva osnovna šola. Med pionirji do 14 let je prvo mesto pripadlo drugi osnovni šoli; prav tako med starejšimi pionirkami. Pri pionirjih je najboljši čas dosegel Jože Kacin (II. os. š.) — točno 1 minu- to, pri pionirkah pa Anica Heroog) Po- lule) 1:02.8. Pred kratkim je bilo v telovadnici osnovne šele Mihe Pintarja-Toleda v Ve- lenju občinsko prvenstvo osnovnih šol ▼ telovadnem mnogoboju. Med ekipami je bila najbolj uspešna prva osnovna šola iz Snštanja. ki ie za- sedla prvo mesto pri dečkih in deklicah. Zmagovalno ekipo deklic prikazuje tudi naša slika. Rezultati: DEČKI: 1. osnovna šola Šoš- tanj I 224,2 točke, 2. Velenje II. 217,3, 3. Šoštanj II., i. Velenje I. POSAMEZNI- KI: Ivan Marzel 58.8, 2. Dušan Gačnik 58.7, 3. Marjan Gomboc 38.1. DEKLICE: 1. Šoštanj I 227.6, 2. Šoštanj II 224, 3. Velenje II. 214.5 POSAMEZNO: 1. Andreja Stegnar 59.0, 2. Nnša Vovk 38.6, 5. Saša Dovšak 38.5 točke. DRUŠTVO, KI GA ODLIKUJE ŽIVAHNO DELO Razprava na občnem zbo- ru celjskega planinskega društva ni bila kdovekaj ži- vahna. Zakaj? Morda tudi zaradi malce predolgoveznih in konvencionalnih poročil? Ali ne bi bilo dovolj, če bi slišali samo predsednikovo poročilo, ki je zajelo vso društveno dejavnost in pro- blematiko, in da bi ostali po- ročevalci nastopali kot di- skutanti? Praksa zadnjih let, pa ne samo pri planinskem društvu, temveč tudi pri ostalih organizacijah kaže, da bo treba spremeniti način občnih zborov zlasti v tem, da bo morala dolga poročila zamenjati bolj življenjska debata. Sicer pa, občni zbor je dal verno podobo dela in priza- devanj celjskega planinske- ga društva v zadnjem obdob- ju, društva, ki stoji na pra- gu veličastne in pomembne 70. letnice. Razveseljiva je ugotovitev, da je v naročju tega »starčka« močno zaži- velo delo v mladinskem od- seku. To kaže, da društvo živi in da se ne zapira т ozek krog ljubiteljev planin, četudi ta ugotovitev za al- pinistični odsek ne drži. Iz- redne uspehe so dosegli dru- štveni gospodarji. Spomni- mo se samo na obnovo Okrešlja, pa je več kot do- volj. Tudi markacijski odsek ni počival, kakor ni počival njegov vodja tov. Kegu, ka- terega je Planinska zveza Slovenije še posebej odliko- vala za požrtvovalno delo. Visoka p aninsika odlikova- nja so prejeli še trije dru- štveni delavci: predsednik Tine Orel zlato ter Stane Ve- ninšek in Stane Hudnik sre- brno odlikovanje. Propa- gandni odsek je opravil ne- kaj hvaležnih akcij. Bolj zaskrbljujoče pa je delo alpinističnega odseka, ki se je zaprl sam vase; v njem ni poml.adka. Gorska reše- valna služba se razvija v močno in samostojno orga- nizacijo. Vendar, kaj bo z njo, če bo delo v alpinistič- nem odseku zamrlo? V organizacijskem pogle- du je zanimiv še en pK)jav — planinski odsek pri Tovarni emajlirane posode prerašča v samostojno društvo. To je logična posledica dela; zato bi bilo prav, če bi temu zgle- du sledili še ostali. Celjsko planinsko društvo nenehno rase po številu čla- nov. V zadnjem obdobju se je to število povečalo od 1816 na 2057; od tega je kar 796 mladincev. Vse postojanke planinskega društva so lani zabeležile 54.286 obiskoval- cev. Največ jih je imel pla- ninski dom v Logarski doli- ni, nekaj nad 35.000, zatem Okrešelj 11.000 itd. Zanimi- vo je, da je obisk narasel v vseh kočah, razen v Mozir- ski. Karakteristična pa je še ena številka: v primerjavi z 1960. letom se je število noč- nin v teh postojankah zmanjšalo; lani je znašalo 10.790. Postojanke celjskega društva so v lanskem letu zabeležile 32 milijonov di- narjev prometa. Dobro po- lovico tega je dosegel dom v Logarski dolini. Manj raz- veseljiva pa je ugotovitev, da so kar tri koče poslovale z izgubo in to Mozirska in Celjska koča ter dom na Ko- rošici. Ce je za dom na Ko- rošici tako stanje razumlji- vo, pa se zdi, da tičijo vzro- ki poslovne izgube na Celj- ski koči nekje v tako imeno- vanih subjektivnih činite- Ijih. Nekdo je na zboru de- jal: Celjska koča potrebuje več ljubezni planincev. Zdi se pa, da tudi dobrega go- spodarja. Upajmo, da je slednja izbira glede vodstva te koče posrečena. —mb ANTON ORAŽEM Pred nekaj dnevi je po kratki bo- lezni v 79. letu starosti v Celju umrl Anton Oražem. Rodil se je pod Kam- nišk.mi planinami in prišel pred 60. le- ti kot mlad obrtnik v Celje, kjer je bil takrat grenak kruh za slovenskega obrtnika, toda vztrajal je in stal v težkih letih narodnostnega preganja- nja v naprednih vrstah. V svoji stroki je vzgojil mnogo mla- dih kadrov, saj je iz njegove delavni- ci izšlo več kot 30 krojaških pomoč- nikov, bil je član pomočniške in moj- strske izpitne komisije in dolgoletni član obrtne zbornice. Poleg svojega poklicnega dela je pokojni Oražem vendar našel čas tudi za delo na kulturnem področju. Po prihodu v Celje je takoj pristopil k pevskemu zboru Delavskega podpor- nega društva, ob združitvi s Celjskim pevskim društvom je postal njegov aktivni član in po osvoboditvi član 2PD France Prešeren. Ljubezni do petja je ostal zvest tako rekoč do groba. b'l je najstarejš' nevec v Ce'ju in menda daleč naokoli. Za njegovo dolgoletno in požrtvovalno delo v pevskem zboru, v katerem je bil tudi večkrat odbornik, mu je 2PD France Prešeren dalo najvišje priznanje s tem, da g4 je Imenovalo za svojega častnega člana. Pokoini Oražem je bU tudi esperan- tist. Takoj po prvi svetovni voini se je vključil v esne'-antsko g'ba'iie in bi' me-' prvimi ustanova*eM' esperant- skega društva ter dolga leta njegov predsednik. V svoji hiši je dal espe- rantisti^m na razpolago п-osto''e, k'er so se zbiri>li in jih uč4 in vodil. Ve- 1'ko celjskih esnerantistov je no nje- govi raslugi ostalo zvestih mednarod- ni id»ji za medseboino '•a-'umevanje. V tem smislu je tudi stalno vzdrževal stike z esperantisti drugih držav. Za- radi njegovih velikih zaslug so ga, celjski esperantisti izvolili za svojega častnega predsednika. Se 10 dni pred svojo smrtjo se je ves nasmejan ude-* ležil občnega zbora Okrajnega espe- rantskeg'a odbora v Celju, kakor da *l prišel po slovo. Na njegovi zadnji poti je pokojnega Oražma spremljalo mnogo Celjanov, ob grobu pa so se od njega poslovili zastopniki ZPD France Prešeren,^ esperantskega društva in obrtne zbor- ; nice, njegovi pevski tovariši pa so mu zapeli žalostinke. Z Antonom Oražmom lega v grob pevec in esperantist, ki nam bo ostal v spominu kot vzor predanega in po- žrtvovalnega tovariša. K. Trletni Andrej Soto^ek iz Nove Tasi se ie z vročo vod" i»n«>V<»l po prsih in roki. — Toïofn O'entívrVn z S^rTnra, sicer na delnvcu v celiksi Emajlirki, je strof nri delu odrpzal prst nn roki. — Frnnc Avdič iz Lokovine pri Dobrni je padel s koesom in si poškodoval gla- vo. — Tudi Vera Pavlic iz Kap'e pri Taboru je padla s kolesom. Pr<»tresla si je možgane. — Dveletna Monika Drofenik iz Imenega se je na vročem štedilniku opekla po obrazu. NOGOMETAŠI KARLOVCA V CELJU Kladivar je že za nedeljo 4. t. m. pri- pravil srečanje z enajstorico Karlovca. Toda voda in sneg sta preprečila odi- granje te tekme. Zato je bila tekma preložena nn nodeUn kirana kot »Smrt in al- kohol na cesti« ter bi si brez dvo- ma zaslužHa nagrado prometnih organov. Siamska dvojčka kot »Kranjska spačka« sila bUa ob svoj I mlado^-ti »nov val« pustnih maškarad. Odlična je bila maska »astrolog« in še nekaj podobnih. Kdo ve zakaj ni bilo več sati- ro na razno celjske družbeno f>o- jave? Mrgolelo je gejá, zamork, vitezov, orientalcev, raznih me- šanic starega z novim, medtem ko so »Cowboyi« letos po števUu precej izumrli. V soboto komisija ni imela tež- kega dela. Prve nagrade so bile očitne, preostale pa je bilo tudi kaj lahko porazdeliti med koli- kor toliko ustrezne maske. PISCETA SO UCILA KOKLJE Cisto nekaj drugega jo bilo v nedeljo na cicibanski maškaradi, na pionirski maškaradi. in v po- nedeljek na mladinski maškara- di. Cicibanska maškarada je do- kaz, da Celjanom ne manjka do- miselnosti .ker si malčki pač niso sami izbrali idej? Premnoga ma- ska nedeljskega popoldneva bi zablestela tudi v povečani izdaji na sobotni večer. Aili je morda v Celju zakoreninjen predsodek, da je maškarada nekaj, ob čemer se človeli izpostavi jezikom in ogo- varjanju? Najbrž! Preresni smo, kadar je to najmanj treba. Cicibani in pionirji so bili ču- doviti. Množic?, masi; in to zelo dobrih je kazala res razveseljivo rliko. Mogoče se obetajo bodo- čim maškaradam boljši časi? Se- veda igra pri vsem precejšnjo vlogo ljubkost otrok samih. Ce sta bila cicibanska in pio- nirska maškarada predvsem delo odraslih mojstrov »pustne krea- cije«, je bila mladinska prav go- tovo samonikla zadeva. Tu je lime la komisija težko nalogo, kajti lepih in domiselnih mask je bilo na pretek. Skoraj ni bilo take, ki bi ne bila tudi po svoje origi- nalna. Ker je bilo premalo na- grad na razipolago, so morali or- ganizatorji seči po dodatnih sred- stvih kar iz blagajne, da so lahko nagradili najboljše. ČLOVEK OBRAČA, VREME OBRNE Pustna karneval, od katerega smo si največ obetali, je zaradi »tehničniih okvar« odpadel. Vre- me se je čudovito skisalo, tako da so organizatorji karneval na celjskih ulicah prestavili na ne- deljo. Nekateri pa kljub temu ni- so odjenjaii. Množico, ki se je dež- ju ter snegu navkljub zbrala pred »Un/ionom«, so »tolažili« posa- mezni našemljenci ter nekaj »de- tajlov« iz .predvidene pustng po- vorke. Ce bo vreme toi j naklonjeno, bo karneval v nedeljo morda še boljši, saj se ga bodo lahko ude- ležU,! skupino L: drugih krajev. Do takrat pa vprožimo šaljivo plat možgan... ^ NAJ- prikupnejša hudička, ki sem ju krajkoli oidel. sta na ponedeljkovi mladinski pustni zabavi vr- tela svoje ižrtve« po veliki • dvorišni Narodnega doma. V sajastočrnih trikojih sta imeli samo troje odprtinici Skozi dve so navihano zrle oči, skozi eno pa rdeči ustni- ci. Tako temeljito pokritih deklet ni niti v najbolj asket- skih muslimanskih hišah. Od samega začetka je bijo jasno, d-^ f^^" ^-yç-i'i med najboljšimi, komisija pa jima je dodelila prvo iuest.o. Vneti plesalci, ki so ju ves čas oblegali, so se morali po- miriti z dejstvom, da prikup- nih peklenščkov pač nihče ne bo spremljal domov — pa če- prav bi jih marsikdo rad spremil tudi v i^pekeU. Do- mov ju je namreč spremil njun ded... ... ker dekleti sta še mladi, ja, ja, stari komaj petnajst let... KLIMA PO SVETU Pogosto smo v zmoti, ko misli- mo, da naše prilike veljajo za pretežno ves svet. Sploh smo pre- več vajeni ocenjevati svetovne razmere z evropskega stališča. Toda v času, ko Evropo, Severno Ameriko in Azijo zaienia zimsko obdobje z vsemi nevšečnostmi vi- harjev, snežnih metežev, preobi- lice padavin in podobne^ja. se v tropskem predelu in južno od ravnika kuhajo v vročini. Naš planet, katerega namišljena os oJ enega pola k drugemu je pošev- no nagniena proti Soncu, je s se- verno poloblo odmakuien od Son- ca, oziroma bolj pravilno, sončni žarki le poševno padajo na se- verno poloblo. Svet je podeljen na tri glavne klimatske pasove, na vročo ekva- torialno in vlažno pragozdno kli- mo, na zmerno klimo, v kateri živimo tudi mi. in na zimsko kli- mo v pasovih proti obema teča- jema. Morda je zanimivo pripomniti, da imamo dva ekvator ia ali rav- plinski ekvator se v Afriki začne največiem obsegu Zemlje. To-i^ nika. Eden je geografski, drugi ' pa je toplotni ekvator. Le-ta ne obiema planeta v ravni črti na nekje pri Siera Leone, pelje v vi- jugi proti severu čez Saharo, Li- bijo. Spodnji Egipt mimo vhoda v Rdeče morje. Od tam gre v lahnem nagibu skozi sredino In- dijskega polotoka, potem čez Ma- la iski polotok po otočju Indone- ziie proti Ilawaiiskim otokom. Največjo vijugo napravi pred je na sever, preseka Mehiko po- dolž, potem pa se spusti proti jutru ob obalah srednjeameriških držav in prečka severni del juž- ne Amerike na njenem najšir- šem delu. od tu pa v ravni črti popelje čez ožji del Atlantika nazaj v Afriko. j Torej le ni najbolj vroče na ' geografskem ravniku, kot ni naj- ameriško celino, kier ostro zavi- bolj mrzlo na obeh tečajih. Tale malček s Filipinov se je z vso slastjo lotil ledenih stožcev pred neko trgovino, da bi se odžejal... KONEC VOJNE V ALŽIRIJI? Skoraj osem let traja osvobo- dilni boj alžirskega ljudstva. Osem let je dolga doba, ki je ter rala na desettisoče žrtev. Ju- goslovani, ki smo doživeli štiri- letno borbo v približno enakih pogojih, lahko to najbolje razu- memo. Osem dolgih let borbe brez klp^ičnih temei iev voi.sko- vanja. Gverilski boj, ki pozna oskrbovanje iz rok sovražnika, formalno izven zakona postavlj'^- na voiska. renresalije v nnibolj okrutnom smislu, vse to ie doživ- ljal in še doživlja SA'obodoljub- ni alžirski narod. Po tolikimi n'i'^ovedih De Gani- la uteirne alžirsko vnrašan'e biti v k'-'^tkem zares rešeno. S tem. dn F'"a"''i'a zpOA'iia '■"•»»тоуоге za ustavitev ognja v Alžiru, for- n\nlno Ip priznava 7^гт>чп1 al/'r- ski vladi nieno ve'i-^vnost. če- prr>v «e še Tie ve kakšne porroie si bo Pariz izmislil, nli bo nris+pi za popolno neodvisnost Alžirije? Alžiriia ie francoska ko'ou'ia od lota 1830. Tore i oH tfkrnt. ko so mlade ka^nitalistične de/.r^ilo, Evrone izvajale svo'o vp'iko eks- panzijo za osvajan ie kolonij. Poskusimo se nokn^iko pomu- diti pri g'pvnih vzrokih voine v Alžiriji. Od prvih let ko^oniz/ici- ie pa do dnnes je v tem delu Severne Afrike evroioski del nre- bivalstva osvojil glnvne položnie v go'^odnrskem .živ^'eniu. Od devetih milijonov prebivailcev ie mi'ijon belcev, ki imaio v rokah narboljšo zemljo, trgovino, indu- strijo, promet in ostale panoge Ali bodo Alžirci po osmih letih bojev slavili svojo zmago in ne- ............... . -.^..........odusiiostL________._____ .. „ _ ^.....__________.. gospodarstva. Poleg tega je v zadnjih desetletjih bila odkrita nafta v Sahari, odkriti so bili rudniki strateških surovin in za gosto naseljeno Francijo je bila Sahara poligon za atomske ркн skuse. Franco/i so skušali na iziemen način rešiti vprašanje Alžira. Alžirce so brez razlike v barvi in veri proglasili za francoske državljane in s tem mislili, da odpade vprašanje gnijočega ko- lonializma. Toda kaj naj iimia' reven Berber in Arabec od dr- žavljanstva, če je bogastvo de- žele v rokah evropskih priseljen- cev? Težko je ugibati, kakšna bo' usoda Alžirije v prihodniih ted- nih? Tudi če bodo Alžirci dobili neodvisnost: če bo osemleten os- vobodilni bot kronan z zmagro. boi ne bo takoi odnehal. V Al- žiriji se ie vsidral fnšizem. OAS. taino voiaška organi/^'iio se ie od^or^ila zn чкг?11г>оч1. 0''rpl