335 Letnik 47 (2024), št. 2 Ključne besede: Matija Majar Ziljski, zapuščinski spis, zapuščina, sodišče v Pr agi Key-words: Matija Majar Ziljski, pr obat e r ecor ds, estat e, court in Pr ague ZAPISI NO TES UDK 930.253(437.311)(093.2):929Majar M. Pr ejet o: 18. 4. 2024 Matija Majar Ziljski in njegov zapuščinski spis v Pragi JIŘÍ K UDĚLA dokt or znanosti, v eleposlanik Češk e r epublik e v Slo v eniji, e-pošta: jiri.k udela@mzv .go v .cz Izvleček V prispe v k u se a vt or osr edot oča na doslej neznani ar hi v ski vir o ži v ljenju znamenit eg a slo v ensk eg a nar odneg a pr ebudit elja Matij a Majarja Ziljsk eg a v Pr agi. Gr e za njego v zapuščinski spis, ki g a je po njego vi smrti oblik o v alo prist ojno pr ašk o sodišče in se je ohr anil do danes. Spisi t eg a sodišča so se na začetk u šest desetih let 20. st oletja znašli pod upr a v o Ar hi v a mesta Pr a - ge. Ar hi v sk a obdela v a t eh f ondo v je pot ek ala šele k onec de v et desetih let 20. st oletja. A vt or v prispe v k u obr a vna v a zapuščinski spis Majarja Ziljsk eg a, ki sicer ni obsežen, a podr obno opisuje zapuščinsk e post opk e, ki so pot ek ali med let oma 1892 in 1894, pri čemer so njiho vi odme vi seg ali v se do k onca prv e s v et o vne v ojne. Abstract MA TIJ A MA J AR ZILJSKI AND HIS PR OB A TE REC ORDS IN PRA GUE In this article, the author f ocuses on a pr e viousl y unkn o wn ar chi v al sour ce about the lif e of the f amous Slo v enian national r e vi v alist Matija Majar Ziljski in Pr ague. It is his pr obat e r ecor ds, w hich w er e compiled b y the compet ent Pr ague court aft er his death and ha v e been pr eserv ed t o this da y . The r ecor ds of this court came under the administr ation of the Pr ague City Ar chi v es in the ear l y 1960s. Ar chi v al arr angement of these f onds t ook place onl y in the lat e 1990s. The author of this article e x amines Majar Ziljski's pr obat e r e - cor ds, w hich ar e not e xt ensi v e but pr o vide a detailed account of the pr obat e pr oceedings that occurr ed betw een 1892 and 1894, with r eper cussions that e xt end until the end of W or ld W ar I. 336 Jiří K uděla: Matija Majar Ziljski in njego v zapuščinski spis v Pr agi, str . 335–345 Zapisi || Notes Duho vnik Ma tija Majar Ziljski, 1 ug ledni slo v enski nar odni pr ebudit elj, pisat elj, etnogr af in jezik os lo v ec, ki je umr l 31. julija 1892 v Pr agi, 2 v češk em ok olju med jezik oslo v ci in zgodo vinarji ni neznana osebnost . K njego vi pr epo - zna vnosti je ned v omno prisp e v ala tudi mednar odna k onf er enca, ki so jo ob 110. obletnici njego v e smrti v Pr agi or g anizir ale r azlične češ k e in slo v ensk e ustano - ve . 3 Leta 2004 je Slo v ansk a knjižnica Nar odne knjižnice Češk e r epublik e izdala tudi zbornik prispe v k o v čeških, slo v enskih in a v strijskih str ok o vnjak o v , ki so sodelo v ali na t ej mednar odni k onf er enci. 4 Ziljski je priše l v Pr ago leta 1883 zar adi oper acije oči. Upal je tudi, da bo na Češk em lahk o nadalje v al s s v ojim delom. 5 O Majarje v em ži v ljenju in delo v anju na Češk em t er o njego vih stikih s če - škim ok oljem ne obstaja v elik inf ormaciji. T o so r azlogi, ki so a vt orja prispe v k a spodbudili k isk anju dodatnih inf ormacij in vir o v o njego vi usodi. Ob pomoči mag. Jana R y ba iz Ar hi v a mesta Pr age je a vt or nalet el na zapuščinski spis Mathi - asa Ma y erja, tj. Matije Majarja Ziljsk eg a. 6 Slednji se je po Majarje vi smrti ohr anil v okviru dok umentacije zapuščin - sk eg a pr ot ok ola, ki g a je po pok ojnem duho vnik u v odilo Okr ožno sodišče za pr a - šk o No v o mes t o in V y šehr ad t er g a je v ložilo v okviru zapuščinsk eg a post opk a pok ojneg a upok ojeneg a župnik a. 7 Čepr a v gr e za pr ecej skr omno dok umentaci - jo, ta v endar le prinaša nek aj zanimi vih podatk o v o Majarju Ziljsk em ozir oma njego vi zapuščini. Zapuščinski sodni spisi so na splošno zelo dr agocen zgodo vinski vir , ki je bil dolgo časa pr ecej zaposta v ljen (pr ed v sem zar adi neobdelanosti in nedost o - pnosti t eh ar hi v skih f ondo v), medt em k o jih v zadnjih štiridesetih letih češk o zgodo vinopisje s pridom izk orišča za znanstv ene in str ok o vne r azisk a v e. T o vr - stno ar hi v sk o gr adi v o namr eč prinaša št e vilne, pogost o osuplji v e inf ormacije o pr emoženju, družinskih in drugih ok oliščinah posameznih pisce v opor ok. E den izmed pionirje v upor abe zapuščinskih sodnih zapisnik o v je bil na pri - mer češki zgodo vinar pr of esor Jiří P ešek, ki je št e vilne od njih v ključil v s v oja št e vilna dela t er k t emu spodbujal tudi s v oje k olege in učence. Majar Ziljski je od leta 1884 ži v el v drugem nadstr opju hiše št . 1335 v pr ašk em No v em mestu, Šk olsk a ulica št . 7, ki je danes ni v eč. 8 Šlo je za podnajemnišk o stano v anje go - spe Bar bar e Šida. 9 T rpel je za očesno boleznijo, zat o je bil pr oti k oncu ži v ljenja 1 V besedilu upor abljam t o oblik o imena, saj je v virih, upor ablje nih za ta članek, M. M. Ziljski zapisan k ot Mathias Ma y er , Me y er , Mat ěj Ma y er ali Mat ěj Majer . 2 R ojen 7. f ebruarja 1809, Gori če /Görtschach/ v Ziljski dolini na K or ošk em. Njego v gr ob na Olšansk em pok opališču (VII/10/110) ima danes druge lastnik e. Leta 2002 so v bližini posta - vili no v nagr obnik ( pok opališče št . VII, oddelek 10, št . gr oba 25 ) z njego vim imenom in por - tr et om. Glej V alšík, Kamil: V zájemněslo v anský jazy k Matiji Majar a Ziljsk ého a jeho k ontakty v Čechách. V : Matija Majar Ziljski v česko-slovinském kontextu , str . 93. 3 Slo v enski znanstv eni inštitut , Znanstv enor azisk o v alni cent er S AZU , Slo v enski nar odopisni in - štitut Ur ban Jarnik, V eleposlaništv o R epublik e Slo v enije v Pr agi, Filozof sk a f ak ult eta Kar lo v e Uni v erze in Slo v ansk a knjižnica pri Nar odni knjižnici Češk e r epublik e. 4 Matija Majar Ziljski v češk o-slo v ašk em k ont ek stu. Pr et eklost , se danjost in prihodnost med - sebojnih k ulturni h odnoso v . Zbornik mednar odne k onf er ence ob 110. obletnici smrti slo v en - sk eg a duho vnik a-pedagog a, jezik oslo v ca in f olklorista (Pr ag a, 11. okt ober 2002, Filozof sk a f ak ult eta Kar lo v e uni v erze), Nar odna knjižnica Češk e r epublik e - Slo v ansk a knjižnica. 5 Glej V alšík, st r . 92. 6 A vt or se zah v aljuje mag. Janu R y bi iz Ar hi v a g la vneg a mesta Pr age za njego v o v elik o ustr ežlji - v ost in št e vilne k oristne napotk e. Obenem se zah v aljuje dokt oru Damjanu Pr elo v šk u in Katici Gale za pr e v od besedila t er doc. Gr egorju Jenušu za njego v o v elik od ušno in k olegialno pomoč pri r ealizaciji t eg a člank a. 7 Zapuščinski spis Mathiasa Me y erja (Matije Majar a), CZ AHMP , Okr ožno sodišče za No v o mest o in V y šeh r ad, IV/1892/2141 (OS NM VY IV/1892/2141). Če ni na v edeno drug ače, je na v edba iz omenjeneg a vir a. 8 C Z AHMP , Soupis pr ažsk ého ob yv at elstv a 1830-1910 (1920), Ciz í příslušníci: https://k atalog. ahmp.cz/pr ag apublica/permalink?xid=bc66bf82dc3d4a64be1d949e65748e9b. 9 Bar bar a Šida, v češčini pisana Bar bor a Šido v á ali Šído v á, v nemških besedilih tudi Schido v a, 337 Letnik 47 (2024), št. 2 v stik u le z r edkimi ljudmi in je bil osamljen. 10 P oleti 1892 so se mu poja vile hude zdr a v stv ene t eža v e. Dne 4. junija mu je podelil zakr ament e k aplan Maty áš Bat'k a iz župnije s v et eg a Št ef ana. Majar je umr l 31. julija 1892 v s v ojem pod - najemnišk em stano v anju. P o smrti g a je pr eg ledal okr ožni zdr a vnik dokt or Jar osla v Čmuchálek, 11 ki je k ot vzr ok smrti ugot o vil »mar azem«. Ž upnik V ácla v Ny kl je v matično knjigo cer kv e s v et eg a Št ef ana v No v em mestu, v k at er e župnijo je spa - dala hiš a št . 1335, zapisal naslednje: »Mayer Ma- těj, upokojeni župnik, rojen v Goričah v Ziljski doli- ni na Koroškem, pod pristojnostjo Celovca, je umrl 31. julija in je pokopan 2. avgusta na Olšanih.« 12 Na dan pogr eba Matije Majarja so br alci Narodnega lista v njego vi jutr anji izdaji, v rubriki Dne vne no vice, lahk o pr ebr ali naslednji nekr olog: »Matija Majar, iskren slovanofil in zavzet navdušenec za pisano slovansko enotnost, je umrl 31. julija v Pragi. Majar je bil slovan- ski navdušenec po vzoru Jána Kollárja. Tako kot drugi zahodni slavisti zgodnejšega časa si je tudi Majar predstavljal, da bi bilo mo- goče ob knjižni razdrobljenosti slovanskih narodov iz odličnosti vsakega jezika in iz njihovih skupnih prvin zgraditi umetni pisni jezik, ki bi bil popolnejši in čistejši od vseh slovanskih narečij in hkrati enako razumljiv vsem Slovanom, jezik, ki pa ne bi vedno po- srečeno rešil vprašanja knjižne slovanske enotnosti. Pisava tega jezika bi morala biti r ojena P erták o v á (hči barv arja Kar la P erták a iz P odsk a - le), r ojena 18. decembr a 1840 v pr aški P odsk alí, je bila v do v a kr ojača Jana Šida (r ojen 22 . a v gusta 1832 v erjet - no v R osk o vu, umr l 11. no v embr a 1877 v Pr agi). Šido v a sta se por očila 30. a v gusta 1869 pri S v et em Št ef anu ( g lej matični r egist er ločenih Š T O11 – 1866–1871) in v erjet - no od leta 1870 ži v ela v hiši v Šk olski ulici št . 7 (1335/II) v Pr agi. Imela sta štiri otr ok e – F r antišk a (r . 9. 10. 1870), Ot ok arja, (r . 1874 /umr l 23. 3. 1874/), Jana Jar osla v a, (r . 15. 8. 1872) in hčer k o R ůženo, ki se je r odila 13. 3. 1876. Bar bar a Šida je bila t or ej od mar ca 1877 v do v a in k er je mor ala skr beti za št e vilno družino, je v erjetno zat o za - čela oddajati del s v ojeg a stano v anja. 10 V alšík, Kamil : V zájemněslo v anský jazy k Matiji Majar a Ziljsk ého a jeho k ontakty v Čechác h. V : Matija Majar Zilj- ski v česko-slovinském kontextu. Minulost, přítomnost a budoucnost vzájemných kulturních styků. Matija Majar Ziljski v češko-slovenskom kontekstu. Preteklost, sodob- nost in prihodnjost medsebojnih kulturnih stikov . Pr aha, 2004, str . 89–95. 11 M UDr . Jar osla v Czmuchalek (1838 Pr ag a–22. f ebruar 1899 Pr ag a), mestni in okr ožni zdr a vnik, k ar je bil že njego v oče. Glej opombo 9. 12 Matična knjig a umr lih župnije s v et eg a Št ef ana v No v em mestu v Pr agi, Š T Z11, 1887–1892 , Zbir k a matičnih kn - jig, Ar hi v mesta Pr age. Nekrolog v časopisu Národní listy (Vir: Národní listy, 2. 8. 1892, številka 212, str. 2) 338 Jiří K uděla: Matija Majar Ziljski in njego v zapuščinski spis v Pr agi, str . 335–345 Zapisi || Notes cirilica, saj najbolje označuje različne glasove slovanskega jezika, poleg tega pa je tudi posvečena s sveto cirilometodijsko tradicijo. Tako združen jezik je imenoval »vzajemni« ali »skupni« slovanski jezik in pisati v njem – pisati »vzajemno«. Leta 1864 je v Pragi izdal delo z naslovom »Sveta brata Ciril in Metod, slovanska apostola«, leta 1865 pa knjigi »Uzajemni pravopis Slavjanski« in »Uzajemna slovnice ali mluvnica slavjanska«, v katerih je širil svojo idejo, ki jo je prvič razvil leta 1848 v delu »Pravila, kako izobraževati Ilirsko narečje i u obče Slavenski jezik«, izdanem v Ljubljani. Poleg tega je izdal slovensko slovnico, koroške legende, slovenske narodne pesmi z napevi in številne članke, raztresene po slovenskih revijah. Matija Majar je eden od najvidnejših slovenskih narodnih buditeljev. Do marčevskega gibanja leta 1848 je sestavil peticijo Slovencev, zaradi katere so ga Nemci in oblastniki tako preganjali, da je moral spomladi 1848 zapustiti Celovec. Vendar je bilo njegovo ime že leta 1851 spet med ustanovitelji »Družstva sv. Mohora« v Celovcu, društva za izdajanje in razširjanje dobrih slovenskih knjig. Rodil se je leta 1809 v Goričah v Ziljski dolini na Koroškem. Odraščal je v Videni- cah, dve uri oddaljenih od italijansko-nemško-slovenske meje. Posvetil se je duhovniškemu stanu in bil dolgo časa župnik v Gorjah pri domači vasi in na Križni gori pri Celovcu. Leta 1883 se je preselil v Prago, ki jo je tako vzljubil, da preostanka življenja ni želel preživeti nikjer drugje. Pogreb bo danes [2. avgusta 1892] ob 10. uri dopoldne v cerkvi svetega Štefana. « 13 Okr ožno sodišče je zaključe v anje zapuščinsk eg a post opk a za pok ojnim župnik om dodelilo mlademu notarju E duar du Ledeck emu. 14 Imeno v ani pooblaščenec je 2. sept embr a 1892, t očno mesec dni po po - k opu Majerja, sesta vil smrtni list (nem. Todfalls-Aufnahme ). Na v edel je, da je Majer umr l 31 . julija v s v ojem najemnišk em stano v anju , star 83 let in da ni za - pustil nobeneg a pr emoženja t er je bil popolnoma br ez sr edst e v za pr eži v ljanje. V spisu so le tri ugot o vitv e, in sicer , da mu je k or ošk a v lada z odločbo z dne 23. no v embr a 1883 namenila letno pok ojnino v višini 420 goldinarje v , sicer je bil popolnoma br ez sr edst e v za pr eži v ljanje, in da je bilo »/…/ tisto malo perila in oblačil, kar mu je ostalo « po zapisnik u k omisarja za časa izr očeno njego vi stano - dajalki, gospe Bar bari Šida, k ot plačilo njenih st orit e v . 15 Spis je bil s t em sklepom 7. sept embr a pr edložen Okr ožnemu sodišču. T ak o k ot v nek aj tisoč podobnih primerih bi bil zapuščinski post opek lah - k o zakl jučen, pri čemer bi spis danes v sebo v al d v e ali tri str ani, če ne bi bil že pr ej v sodni pisarni ali ar hi vu uničen k ot nezanimi v . Na sr ečo se t o v našem primeru ni zgodilo. Okr ajno sodišče je 12. sept embr a pisno ob v estilo Deželno v lado v Celo v cu, da je Mathias Ma y er , ki g a je or dinarij za Kr k o in Celo v ec upo - k ojil 23. no v embr a 1883, umr l v Pr agi in da se lahk o usta vi izplače v anje njego v e pok ojnine. 18. okt obr a se je celo v ški magistr at obrnil na pr ašk eg a. P oizv edo v al je, ali je Majer zapustil opor ok o ali po njem obstaja zapuščina, k er je v Celo v cu ži v ela njego v a zelo r e vna in ubog a sestr a E v a Majer (E w a Ma y er). Pr aški magistr at je 13 Národní listy , 2. a v gusta 1892, št . 212: https://www .digitalni kniho vna.cz/nk p/view/uuid: fb8156ff-435d-11dd-b505-00145e5790ea?page=uuid:571f6800-4bfb-11e7-80b4-001018- b5eb5c (dost op: 4. 12. 2024). 14 Da je Matija Majar v t em kr aju pr ebi v al od leta 1884, ne dok azuje le zapis v matičnem r e - gistru, t em v eč tu di policijsk e prija v e pr ašk e policijsk e upr a v e, kjer je jasno zapisano, da je Mathias Ma y er , pensioniert er Pf arr er ( geb. 1809 in Kr eutzber g l bei Klagenfurt , Heimatschein Hohenthurn bei Villach) in da v hiši ži vi od 3. 8. 1884, pa tudi občinski vpoklicni ar hi v , kjer je zapisano, da Mathias Ma y er , upok ojeni župnik, v hiši ži vi od leta 18 84 in da je imel hišni list občine Str aja v as (Hohenthurn bei Villach) z dne 22. 8. 1884. Glej OS NM VY IV/1892/2141. 15 Glej spis, 2. se pt ember 1892, » V ermögenslos. Unbet eunde W äsche und Kleider , w elche jedoch zur Lebzeit en des Er blassers der Bar bar a Sida für ihr e Dienst e über geben w or den sind«. OS NM VY IV/1892/2141. 339 Letnik 47 (2024), št. 2 2. no v embr a t o poizv edbo v r eše v anje posr edo v al okr ožnemu sodišču, in t o je 6. no v embr a odpisalo, da je Matija Majar umr l br ez pr emoženja in ni zapustil ničesar . Medt em je 5. no v embr a 189 2 celo v ški notarski k andidat F riedrich K umer , k ot pooblaščenec E v e Majer , ki je bila nepismena, v ložil v logo pri okr ožnem so - dišču v Pr agi. E v a Majer je bila br ez sr edst e v za pr eži v lja nje in stano v alk a celo v - šk e občinsk e ubožnice. 16 V pismu sodišču Majerje v a na v aja, da je njen br at , k a - t oliški duho vnik Mathias Ma y er (»slavisiert Matia Majar «), umr l 31. julija 1892 v Pr agi. Pr ed upok ojitvijo je imel beneficiat v Kal v arienber gu v v asi S v eti Martin. K er je njen br at umr l br ez opor ok e, je bilo po njenem mnenju tr eba njego v o pr emoženje, ki naj bi znašalo 3.000 goldinarje v v got o vini, r azdeliti v skladu z zak onom o pr emoženju duho vnik o v , in sicer tak o, da bi tr etjino dobila cer k e v , v k at eri je bil zaposlen, tr etjino sor odniki in tr etjino ubožnica v kr aju, v k at er eg a je spadala cer k e v . K er r azen nje pok ojnik ni imel br at o v in sest er , ona pa je ži v ela v ub ožn ici čis t o br ez sr edst e v , je zaht e v ala dediščino ne le za celotno tr etjino, namenjeno so r odnik om, ampak tudi iz naslo v a tr etjine za »ubožne«. E v a Majer je v logi priloži la izpisek iz r ojstne matične knjige o s v ojem r ojstvu 8. aprila 1812 v Vit encu/Witt enigu (oba sta otr ok a Gr egorja Ma y erja in Agnes Ma y er , r ojene Loik). V lag at eljica je tudi na v edla, da bi lahk o pr edložila dok azilo o s v oji plačilni nesposobnosti. Na t emelju t e pr ošnje je okr ožno sodišče spr ejelo v logo E v e Majer k ot za - k onit e dedinje in jo sr edi decembr a 1892 zapr osilo za podatk e o mor ebitnem drugem pr emoženju njeneg a pok ojneg a br ata, s pridržk om, da se je šestmeseč - ni r ok za določit e v obseg a zapuščine izt ek el 31. januarja 1893. Medt em je okr aj - na blag ajna ob v estila sodiš če, da je v zapuščino pok ojneg a Majarja v ključena tudi njego v a neizplačana pok ojnina za mesec julij 1892 v znesk u 37 goldinarje v in 37 kr ajcarje v , ki je pok ojnik ni u v elja vil. Znesek je bil nak azan sodišču, da g a je v ključilo v zapuščinsk o maso. 17 Že 10. januarja 1893 je E v a Majer iz Celo v ca pisno ob v es tila sodišče v Pr a - gi, da se po njenih podatkih poleg neizplačane pok ojnine za mesec julij 1892 v zapuščini njeneg a br ata nahaja tudi zlata ur a z zlat o v erižico v vr ednosti naj - manj 100 goldinarje v , nat o oblačila, knjige, r ok opisi in pr ecej got o vine, saj je »/…/ pokojnik po pričevanju tamkajšnjih prijateljev tik pred odhodom iz Celovca posedoval vrednostne papirje in srebro v vrednosti približno 3.000 goldinarjev in je pri tem živel zelo skromno «. »Vsi ti predmeti naj bi se nahajali v njegovem sta- novanju v Pragi, Školska ulica št. 1335, zato prosim, da jih energično poiščete, « 18 je na v ajala Majerje v a v s v ojem pismu. Na podlagi t eg a pisma je okr ožno sodišče 27. janu arja notarju JUDr . Gusta vu Gr adlu 19 odr edilo, naj na kr aju samem opr a vi 16 P ooblastilo, ki g a je E v a Ma y er dala F riedrichu K umerju, je podpisala z enim samim križcem, njeno ime je poleg križca napisal A dalbert Viehhauser , pr of esor v er ouk a iz Celo v ca, k ot priča se je podpisala Maria Ber gmann, drug a str ank a celo v šk e ubožnice, v se t o je potr dil notar Car l Riebler , ki je bil prisot en. OS NM VY IV/1892/2141. 17 OS NM VY IV/ 1892/2141. 18 10. januarja 1893: »... berichte ich, dass in der Verlassenschaft meines am 31. 7. 1892 verstor- benen Bruders Mathias Mayer (auch Majar) pens. kath. Pfarrers in Prag, ausser der deponirten Pension pro 37 f. 37 kr. auch eine goldene Taschenuhr sammt goldener Kette im Werte von min- destens 100 fl., dann Kleidung, Bücher, Manuscripte gehören dass sich auch bedeutende Bar- schaften vorfinden müssen, da der Verstorbene nach Aussage seiner hiesigen Freunden cca 3000 f. in Wertpapieren und Silber kurz von seiner Abreise von Klagenfurt besassen hat und derselbe sehr sparsam gelebt hat. Alle diese Gegenstände dürften in seiner Wohnung in Prag, Schulgasse Nr. 1335, II. Stock sich befinden und bitte ich nach denselben energische Nachforschung pflegen zu lassen ...« OS NM VY IV/1892/2141. 19 JUDr . Gusta v Gr adl, iz star e pr ašk e meščansk e družine, r ojen let a 1827 v Pr agi, umr l 15. maja 1908, od leta 189 9 vit ez »E dler v on«. Nár odní ar chi v Česk é r epublik y , Digitalizo v ané pob yt o - v é přihlášky pr ažsk ého policejního ř edit elství (k onskripce) 1850-1914: https://digi.nacr .cz/ pr ihlas ky2 /?s es s io n= 9 d 4 4 ec8 2 5 d 6 f ef 2 0 ed 3 8 1 6 0 9 1 1 1 4 0 7 ae5 c5 4 b7 b1 3 a5 7 2 2 f 7 2 1 c2 7 0 0 7 2 22313b3&action=image&r ecor d=9 (dost op: 4. 12. 2024). 340 Jiří K uděla: Matija Majar Ziljski in njego v zapuščinski spis v Pr agi, str . 335–345 Zapisi || Notes pr eisk a v o Majerje v e zapuščine, sesta vi popis najdenih pr edmet o v in g a v štirih t ednih pr edloži sodišču. V endar je Gr adl t o 2. f ebruarja za vrnil z ut emeljitvijo, da je bil k ot so dni k omisar dodeljen drugemu okr ožnem u sodišču, in sicer sodi - šču za Malo Str ano in Holešo vice. 20 Medt em je okr ožno sodišče v pr ašk em No v em mestu 25 . f ebruarja 1893 k pričanju pozv alo oskr bnik a V ácla v a Škv or a iz hiše št . 1335/II (Šk olsk a ulica št . 7). T a je pričal, da je »/…/ pokojni Matěj Majer, upokojeni župnik v hiši št. 1335/ II, v Pragi živel v podnajemniškem stanovanju pri gospe Šida, vdovi po krojaču, in kolikor mi je znano, je pohištvo v sobi, ki ga je imel pokojni v podnajemniškem stanovanju, pripadalo gospe Šida, on pa ni imel nobene lastnine, zato ni po njem nič ostalo «. 21 T udi v do v a Šida je bila 25. f ebruarja pozv ana, da priča na sodišču, v endar je bil pozi v pomot oma poslan na napačen naslo v , in sicer v hišo 1355/II. Pr eden se je t o r azjasnilo, je minilo v eč t edno v , zat o je bilo pričanje opr a v ljeno šele me - sec dni pozneje, 25. mar ca 1893. Na pričanju je Bar bar a Šida v zapisnik, ki g a je v odil sodni por a vnalec Flieder , na v edla: »Umrli Matej Majer, upokojeni župnik, ki je živel z mano, mi je zapustil naslednje stvari: eno zlato uro z zlato verižico, dvanajst srebrnih velikih žlic in enajst srebrnih malih žlic. Na koncu sta bila še dva kovčka knjig. Te stvari sem pripravljen izročiti sodišču kot lastnino zapuščine Mateja Majerja, upokoje- nega župnika. Barbora Šidova.« K onec mar ca je v zade v o poseg lo deželno finančno t ožilstv o k ot v aruh de - želne blag ajne in finančnih int er eso v drža v e, v t em primeru Cer kv e. T o je k onec mar ca od sodišča zaht e v alo, naj k onča zapuščinski post opek, in hkr ati izja vilo, da t o počne tu di k ot zast opnik int er eso v Cer kv e k ot tr etjinsk e Majarje v e dedi - nje. Pr a v tak o je sodišče pozv alo, naj pozo v e mor ebitne Majarje v e upnik e, da prija vijo s v oj delež na njego v em pr emoženju. Kmalu zat em, v erjetno zar adi omenjeneg a pritisk a in ugot o vit e v zasliša - nja gospe Šida, je bil notar Gr adl 5. aprila 1893 pono vno pooblaščen za sesta v o Majarje v e zapuščine. T okr at je t o st oril br ez pridržk o v in 20. aprila pr edložil k ončni spis sodišču. P o podatkih Bar bar e Šida, v do v e iz Pr age, naj bi v got o vini ostalo »145 goldinarjev «, medt em k o naj bi vr ednos t nak ita, tj. »zlate žepne cilin- drične ure «, zlat e v erižic e »s ključem in karabinom, 12 srebrnih žlic z graviranimi črkami MM in 11 srebrnih kavnih žlic «, poklicani cenilec Jak ub Matur a ocenil na sk upno 73 goldinarje v . Oblačila in perilo (»4 srajce, 2 para spodnjih hlač, 4 kariraste šale, 4 brisače, 4 suknje in plašče, 1 par hlač in volneni telovnik iz sive črtaste tkanine, 1 črni plašč «) so bila ocenjena na 6 goldinarje v in 40 kr ajcarje v . Kar bi nas danes najbolj zanimalo, tj. knjige, r ok opisi in k or espondenca, je k o - misar v ključil v rubrik o »r azno«. T o sta bila »/…/ dva velika črna lesena kovčka iz mehkega lesa, s ključavnicami, v katerih so bile stare poučne knjige, različni rokopisi in revije «, k at erih cena je bila ocenjena na 5 goldinarje v . In tudi »kup delno vezanih, delno nevezanih knjig različnih verskih in poučnih vsebin « je bil ocenjen na 3 goldinarje. 22 Dolgo vi, po v ezani s pr emož enjem, so bili r azdeljeni v d v e sk upini. V prvi so bili str oški Majarje v eg a zdr a v ljenja. P o na v edbah gospe Šida je zdr a vnik dok - t or Ant onín Bu rsík 23 zaht e v al 20 goldinarje v , medt em k o je pogr ebnemu za v odu bilo za pogr eb izplačanih sk upaj 125 goldinarje v . Sk upno bi t or ej mor alo biti v 20 OS NM VY IV/ 1892/2141. 21 OS NM VY IV/ 1892/2141. 22 OS NM VY IV/ 1892/2141. 23 M UDr . Ant onín Bursík (r oj. 1853). Nár odní ar chi v Česk é r epubli ky , Digitalizo v ané pob yt o v é přihlášky pr ažsk ého policejního ř edit elství (k onskripce) 1850-19 14: https://digi.nacr .cz/ prihlasky2/?session=287290edaf0513081b0a0cf4a57e761f3cc - d04e55800f89aa2cbd0c3d59de41f&action=image&r ecor d=5 (dost op: 4. 12. 2024). 341 Letnik 47 (2024), št. 2 got o vini plačanih 145 goldinarje v , k ar bi mor al biti nat ank o ta k šen znesek, k ot je ostal v got o vini po Majarje vi smrti. P oleg t eg a si Bar bar a Šida »zaračuna 2 goldinarja na mesec za hrambo zgoraj navedene- ga premoženja pokojnika, tj. 18 goldinarjev za 9 mesecev «. K o je Gr adl po vze l zapuščino, je prišel do k ončne ugot o vitv e: pr emoženje po pok ojnem Majerju je bilo ocenjeno na 232 goldinarje v 40 kr ajcarje v , k t emu je bilo tr eba prišt eti še 37 goldi - narje v in 37 kr ajcarje v nepla čane pok ojnine, sk u - paj t or ej 269 goldinarje v in 77 kr ajcarje v . Višina dolg a je znašala 163 goldinarje v (tj. za poplačilo zdr a vnik a, pogr eba, pr ehr ane pri ge. Šida). Net o pr emoženje zapuščine je tak o, po odbitk u dolgo v , znašalo 69 goldinarje v in 40 kr ajcarje v + 37 gol - dinarje v in 37 kr ajcarje v pok ojnine, sk upaj t or ej 106 goldinarje v in 77 kr ajcarje v . Gr adl je dr ago - cenosti odst opil depojsk emu ur adu in zapuščini zar ačunal sk or aj 30 goldinarje v za s v oj honor ar pri sesta vi popiso v , pr e vze m in hr ambo dr ago - cenosti, za de lo cenilca Ma tur e, za k olk e it d. T a znesek je pozneje zaht e v al od sodišča. V endar mu je sodišče v br eme zapuščine prisodilo le 11 goldinarje v in 76 kr ajcarje v t er cenilcu Maturi 3 goldinarje in 15 kr ajcarje v . 24 K onec maja 1893 je sodišče nat o v sem str ank am v zapuščinsk em post opk u (tj. K umerju ozir oma E vi Ma y er), finančnemu t ožilstvu v Pr a - gi in notarju Gr adlu poslalo dopis, v k at er em jih je ob v estilo o izidu post opk a. Na t em mestu bi se zgodba lahk o k ončala, v endar se ni. 20. junija 1893 se je E v a Majer pr ek s v ojeg a od v etnik a K umerja pono vno prit ožila na sodišče v Pr agi. Strinjala se je z odločitvijo t eg a sodišča o oceni zapuščine in zaht e v ala, da se ji izplača ena tr etjina zapuščine, ki je bila zagot o v o namenjena njej, tj. 30 goldinarje v 62 kr ajcarje v po odbitk u njenih str ošk o v v višini 10 goldinar - je v in 62 kr ajcarje v (tj. za pl ačilo st orit e v notarja K umerja in k olk e), 20 goldinarje v naj bi jih bilo izplačanih tak oj. S v ojo zaht e v o je podpr la, da k ot po v sem r e vna str ank a celo v šk e ubožnice in star a žensk a ne mor e v eč čak ati. Hkr ati je pri v olila v pr ost o v oljno dr ažbo dr agocenosti iz zapuščine. Sodišče je finančno t ožilstv o zapr osilo za mnenje, ali bi pristalo na ta k šno r ešit e v , v endar jo je slednje za vrnilo z ut emeljitvijo, da k ot za - st opnica int er eso v Cer kv e, tj. župnije Goriče, ki je medt em 15. junija 1893 pogojno zaht e v ala Ma - jarje v o zapuščino, t eg a ne mor e spr ejeti in mor a počak ati na dr ažbo zapuščine. 24 OS NM VY IV/ 1892/2141. Dopis o smrti Matije Majarja (Vir: Zapuščinski spis Mathiasa Meyerja (Matije Majara), CZ AHMP , OS NM VY IV/1892/2141) 342 Jiří K uděla: Matija Majar Ziljski in njego v zapuščinski spis v Pr agi, str . 335–345 Zapisi || Notes Na podlagi t eg a je sodišče v Amtsblatt Prager Zeitung z dne 28. in 30. ju - lija obja vilo ob v estilo, da se mor ajo upniki zapuščine Matije Majarja do k onca a v gusta 1893 pisno ali osebno prija viti na sodišču v Jungmanno vi ulici. Nat o naj bi 27. sept embr a ali 11. okt obr a ob 10. uri v stano v anju gospe Bar bar e Šida v Šk olski ulici 7 pot ek ala pr ost o v oljna dr ažba zapuščine. Dr ažit elji so mor ali na kr aju samem plačati v got o vini in na kr aju samem tudi v se odnesti. 25 Dr ažba je dejansk o pot ek ala 27. sept embr a in pr odano je bilo v se, r azen zlat e v erižice za ur o Matije Majarja. T eg a dne je v se k upil F r anz März, starinar iz Smícho v a št . 523, ki je v se dr ažil po ocenjeni ceni in najnižji možni ponudbi eneg a kr ajcarja, pri čemer je sk upni net o izk upiček br ez k olk o vine znašal 66 goldinarje v in 12 kr ajcarje v . Zlat o v erižico, ocenjeno na 25 goldinarje v , je nat o na drugi dr ažbi 11. okt obr a za samo 4 goldinarje in 50 kr ajcarje v k upil M. Guth z V acla v sk eg a tr g a 60. P oleg k olk o v je bilo tr eba na dr ažbi plačati tudi str ošk e dr a - žit elje v , ki so znašali 5 goldinarje v . Sk upni net o izk upiček Majarje v e zapuščine je tak o znašal le 101 goldinar in 33 kr ajcarje v (66 goldinarje v in 66 kr ajcarje v z dr ažbe, pr eostanek pok ojnine za mesec julij 1892). Upniki so zaht e v ali 36 gol - dinarje v . T ak o je ostalo le še 65 goldinarje v in 27 kr ajcarje v , ki so si jih r azdelili dediči (tj. E v a Majer , župnija Goriče in drža v a). S t em so seznanili E v o Majer in župnijo v Gor ičah. K onec okt obr a 1893 je E v a Majer zapr osila, da se ji izplača tr etjina njeneg a pr emoženj a »za r e vne«, tj. tr etjina, ki bi mor ala po zak onu o pr emoženju duho vnik o v iz leta 1807 iti v ubožnico v župniji, kjer je delo v al po - k ojni duho vnik. P o t em pr edlogu, ki g a je sesta vil njen pooblaščenec K umer , naj bi ji tak o od čist e zapuščine ostalo 43 goldinarje v in 51 kr ajcarje v t er 21 goldi - narje v župnijski cer kvi v Goričah. Pr eostalih 76 kr ajca rje v bi pripadlo notarju Gr adlu, cenilcem in dr ažit elju. Finančno t ožilstv o v Pr agi se je s t em pr edlogom strinjalo pod pogojem, da se s t em strinja tudi občina Goriče. V endar se je ta o t em do datno pos v et o v ala z mest om Celo v ec in okr ožn o v lado v Beljak u. T a je 10. mar ca 1894 k ončno odločila, da je E v a Majer upr a vičena do r e vneg a deleža zapuščine, k er je pr edložila potr dilo o r e v ščini. Finančno t ožilstv o v Pr agi je t o odločit e v potr dilo 21. mar ca 1894. S t em je bil de janski zapuščinski post opek k ončan, pr eostalo je le še izplačilo znesk o v upr a vičencem v zapuščinsk em post opk u. Medt em k o so notar Gr adl, cenilec za - puščine in dr ažit elj pr ejeli denar že mar ca 1894, je mor ala E v a Majer počak ati do junija 1894, k o je bil njen delež poslan njenemu zast opnik u K umerju. V is - t em mesecu je prišla na vrs t o tudi Bar bar a Šida. V endar se je iz Šk olsk e ulice vrnilo ob v estilo, da ji ne mor ejo izplačati 18 goldinarje v , k er se je v do v a po kr o - jaču pr eselila neznano k am, mor da na Žižk o v v Pr agi. Okr ožno sodišče je zat o policijski upr a vi v Pr agi naložilo, naj poišče no v o pr ebi v ališče Šido v e. V endar se je poizv edba julija in nat o tudi okt obr a 1894 neuspešno k ončala. Osemnajst goldinarje v je v eč let ostalo v pr ašk em depozitnem ur adu, dokler ni bilo maja 1898 odločeno, da se znese k v loži na hr anilno knjižico pri pr aški hr anilnici na ime Ba r bor a Šido v á iz »zapuščine Mayerja Matyáša «. Denar je tam ležal v eč let . Leta 19 00 so goldinarje zamenjali za kr one (v r azmerju 1 : 2) in leta 1917 je bilo zar adi ugodne obr estne mer e na r ačunu Bar bar e Šida že 71 a v strijskih kr on. No v embr a 1917 so a v strijsk e oblasti t e opuščene r ačune upor abile za financir a - nje a v strijsk eg a v ojneg a posojila. T o se je zgodilo tudi z r ačunom Bar bar e Šida. Celotnih 45 kr on in 38 vinarje v je bilo namenjenih za v ojno posojilo, medt em k o je bilo pr eo stalih 26 kr on in 65 vinarje v nak azanih na r ačun Bar bar e Šida pri P oštni hr anilnici na Dunaju. 26 Zadnji dok ument v zapuščinsk em spisu Matija Majarja je iz aprila 1918 t er zade v a spor med Okr ožn im sodiščem v Pr agi in P oštno hr anilnico na Duna - ju o t em, ali je bila por a vna v a v loge Bar bar e Šida v ode na pod pr a vilno oznak o 25 OS NM VY IV/ 1892/2141. 26 OS NM VY IV/ 1892/2141. 343 Letnik 47 (2024), št. 2 spisa. V v sak em primeru Ba r bar a Šida, v do v a po kr ojaču in do lgoletna sostano v alk a Matije Ma - jarja, pod k at er o je dejansk o nastala zaplet ena zapuščinsk a zade v a, s v ojeg a denarja ni nik oli pr e vzela. Izginila je v neznano, tak o k ot je v v etru zgodo vine in v ojne izginil njen denar , ki g a je zah - t e v ala in pr ejela za skr bništv o nad pr emoženjem s v ojeg a najemnik a. T ak o podr oben opis pot ek a eneg a od za - puščinskih post opk o v se mor da zdi nepotr eben. V endar je a vt or z njim želel pok azati, k ak o so pr oti k oncu de v etnajst eg a st oletja pot ek ali t o vr - stni post opki in k ak o so s s v ojimi zamudami ne - usmiljeno poseg ali v v sak o zapuščinsk o maso. In t o ne le zat o, k er so tisti, ki so imeli po pok ojnem dost op do zapuščine, pogost o neusmiljeno »kr a - dli« in skri v ali got o vino, dr agocene pr edmet e it d. Šlo je tudi za t o, da je v sak emu ur adnemu dejanju notarja t er dru gih pr a vnik o v in ur adnik o v sledilo še v eč zapuščinskih zaht e v . T udi po podr obnem pr eg ledu celotneg a spisa ne v emo, k ak šno je bilo dejansk o pr emože - nje Mat ije Maj arja ob njego vi smrti. Domne v amo lahk o, da je k ot »skr omno« ži v eči člo v ek od s v oje po vpr ečne pok ojnine, ki je znašala manj k ot 40 goldinarje v na mesec, lahk o pr ecej prihr anil, g le - de na t o, da je ži v el le v eni najeti sobi. Imel je tudi knjižnico, o v sebini k at er e pr a v tak o ne v emo ni - česar , r azen t eg a, da je za se boj pustil d v a v elik a k o v čk a, »polna starih knjig«. Nek aj dr agocenosti, ki jih je njego v a najemodajalk a, gospa Šida, na k oncu priznala sodišču, je bilo očitno pod ceno pr odanih na dr ažbi za manj. Matija Majar je zadnjih deset let s v ojeg a ži v ljenja pr eži v el v Pr agi, kjer se je r azen r edkim izogibal v sem prijat eljem, med njimi v ečini s v o - jih k olego v zgodo vinarje v in filologo v . Njego v a zagot o v o zanimi v a pisna zapuščina in knjižnica sta izgi nili z njego v o smrtjo v Pr agi. T o potrjuje tudi omenjeni zapuščinski spis. Kaj sta v sebo - v ala k o v čk a s knjig ami in spisi, ne v emo, v endar v sek ak or lahk o obžalujemo, da nista prišla v r ok e njego v eg a prijat elja Jo sef a Ladisla v a Píča 27 ali ar he olog a Jana V ácla v a Leg a, 28 ustano vit elja Slo v ensk o-češk eg a društv a, t em v eč sta k ot star papir k ončala v r ok ah smích o v sk eg a zasta v lja v ca in starinarja Märza. Nasploh je usodo zapuščine Matije Majarja zaznamo v alo dejstv o, da je ži v el v 27 Josef Ladisla v Píč (19. janua r 1847, Mšeno pri Měl - ník u–19. december 1911, Pr ag a) je bil zgodo vinar , pe - dagog in muzejski dela v ec, soustano vit elj češk e ar heo - logije. 28 Jan V ácla v Le go (14. sept ember 1833, Lhota pod R ad - čem–17. sept ember 1906, Pr ag a) je bil nar odni budit elj in pisat elj, ki je delo v al v Slo v eniji in na Hrv ašk em. Matija Majar Ziljski (Vir: Slovan, 3. 7. 1884, št. 27, str. 1) 344 Jiří K uděla: Matija Majar Ziljski in njego v zapuščinski spis v Pr agi, str . 335–345 Zapisi || Notes Pr agi v izolaciji, v podnajemništvu in v bistvu k ot neznana oseba. T o je v erjetno v odilo njego v o gospodinjo, da je zanik ala tist o malo, k ar je ostalo po njem, in pr epr ost o upala, da t eg a ne bo nihče opazil. Šele dejstv o, da se je og lasila Majar - je v a ses tr a in da se je finančno t ožilstv o k ot zago v ornik da v čnih int er eso v drža - v e zanimalo za zapuščino, je pri v edlo do t emeljit ejše sodne obr a vna v e in odkri - tja v saj nečesa, saj lahk o domne v amo, da v do v a Šida ni priznala v seg a. Zgodba je žalostna, k ot je žalost en celot en k onec ži v ljenja Matije Majarja Ziljsk eg a, t eg a v elik eg a slo v ensk eg a nar odneg a budit elja. VIRI CZ, Ar chi v hla vního města Pr ah y (AHMP), Okr esní soud pr o No v é Měst o a V y še - hr ad, pozůstalostní spis y , spis č. IV/1892/2141 (OS NM VY IV/1892/2141). K onskripce – pob yt o v é přihlášky pr ažsk ého policejního ř edit elství 1850–1914 - Nár odní ar chi v (nacr .cz): https://digi.nacr .cz/ (dost op: 4. 12. 2024). Ar chi vní k atalog (ahmp.cz): https://k atalog.ahmp.cz/pr ag apublica/permalink?x id=bc66bf82dc3d4a64be1d949e65748e9b&scan=1#scan1 (dost op: 4. 12. 2024). Nár odní listy: https://www .digitalnikniho vna.cz/nk p/view/uuid:fb8156ff-435d- 11dd-b505-00145e5790ea?page=uuid:571f6800-4bfb-11e7-80b4-001018b5eb5c (dost op: 4. 12. 2024). LITERATURA Matija Majar Ziljski v česko-slovinském kontextu : minulost, přítomnost a budouc- nost vzájemných kulturních styků = Matija Majar Ziljski v češko-slovenskem kontekstu : preteklost, sodobnost in prihodnjost[!] medsebojnih kulturnih stikov: sborník příspěvků z mezinárodní konference pořádané k uctění 110. výročí úmrtí slovinského kněze-buditele, jazykovědce a folkloristy, (Praha, 11. 10. 2002, Filozofická fakulta Univerzity Karlovy) (ur . Milada K. Ned v ědo v á in Martin a Pik o-R ustia). Pr aha: Nár odní kniho vna ČR, Slo v ansk á kniho vna, 2004. MA TIJ A MA J AR ZILJSKI AND HIS PR OB A TE REC ORDS IN PRA GUE Matija Majar Ziljski li v ed and died in Pr ague in v ery modest cir cumstanc - es, as much as his pension allo w ed. F or eig ht y ears bef or e his death (1884– 1892), he li v ed in a sing le r oom in a r ent ed apartment with the wido w Šido v a in Pr ague 's New T o wn, at Šk olní Str eet No. 7. His death attr act ed att ention among Czech Sla vists , hist orians and other e xperts, as Ziljski w as kno wn in local cir cles f or his int ensi v e acti vity . The pr obat e pr oceedings aft er the death of Majar Ziljski last ed r elati v el y long. Its course and conclusion w er e influenced b y the deceased's poor sist er , E v a Majer , w ho li v ed in Klagenfurt and cont est ed the wil l, w anting t o r ecei v e the shar e that belonged t o her aft er her br other's death. Due t o her appeal, the pr o - bat e pr oceedings w er e r e vised. Some small v aluables w er e tr aced fr om Majar Ziljski's estat e and then sold at auction. E v a Majer e v entuall y r ecei v ed 43 gul - dens, or r oug hl y her br other's monthl y pension, fr om his inheritance in 1894. VIRI IN LITERA TURA SUMMAR Y 345 Letnik 47 (2024), št. 2 The pr obat e r ecor ds further confirmed that his pr oper ty included “old book s” and other documents and corr espondence. Ho w e v er , this–possibl y the most pr ecious aspect of the gr eat Slo v enian think er's leg acy t oda y –w ent t o a charity shop aft er being sold at auction mor e or less lik e old paper .