Leto V.
Szombathely, 10. februara 1918.
Štev. 6.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .       6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb, v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Nedela III. pred pepelnicov.
Včinjeno je pa, kda bi se približavao k Jeriki, niki slepi je sedo kre poti.	Luk. XVIII.
Slepi je grehšnik. Kak slepi ne vidi, tak i grehšnik ne vidi.
Ne vidi človek, či njemi lice oteče. To je gizdost.	
Ne vidi človek, či je oblačno, či je kmica. To je nevoščenost. Šaul je nevoščeni bio na Davida, zato ga je ne mogo s dobrim gledati.
Ne vidi človek, či se njemi oči zmotijo. To so čemeri. Psalmuš 30 pravi: Zmotile so se mi od srditosti moje oči, moja düša.
Ne vidi človek, či se natepe. To je skopost. Prah ali kaj drügo, ka vu oko spadne, so zemelska dela. Sv. Augustin pravi: Prigno sam se k zemli i sam oslepno.
Ne vidi človek, či si oči zapre. To je manjost. Vtraga ga je oči odpreti, pravico spoznati.
Ne vidi človek, či njemi oči krv zaleti. To je pijanost. Vživanje vina — že prek mere — oslepi telovne i düševne oči.
Ne vidi človek, či njemi beona zraste na očah. To je nečistoča.
Zdaj pa čüjte, ka včini oči jasne.
Rasveti oči vera. Kristuš je pravo slepomi: Pregledni, vera tvoja je tebe zdravoga včinila.
Poniznost. Kristuš pravi: Jas sam na sod na te svet prišo, da, ki ne vidijo, naj vidijo. To je, ki mislijo da ne vidijo. To so ponizni.
Britkost pokore. Mladi Tobijaš je zvračo s žučom slepoga očo. Žuč je britkost.
Pobožna molitev. Kda bi čüo slepi vnožino mimo idočo, pitao je, ka bi to bilo? Pravili so pa njemi, da Jezus Nazarenski mimo ide. I kričo je govoreči: Jezus, sin Davidov, smiluj se
meni. I ki so naprej šli, karali so ga, ka bi mučao. On je pa tem bolje kričo: Sin Davidov, smiluj se meni. Stanovši pa Jezus, zapovedao ga je k sebi pripelati.
I na slednje razsveti naše oči pobožno poslühšanje svetoga Pisma. Izajaš pravi: Vu onom vremeni bodo čüli glühi reči knige i oči slepih bodejo vidile . . . Tak naj bode. Amen.
Bojna.
30. jan. Taljanski front. Na Asiaškoj visokoj planoti teški boji se zvrsüjejo.
Monte di val Bella i Col del Rosso smo mogli po junaškoj brambi i žilavom borenji prek püstiti skoz naraščajočim sovražnim silam. Na Flanderskom topovski boji.
London so Nemci bombardirali. Vu zračnom boji se osem sovražnih letal i sedem zvezanih balonov strelili. 31-ga januara so Nemci iz zraka na Pariš edenajsetjezer kil bomb vrgli.
Mirovna pogajanja.
Minister zvünešnjih zadev grof Czernin je izjavo:
Jaz delam za mir z Ukrajinov i s Petrogradom . . . Prehranjevalno pitanje je dnes svetovno slabo. Povsedi pri naših sovražnikih, pa tüdi v neutralnih državah igra veliko vlogo. — Sklenoti ščem mir s tistimi ruskimi državami, štere izvažajo živež, da se pomore našemi ljüdstvi . . . Mir potrebüje časa. Črez noči se to ne da napraviti . . . Če mi spadnete za hrbet, či me prisilite, ne bomo meli nobenih gospodarskih prednosti . . . Či pri naših denešnjih sovražnikah vzbüdite napačen vtis, da moremo za vsako ceno i taki sklenoti mir, nikaj ne dobimo.
Ne ide več za konec bojne na ukrajinskom fronti, ar niti mi, niti Ukrajinci ne nameravajo več nadaljavati bojno.
Naši nasprotniki so dnes računarji i natančno opazüjejo či me bodete spravili v prisilen položaj ali ne. I jezerokrat ne res, da smo v takšem položaji, da bi mogli sklenoti naj dnes slabši mir, kak vütro vugoden mir s gospodarskimi prednostmi. Prehranjevalne teškoče ne izvirajo samo iz pomenjkanja živeža, tem več iz prevozne i organizacijske krize, štere se bodo odpravile. — Na slednje je proso zavüpnico. Ide za vse. Ali mi zavüpate ali mi ne zavüpate. Morete mi ali pomagati ali pa me odvržti, tretjega ne ga. Skončo sam.
Dom i svet. — Glási.
Dnevnik. Pondeljek, 11. febr. Prikazanje Dev. Marije Lurške. Sreda, 13. febr. pepelnica. Blagoslovi se pepeo i se lüdje ž njim posiplejo: Spomni se človek, ar prah si i na prah se obrneš. Začne se post.
Tretjeredniške kotrige, štere so plesale, bodisi v krčmi, bodisi na gostüvanji, Črensovsko voditelstvo na leto dni iz réda vözapré i njim gosto sv. obhajilo prepove. Vodilo XIII. Leona ples povsod prepove tretjerednikom. Boj, pokora i ples, kak pride to pod edno streho? Gde kosti brez dühá pokore, delajte pokoro, oživite, oživite!
Smrtna kosa. Mrli so v Mürskih Petrovcih vrli farnik Tišinski Sbül Štefan vu starosti l. 62 vu kratkom betegi po sprijemi slednjih svestv. Pokojni so bili dober prijatel i širitel naših Novin. N. p. v. m.
Odlikovanje. J. Korpič topničar p. 14. iz V. Dolenec je dobo malo srebrno svetinje i Karlov čete križec.
2.
1918. februar 10.
NOVINE
Na Gornjem Šiniki se je l. 1917. narodilo 42, mrlo 40, zdalo 2 para. V Markovci se je narodilo 14, mrlo 25, zdalo 4 parov.
Rukivali do 18—24 let stari oproščeni (felmentéš.) Va letah 1894—1900 rojenih nišče več ne bode oproščeni. L. 1897—98—99 rojeni do šli 1 marca, 1894—95—96 pa 3. aprila. Ki so bili oproščeni za volo polskoga dela, do šli 11. februara, zato sledi dopust dobijo na polske delo. Dopüsti se začnejo 30. marca. Pri mlajših do 15., pri stareših do 31. maja bodo trpeli.
Odskočo. Zrinsko J. iz Neradnovec črnovojak, odskočo je od svojega polka. V Lucavi od Koller Jožefa je 10 kil masti sproso, od Leposa Jožefa 200 koron, od Grebenar Lujze na Gornjem Sinik pa 112 koron vrednoga platna. Žandarje so ga vlovili.
Vu Železnoj županiji ne more vküp priti 1200 vagonov krumplna. Zdaj so znižali na 807 vagonov. Semen za saditev so od 8 metercentov znižali na 7 metercentov. Sobočka okrajina da 80 vagonov, okrajni glavar je to zagvüšo. Na monoštersko okrajino so vö navrgli 150 vagonov. Na Sárvár 25, na Vasvár 50 vagonov. Kak te to?
Prijatel „Novin“ iz Slapa poroča: Imeli smo tri zvonove. Prvi je rekviriran 14. sept. 1916, tehtal je 1035 kg., vlejan je bio l. 1893. Drügi je bio rekviriran aug. l. 1917. Tehtal je 691 kg., vlejani je bio 1893. Mamo maloga, šteri tehta - 306·5 kg. Iz naše vesi, štera šteje nekaj nad sto hiš, je v vojski okoli sto mož ino fantov.
Kolarje! Oda se v Dolencih stoječi bükov les. Eden kubikmeter 50 kor. Oglaste se pri vredništvi „Novin“.
Či kaj ščete oglasiti, či kaj iščete
ali ponüjate, — damo vam prostor vu „Novinah“. Vsaki red (7—8—9 reči) stane 40 filerov.
Vojna podpora. Vojno podporo dobi vojaka 1) žena, 2) deca, či je včasi očin 3) vnük, 4) mati, oča, 5) mati, oča žene, 6) bratja, 7) skrmlenik, 8) nezakonska žena, či deco ma ali za volo betega je zaslüžka nezmožna. Vojna podpora je na mesec za edno kotrigo 36 K., za dve 60 K., za tri 80 K., i. t. d. — Ki ščejo vojno podporo meti, morejo se dati pri notariuši gori zapisati. — Vu vsakoj vesi je komišija odebrana štera od notarijuša gori vzeta pisma pregledne i preporača, da se podpora da ali odbije. — Podporo samo oni dobijo, kem je za istino potrebna, ki se iz svojega zaslüžka ne morejo hraniti. Či držina ma dohodek, podpora se samo onim kotrigam da, za štere že dohodek ne doide. Na pr. kotrig jo, samo se 2 gori vzemeta na podporo. — Okrajni glavar (főszolgabiró) pregledne mnenje veške komišije i potrdi. Vsaki, ki je podporo proso, vu pismi dobi odločbo, proti šteroj vu 15 dnevah lehko apelira. Apelacijo lehko pri notariuši z rečjov naprej da, ki je dužen njo v protokol vzeti. Vsaki prebivalec vesi slobodno apelira, či tak misli, da je štoj brezi potrebčine ali pa preveč visiko podporo dobo. Ta apelacija se pri okrajnom glavari notri da. Vojna podpora se stavi, či držina manjari, dela se ogiblje i samo iz vojne podpore šče živeti. — Zvünredno pomoč dobijo žene noseče, nadajajoče, či je vu držini štoj dugo betežen ali merje i pokop je na dosta prišo, či držino nesreča dosegne, ogenj i. t. d. Prošnja se pri notarijuši notri da, veska komišija pregledne i dale pošle k velkomi župáni. Zvünredna podpora je od 50 do 200 koron.
Vdobljeni so penezi sledečih vojakov: M. Skafar 10 K., J. Skafar 20 K.
Za volo maloga prostora enčas ne moremo objaviti vojaških pozdravov. Prosimo vojake z novič, naj nám naznanijo, či v redi dobivajo Novine. Stari, nezglašeni naslovi se zbrišejo.
Na podporo Marijinoga Lista i Novin so darüvali. Sčančar Kata 2 K., Horvat Ferenc 2 K., Berket Kata 2 K., Kovačič Mikloša žena 2 K., Filo Maria 2 K., Györek Štefan 1 K., Amotar Stefan 1 K., Žálig Ivana žena 1 K., Vrbnyek Ana 1 K., Neumeister Mihal 1 K., Rajnar Jánoša žena 1 K., Žitek Ferenc 1 K., Balaško Mihal 1 K., Horvat János 1 K., Lanšček Vince 1 K., Lanšček Ferenca žena 1 K., Vogrin Štefana žena 1 K., Jančar Jula 1 K., Rajnar Jožefa žena 1 K., Verban Stefan 1 K., Verban Ivana žena 1 K., Kovačič Anton 1 K., Marič Micika 1 K., Žitek Cecilia 1 K., Györek Mihal 40 fill., Ščančar Ana 40 fill., Mátoj Matilda 50 fill., Gorza Antona žena 1 K, Gujtman Maria 2 K., Kerčmar Maria 2 K., Horvat Bara 1 K., Rajnar Matjaš 1 K., Rajnar Jožef 1 K., Vukan Ignáca žena 50 fill., Gorza Adam 1 K., Debelák Jožef 1 K.
Z gornjelendave: Špilák Mihála žena 2 K., Tonácek Verona 1 K., Krpič Maria 2 K., Gumilár Roza 1 K., Spilák Mikloš 1 K., Bunderla Maria 1 K., Kočar Henrika žena 2 K., Sukič Jürij 2 K., Bežan Katica 2 K., Zelko Trezika 3 K., Zelko Marika 2 K., Spilák János 4 K., Čontola Rozika 1 K., Kovač Julia 2 K., Spilák Jurij 1 K., Bežan Jožefa žena 1 K., Bežan Julia 4 K., Kovač Antona žena 1 K., Sukič Mikloš 2 K., Zrin Franciška 1 K., Vehab Mihal 1 K.
Z Vidonec: Spilák Treza 1 K., Farič Maria 2 K., Ferko Jožef 1 K., Fuis Maria 3 K., Sukič Veronika 3 K., Sukič Jožef 1 K., Sukič Katica 2 K., Sukič Cecilia 2 K., Spilák Ana 1 K., Horvát Treza 2 K., Keréc Rozalia 2 K., Sohar Ana 2 K., Küzmič Verona 1 K., Grah Eva 2 K., Ferko Agneš 3 Horvat Ana 3 K, Ficko Emiilia 10 K., Peiser Rozalia 1 K., Vrečič Ferenc 2 K, Kerče Mátjás 60 fil., Vrečič Magdalena 1 K., Horvat Kata 1 K.
Z Motovilec; Kühar Maria 2 K., Gejergjek Maria 2 K., Gejergjek Antonia 1 K., Sohar Frančiska 1 K., Forjanič Anton 2 K.
Z Kroplivnika: Keréc Maria 1 K., Keréc Jánoša žena 1 K.
Z Rádovec: Gaber Maria 1 K., Maučič
Pismo na bojišče.
Dragi mi!
V roke sam dobo tvojo malo karto. Kvar, da je tak kratka bila, celi den bi jo znao šteti. Pišeš, da na spomin i na veselje, da si po 14 mesecov odvzočnosti svetke vu okrogi tvoje držine obslüžavo, pošlješ ništerne korone na dober cilj.
Tvoj rojstni kraj je meni dobro poznani i je vu dragom spomini. Vaš dol si na Müro zeva, mate mali potok, na njem mlin. Kda ne ma vode, te pravi: Odidem, odidem, kda pa malo več vode dobi, te pa guči: Ne mo šo, ne mo šo. Tam je krčmar, ki po nedelah ma ništernih pivcov. Gospon krčmar, či ne bi vina mešali, bi več pivcov meli. krčmar odgovori: Zakaj ste tak bedasti, jas nika ne mešam vina, samo vodo v njega levam.
Nego koma sam prišo? V mlin pa
vu krčmo? Istina je, da naš, prigovor pravi, da vu mlin, v krčmo vsaki slobodno ide.
Zdaj mi na pamet pride. Eden vojak mi je piso, da pri vas je eden, ki je bio na bojišči, zdaj se je na kratek čas rešo. Rad bi se ženo, dekel je dosta, nego on si tüdi dosta prebira, štero bi meo, da pa štera šteč pa njega ne šče meti. Te se pa njefka po krčmaj, da ga dekle ne ščejo meti.
Vu ednoj drügoj vesi vaše fare mati s tremi hčerami po vesi klajfe nosi, dere se po cesti, grde karte pošilja. Moža v bojni ma . . . kda so pojbje doma bili, svajüvale so se dekle za nje, zdaj se pa med sebov svajüjejo.
Ne davno sam drügo pismo dobo, da sosid k židovi kukurco nosi za tobak. Naj ga v Novine denem.
Dragi moj! takša pisma dobivam. Velko skrb mi delajo. Vaše misli so, vaše žalosti nad našimi domačimi, iz
prostih nepokvarjenih vojaških src shajajo, morem je poštüvati i dönok je ne morem objaviti. Oni domači so ne vredni, da bi se od njih spominali.
Znam jas, da vas te žalosti, da dokeč vi vu strelnih jarkah trpite, tü doma pa plešejo. Znam jas, da vam ležej grata, či se pritožite i nikda vu Novinaj se kaj takšega pokara. Pište i na dale, kak se vam vidi. Ne ga takšega dela, ka bi se ne dalo pogučati. Nego brezi britkosti.
Ias sam takšega mišlenja, da človek vu žitki zvün vere samo sunce, lepo vremen, lepoto narave more v pamet jemati. Ka je lepo, dobro, na tistom se naj veseli; hüdo i spake pa naj ne jemle v pamet, naj se v kraj obrne.
Zato sam se veselio na teliko nad tvojov kartov. Šteo bi jo celi den, ar je puna hvalodovanja, zadovoljnosti i vüpanja . . .
1918. februar 10.
NOVINE
3.
Maria 2 K., Keréc Ana 2 K., Sukič Treza 1 K., Ficko Ana 1 K., Gumilár Ivan 1 K., Gumilár Jožef 1 K., Petrovič Treza 1 K., Kumin Ana 1 K., Ficko Stevan 1 K.
Z Vadarec: Récek Ferenc 2 K., Sakovič Jožefa 2 K.
Z Kovačavec: Mošony Maria 2 K., Mosony Cecilia 1 K., Mosony Ágnes 1 K.
Z Ottovec: Hajdinják Kata 1 K , Hajdinják Jožef 1 K., Keréc Adél 2 K.
Z Küzdoblana: Čurman Frančiska 1 K., Schaffer Maria 2 K.
Z Matjášovec: Ropoša Ferenc 10 K., Ropoša Lujza 1 K.
Z Doličov: Cvörnyek Maria 3 K., Spilák Jürij 2 K., Bakán Jürija žena 1 K., Bakán Treza 3 K., Kisilák Mikloša žena 1 K.
Z Razkriža darüvali: Holc Antonia 1 K., Meserič Franc 1 K., Sajnoveč Maria 1 Rihtarec Treza 2 K., Kolenko Neža 60 fill., Stojko Magdalena 2 K., Bratos Albert 1 K., Makovec Treza 1 K., Pintarič Roža 40 fill., Tkalčeč Maria 1 K., Setar Etelka 1 K., Copot Ana 60 fill., Makovec Magda 70 fill., Končeč Maria 60 fill., Posgandov Dorotea 60 fill., Pintarič Cecilia 80 fill., Smolkovci Ferenc 1 K., Zadravec Jürij 1 K., Makovec  Stefan 2 K.
Brezplačno za dar zlato vöro i drügo vredno delo dobiti je takši dobiček,  šteroga vsaki čtevec lehko zadobi či pri Suttner H. Laibach 386 Nr. med küpce stopi, ka je preveč lehko, ár firma ma fabriko vör na Švicarskom, zato so pa njene cene zvünredno fal. Što dobro vöro i s ednov potjov vreden dar šče meti, naj küpi pri firmi Suttner H. Laibach 945. ali pa naj prosi brezplačno lepi cenik.
IŠČE SE
vekše posestvo do 200—300 plügov (mekota, oralov) ali srednje posestvo s mlinom na Müri. Ki ga ima za prodati ali zna šteroga se naj oglasi na
vredništvo Novin.
Pripovest.           5)
Kapelica na Smeči. Spisao J. Vandor.
Prle kak je bilo poldne, so se zagnali nad nas. O joj! To je bila strahota. Okoli so gorele vesnice, dim je šo gor, ka je kak oblak zakrio celo Trško goro. Uskoki so strelali v močen zid, ka je pokalo kak na sodnjiden. Pa tüdi naši so ne roke navzkriž držali. Kapali so uskoki kak snopje. Zaman so se trüdili priti prek obzidja. Komaj so pokazali glave prek zida, že so se skotali mrtvi doli v jarek pred zidom. Takše bitje je bilo celi den. Na večer so se Uskoki potegnoli nazáj v loge. Na drügi den je pa najšev oddelek krščanske vojske. Zbiti pa raztepeni so se razkadili na vse strani. Mi smo pa imeli pá zlati mir. Križ boži, ti nas obvari nevernikov! — In stara Maruša je djala roke vküp pa je začnola moliti. In vsi so molili za
njov, najbolj pobožno je pa molo pastirček Simonček. Vüni je bila že noč. Vsi so odišli spat. Mir je vladao po zagorskoj dolini. Čülo se je samo šümenje vod, kak so hitele med pečinami daleč dol v meglene ravnine. . .
Gospa Kunigunda je tiho živela v svojem gradiči. Redkokdaj jo je vido što. Ne je gučala z nikim. Žalüvala je i molila. Vsaki den je pošilila svojo edino deklo v ves z milodarami za siromake. Nihče je pa ne smeo k njoj. Tak je zapovedala gospa Kunigunda. »Boga gospa«, so si gučali veščani. »Žalost jo buje, zaistino buje jo... Bog njoj daj tolažbo, srčno tolážbo...“
Pretekli so tedni. Poletje se je nagibalo že proti konci. Lepoga dneva je prijahalo navečer nekaj konjenikov v ves. Pet jih je bilo. Jahali so pomali. Na sredi med njimi je ležao na nosilah prikapčenih med dvema konjoma mladi človek lepoga zrasa. Obraz njemi je bio krvavi, čelo zvezano. — Pastirček Simonček je je prvi vido s senožeti, kak je paseo. Povrgeo je živino in bežao prek senažeti proti cesti. Tam je henjao in pogledno človeka, šteri je ležao na nosilah. Včasi ga je spoznao — bio je vitez Stojan. Prvi konjenik je spodbodeo konja, ka bi prle prišo do grada. Na dvori je skočo s konja, se poklono gospej Kunigundi, ki se je prikazala na pragi. Pripovedavao njoj je nekaj z živimi rečmi. Gospa je skoro ta spadnola.— Šla je proti jahačom, šteri so se že bližali gradiči. Nagnola se je in küšnola sina na obraz.
»Stojan, Stojan!« je zdejhnola. Sin se je pa ne geno niti za trenutek. »Stojan, Stojan!« je ponovila gospa Kunigunda. Sovražnikom si vujšeo, ne si pa vujšeo rokam razbojnikov. Stojan dragi moj sin! — In gospa Kunigunda se je razjokala, z njov so jokali tüdi veščani, šteri so med tem vküp prišli. Konjeniki so pognali konje naprej proti gradiči. Preminoli so za zidom; vrata so se zaprla za njimi.
Ne je spadno Vitez Stojan v krvavom boji. Neverniki so ga z zankami zgrabili in ga vlekli s sebom daleč v tüjinsko deželo in so ga tam odali za roba. Neko noč njim je pa vujšeo vitez Stojan. Duge tjedne je blodo po neznanih krajinah, dokeč je ne najšeo pot proti domi. Prišeo je v mesto i tam iskao mater. Ne je je bilo več tam. Zato se je napoto s svojimi prijatelji proti vesi. Na poti je je pa napadnola četa razbojnikov. Začno se je besen boj. Deset razbojnikov je že spadnolo, pa tüdi vitez Stojan je spadno
s konja. Razbojniška sekira ga je zadela na glavo ka se je prikazala rdeča krv. Brez glasa se je poškalo vitez Stojan s konja i se je več ne geno. Kda so to njegovi tovariši videli, so postali še besnejši i so razbojnike vse do zadnjega posekali. Ranjenca so pa spravili domo.
Ljüdje so žalostno razodišli, kda so to zvedeli. Tüdi pastirček Simonček je odišeo. Paščo se je proti lesi, tam sa ga čakale njegove mükajoče krave. — Mrak se je že delao, kda je prignao živino domo. «Ej Vitez Stojan!« je ponavljala stara Maruša pri večerji. — „Vitez Stojan! Domov je prišeo pa gotovo še ozdravi. Ve je še mladi pa močen.“
Ali vitez Stojan je ne ozdravo. Rana je ne bila globoka in se je skoro zacelila. Pa je le ne ozdravo. Ležao je kak mrtev na posteli, ne se je mogeo genoti. Gospa Kunigunda je pozvala najboljše zdravnike, pa je ne mogeo pomagati nieden. Vitez Stojan je ležao naprej kak mrtev samo z zimicami je sekas. Globoka žalost se je videla po celom bledom obrazi. Šteo je govoriti; pa samo malo je odpro vüsta, jezika je pa ne mogeo gibati. Mati je sedela den i noč pri posteli. Sploh je gučala in božala sinovo süho lice: „Kak ti je, drago dete? Kak ti je? Ve ozdraviš pa boš veselo jahao svojega konja. Potrpi, dete moje! Bog se usmili mene i tebe.“ — Vitez Stojan je pa gledao žalostno in sekao z očmi.
Po celoj vesi so gučali ljüdje od te čüdne bolezni. Pa je bila tüdi resan čüdna. Niti najslavnejši zdravniki so njoj ne znali imena. Niti vrastva so ne znali in so odhajali brez vspeha. — Samo stara Maruša je namigavala, kak če bi znala za zdravilo, štero zvrači bolnoga viteza Stojana. Ljüdje so njoj prigovarjali, naj že ednok pove, ka misli. Stara Maruša je pa samo stepala z glavov pa odgovorjala: „Zakaj bi povedala, da je tak zobstonj? Nega več poguma kuraže na sveti. Za moje vrastvo je pa potreben pogum, šteri se nikoj ne zosaga.“
Zaman je bilo vse prigovarjanje; starka se je ne podala. Radovednost se je polastila ljüdi, polastila se je tüdi pastirčeka Simončeka. Tisto soboto popoldne si je premišlavao od Marušinih reči. Ej, če bi on znao za pravo vrastvo! Včasi bi se napoto, če v deveto deželo, pa bi poiskao tisto vrastvo. Kaj bi se bojao? Za hrabroga dobroga viteza Stojana bi dao celo življenje, pa bi se trüda strašo? Ne ne. Pastir-
NOVINE
1918. februar 10.
ček Simonček je sesto kre lesa si podpirao z rokov glavo in si premišlavao. Dnes njemi je ne bzikala lika, zato je lehko premišljavao. Naslednje njemi je pravo prišlo na pamet, pa tak tüdi včini pastirček Simonček. Na!. . Pastirček Simonček je vküp spravo svoje krave, pa je je pognao proti domi, čeravno je sunce še ne bilo za gorami.
Bežao je v hižičko, kde se je držala stara Maruša. Stopo je pred njo pa njoj je pravo: „Mati, pravili ste, ka znate za vrastvo, štero bi valalo vitezi Stojani. Pravili ste tüdi, ka nega več človeka, šteri bi prineseo to vrastvo. Pravili ste to mati. Jaz vam pa povem, ka se nikoga ne bojim. Za viteza Stojana rad dam svoje življenje. Zakaj bi se strašo naporov? Povejte mi mati, povejte, kde raste tisto vrastvo. — Šo bom po nje, te videli, ka bom šo. Siromak sem pa nikaj neznam. Za viteza Stojana rad dam življenje, mati!
Stara Maruša ga je začüdeno gledala: „Glej ga no! Ka ne guči! Si odnoro, ka tak gučiš? Ti bi vüpao iti po vrastvo, ve si pa še deca? Ej, ej! Nanč odraščeni človek ne vüpa, pa bi ti vüpao? No, ne...“
„Povejte mi raj, mati, je proso pastirček Simonček. Lepo vas prosim, povejte mi. Čuvao de me Bog pa angel čuvar de šo z menom. Povejte mi mati, oh povejte!“
„Ne guči tak, Simonček, ne! Premladi si še za tak težavno pot. Vitez Stojan že ozdravi, veri mi. O gotovo se še najde človek, ki de šo na težavno pot. Zaistino.“
Pastirček Simonček je sprevido, ka so njegove reči zaman. Zato je poklekno pred starko in zdigno roke. „Na kolenah vas prosim, mati, povejte mi! Siromak sem in sam na sveti, Rad merjem, naj samo ozdravi vitez Stojan; tak ga rad imam. O, povejte mi, mati! Za vrastvo mi povejte! Na kolenah vas prosim.“
Starka ga je gledala i se čüdüvala. Stopila je za stopaj nazaj, V srci se njoj je pa povidlo, ka je le Simonček tisti človek, šteri prinese Stojani zdravilo. —
„Stani Simonček! je pravila, stani ka ti le povem.“
Pastirček Simonček je stano. „Simonček, je pravila stara Maruša ino las njoj trepetao. Tak se mi vidi, ka si le ti tisti človek, ki prinese vitezi Stojani zdravje. Zdaj se mi je tak povidlo, zato ti pa povem vse. — Glej visoko na gorah na nepristopnih pečinah raste planinka (bela kosmata rožiča, štera se samo po visokih goreh najde) s trinajstimi lističami.	(Dale.)
EDINA OBRAMBA
proti znorenji pri küpčili imitiranoga blaga je, či si gori zapomlimo od z goraj našlikano znamenje po mali poganjajočih, žalodec okrepčajočih, tečnih Fellerovih Rebarbara „Elsa-pilul“. To malo opominanje naj slüži našim čitatelom na obrambo proti premembi i je ne naš cil, da bi s tem ne potreben reklam delali tomi že davno poznanomi domačemi sredstvi. Ki ešče ne pozna „Elsa-pilule“, lehko zve od svojega zdravnika da
ZALODCI I CREVI
izvrstno slüžbo včinijo s svojov tečnov, prekühanje pomagajočov i okrepčajočov močjov, lehko se na nje nihamo pri zasüšenom, stavlenom stolci i. t. d., od šteroga se dosta hvale lehko čte vu 100,000 pismah, štero so vu lekarni Fellerovoj, 6 škatül brezi poštnine 7 K 37 fill. 12 škatül brezi poštnine 13 K 47 fill. vu edino pravoj kakoršnosti vu lekarni V. Eugen Feller, Stubica Central 146 sz. Žup. Zagreb.
To i nikaj drügo
je že davno sprobanoga bol vtihšajočega Fellerovoga „Elsa-fluida“ pravi glašek i edino pravo žnamenje. Ne za volo reklama, nego da te se znali braniti proti nikaj vrednih imitiranih sredstev, pokažemo na zgornjoj sliki glas i znamenje, znovič opozarjamo, da pri küpčiji vsikdar pazimo na „Fellerovo“ ime i na znamenje „Elsa“ Ki to dobro, zavüpano domače sredstvo ešče ne pozna, naj pita svojega domačega doktora, da
pri bolah i prehlajenji,
proti reumi i protini, proti bolam sinjeka i prsi kak radikalen je njegov vspeh. Od njegove zdravilne moči svetla pisma lehko čtemo vu več, kak 100,000 zahvalnih pismah i doktorskih poročilah, štere vu  lekarni Fellerovoj štoj šteč lehko pogledne. — 12 malih ali 6 duplinskih ali 2 specijalna glaščke brezi poštnine 14 K 32 fil., 24 malih ali 12 duplinskih ali 4 specialnih glaškov brezi poštnine 27 K 32 fil. vu edinoj pravoj kakoršnosti vu lekarni V. Eugen Fellera Stubica Centrala br. 146. Žup. Zagreb.
Dobra „IKO“ ura
je od obcudovana in zazeljena, kajti ona je 
mojstersko delo urarske umetnosti!
Štev. 410 Nikel anker Roskopf ura .... 705 Roskopf ura. kolesje v kamenjih 449 Roskopf ura, gravirani. močno posrebrani ovojni mantelj . . 720 Srebrna cilinder remontoar ura . 600 Raoium žepna ura, sveti ponoči
1450 Veriga iz bele kovine .  .  .  .  .
1142 Srebrna broša .  .  .  .  .  .  .  .  .
1145 Srebrna broša, 3 deli .  .  .  .  .  .
468 Duble zlato srčice .  .  .  .  .  .  .
1265 Diamant za rezanje stekla .  .  . 1645 Uhani, zlato na srebru .... 1022 Srebrni rošni venec   .....
518 Nikel kavalirska ura  .  .  .  .  . 
513 Nikel tula ura, dvojni mantelj  . 712 Nikel anker IKO ura, 15 rubinov 776 Srebrna IKO-ura, dvojni mantelj 804 Srebrna damska ura, 6 rubinov 817 Srebrna damska ura. dvojni mantelj ..........
556 Dolga srebrna damska verižica . 1544 Št. Lederna narokvica vöra . .
Ža volo bojne, nje posledice pred tiskom toga glasila je ne mogoče bilo točne cene odločiti. Ki se interesirajo, stalna cena se njim vu pismi oznani.
Razpošiljatev
po povzetju, kar ne dopade, se
izmenjna!
Velikanska izbira ur, verižic, prstanov, kinča, daril itd. v velikem
krasnem ceniku
zahtevajte ga zastonj in franko.
Vse ure se natančno regulirane.
Lastna fabrika ur v Švici. — Lastna marka „IKO“ svetovno 	znana. Krščanska razposiljalna hiša
H. SUTTNER
samo
v
LJUBLJANI št. 945.
Svetovna znana vsled dobave dobrih ur. — Nobene filijalke.
Čista koža na lici
i na rokáh, kaj pri vnogih ljüdeh občüdűjemo, da dvojo prednost svojim lastnikom. Najobprvim za celo telo je potrebno, naj koža zdrava bo, zato ka samo tak se moremo skoz nje prav zračiti. Obdrügim je pa to tüd potrebno, naj našim bližnjim z nezdravov kožov mržnje ne spravimo. Nečista koža, brlizge, püščajci, šplint, elise mozolčki, bradajice opekline itd. pa večkrat to zroküjejo, kaj je pa tüdi škodljivo za dihanje kože i zato tüdi nezdravo. Vnogo jezér moškov i žensek rábi pri zdravljenji i čuvanji svoje koža Fellerovo „Elsa“ pomado za brambo lica i kože št. velki lonec 3 K II. št. močneša kakoršnost 4 K 50 fil. To vrástvo ne škodi, kak vnogo reči za lepsanje kože pomüjanih. Odstrani betege kožne, obráni od pečeline sunca, šplint, odprávi püščajce, spokaline itd. Na mesto grizecih i večkrat škodljivih žajf rabimo Fellerovo lilijsko žajfo ali pa Fellerovo borax žajfa i prah za mujvanje (borax prašek) 1 kor. Za Fellerovo lilijo mlečno žajfo za volo stalna dragočo i pomenjkanja blaga je ne mogoče bilo tü odloceno ceno štampati, nego vsikoar kak najbolje fal de se zacunalo.
Vlasjé močno rastéjo
po Fellerovoj „Elsa“ Tannochina pomadi za vlasé Lonček 3 K, močnejše kakovosti II. št. 4 kor. Krepi kožo na glávi, zabrani pislivost i rano oserelost, pomore k zrási močnih, zdravih vlási. Noma škodljivih snov v sebi zato má pred škodljivni pomadani prednost posebno pred tistimi, stere ponüjajo nevuceni lekarnistva. Za mustace je najbolša Fellerova mast za 1 K 80 filerov. Naročitve pošlimo neposredno na Feller V. Eugen lekarnika, Stubica Centrale br. 146. (Zag. županija.) Pakiranje i poštnina posebim 2 kor. 30.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.