šport in zdravje 117 Is coconut oil healthy, magical or unhealthy food? Abstract Nowadays, we are bombarded on every step with numerous superfoods by salespeople, the media, magazines and social media, which attach them almost magical-like qualities for the human health. In Slovenia, one of such foods is currently also coconut oil, which is regarded by many as a superfood, while its regular consumption is associated with the prevention against numerous modern chronic diseases. Coconut oil is also associated with weight loss and an antimicrobial, anti-inflammatory and antiviral effect. The market offers various food preparations from coconut as a natural plant food, such as coconut flour, beverages, but- ter and virgin or refined oil. Numerous athletes, recreationists and enthusiasts of a healthy and active lifestyle use coconut oil as a part of a healthy diet. Due to non-transparent contradictory information on whether coconut oil is a healthy, “magical” or unhealthy food, the authors will present a relative scientific overview on studies of the influence of consuming coconut oil on the human health, especially in relation to cardiovascular health and the loss of excess weight. By doing so, we wish to increase the readers’ ability to make an informed choice about their eating behavior. Key words: coconut oil, health, diseases, athletes, superfoods Barbara Jakše, Boštjan Jakše Ali je kokosovo olje zdravo, čudežno ali nezdravo živilo? Izvleček Danes lahko na vsakem koraku zasledimo števil- na živila, ki jim prodajalci, mediji, revije in socialna omrežja pripisujejo skorajda čudežne lastnosti za zdravje človeka. Eno takšnih živil je danes v Sloveniji tudi kokosovo olje, ki ga številni uvrščajo med »su- perživila«, njegovo redno uživanje pa povezujejo s preventivo zoper številne moderne kronične bole- zni, poleg tega pa kokosovemu olju pripisujejo tudi značilnosti, kot je učinek na izgubljanje odvečne teže in protimikrobno, protivnetno ter protivirusno delovanje. Na tržišču obstajajo številni prehrambni proizvodi iz kokosa kot naravnega rastlinskega živi- la, in sicer kokosova moka, napitek, maslo in devi- ško ali rafinirano olje. Številni športniki, rekreativci in navdušenci zdravega in aktivnega življenja upo- rabljajo kokosovo olje kot del zdravega prehranje- vanja. Zaradi nepreglednih protislovnih informacij o tem, ali je kokosovo olje zdravo, »čudežno« ali ne- zdravo živilo, avtorja predstavljava relativni pregled znanosti na področju preučevanja vpliva kokosove- ga olja na človekovo zdravje, sploh v povezavi s srč- no-žilnim zdravjem in izgubljanjem odvečne teže, s čimer želiva bralcu povečati možnost informirane odločitve za svoje prehranjevalno vedenje. Ključne besede: kokosovo olje, zdravje, bolezni, športniki, superživilo 118 Uvod „ Kokosova olje štejemo med dodano ma- ščobo, kot je npr. svinjska mast, palmovo olje, različna rastlinska olja, maslo in mar- garine, poleg tega pa spada med najbolj rafinirana in kalorična živila v prehrambni verigi, kjer so vse kalorije iz maščobe (9 kalorij na gram). Kokosovo olje ne vsebu- jejo reprezentativnih esencialnih hranil, npr. beljakovin, ogljikovih hidratov, vlaknin, omega-3 maščob ali ključnih vitaminov in mineralov (USDA, 2014), s čimer verodostoj- ni znanosti daje malo možnosti, da v dobro zasnovani raziskavi dokaže popularne in pogosto neutemeljene zdravstvene koristi. Kokosovo olje je pridobljeno iz kokosa, ki ga najdemo v tropskih in subtropskih pre- delih sveta, navadno v Zahodni Afriki, kjer se ga pridobiva s sušenjem, drobljenjem ali stiskanjem kopre (užitni trdi del kokosa), kar navadno poteka v velikih mlinih. Zaradi visoke vsebnosti nasičenih maščob (92 %) se kokosovo maščobo skupaj z maslom, palmovim oljem in živalsko maščobo nava- dno klasificira v skupino živil z visoko vseb- nostjo nasičenih maščob, ki jih ne smemo zaužiti v prevelikih količinah (Eyres, Eyres, Chisholm in Brown, 2016; Yong idr., 2009) 1 . V znanosti obstaja splošno sprejet konsenz, da je uživanje nasičenih maščob povezano s povišanim LDL holesterolom, kjer le-ta predstavlja enega najpomembnejših de- javnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni (Hooper, Martin, Abdelhamid in Davey Smith, 2015). Kokosovo olje je sesta- vljeno iz maščobnih kislin, in sicer v pov- prečju iz 49 % lavrinske, 8 % miristinske, 8 % palmitinske, 8 % kaprilne, 7 % kaprinske, 6 % oleinske in 2 % linolejske kisline 2 (Bo- ateng, Ansong, Owusu in Steiner-Asiedu, 2016). Pogosto protislovno razumevanje kokosovega olja navadno izhaja iz mišlje- nja, da t. i. srednje verižne nasičene ma- ščobe (angl. »MCT«) 3 , ki jo kokosovo olje 1 Za primerjavo: olivno olje vsebuje 13 % nasiče- nih maščob, maslo pa 66 % nasičenih maščob (Farhikhtah in Grahn, 2016). 2 Oleinska in linolejska kislina sta enkrat nenasi- čeni in večkrat nenasičeni maščobni kislini. 3 MCT je mešanica trigliceridov nasičenih ma- ščobnih kislin, vendar obstaja nestrinjanje s ta- kšno klasifikacijo, saj v kolikor bi med MCT vklju- čevali tudi lavrinsko maščobno kislino, bi MCT predstavljala 65 % srednjih verižnih maščobnih kislin, vendar se lavrinska kislina v jetrih ne oksi- dira takoj (Lockyer in Stanner, 2016), zato med MCT štejemo v glavnem kaprilno (8 %) in kaprin- sko kislino (7 %), medtem ko 70–75 % lavrinske kisline štejemo med dolgo verigo nasičenih maščob (Eyres idr., 2016). MCT, ki so jo razisko- valci uporabili v glavnini znanstvenih raziskav na ljudeh, je vključevala v glavnem kaprilno in kaprinsko maščobno kislino, ki sestavljata samo vsebuje približno 15 %, naše telo presnavlja »nekako drugače« kot nasičene maščobe iz živalskih virov živil ter da ima, nasprotno od ostalih živil z visoko vsebnostjo nasičenih maščob, posebne lastnosti, ki so potenci- alno koristne za človekovo zdravje (Marina, Che-Man, Nazimah in Amin, 2009). Nekate- re raziskave so pokazale, da ima uživanje la- vrinske kisline potencialno nevtralni učinek na srčno-žilno zdravje, saj poviša tako slabi (LDL) kot dobri (HDL) holesterol (Eyres idr., 2016). Poleg omenjenih srednje verižnih nasičenih maščob, kokosovo olje vsebuje tudi miristicijsko kislino (8 %), ki predstavlja enako kemijsko formo nasičene maščobe, kot jo običajno najdemo v mesu, mleku in njunih izdelkih, ki pa značilno poviša LDL holesterol, vsebuje pa tudi palmitinsko ki- slino (8 %, običajno jo najdemo v jajčnem rumenjaku, mesu in kakavu), ki prav tako sestavlja zdravju potencialno škodljivo na- sičeno maščobo v kokosovem olju (Zock, de Vries in Katan, 1994). Koristi uživanja ko- kosovega olja se pogosto nadaljujejo tudi v primeru nadomeščanja rastlinskih olj pri pripravi jedi, saj so nasičene maščobe pri kuhanju ali cvrtju odporne na oksidacijo in polimerizacijo, kjer lahko ta procesa pro- izvajata potencialno kancerogene snovi (Srivastava idr., 2010) 4 . Tretja najpogostejša korist, ki jo navadno pripisujejo kokosove- mu olju je njegovo potencialno protimi- krobno in protivnetno delovanje (Huang idr., 2014) 5 . Vseeno je bolj smiselno to, da je zdravo prehranjevanje, ki je hranilno za- dostno in raznovrstno, usmerjeno v močan imunski sistem, ki se na koncu učinkovito zoperstavi različnim mikrobom in vnetjem, kot pa je uživanje nekega živila, ki ima po- tencialno koristno eno komponento v svoji sestavi in še to v majhnem deležu, medtem ko ne vsebuje številnih esencialnih hranil, vsebuje pa 100 % maščob, od katerih so številne potencialno nevarne. V kolikor bi zaradi posamezne zdravju koristne kom- ponente priporočali nezdrava živila, potem bi lahko priporočali tudi alkohol kot zdravo živilo, saj tudi ta najverjetneje posredno deluje zoper nekatere mikrobe. Prenekateri 15 % vseh maščobnih kislin, kar predstavlja malo neposredne pomembnosti pri razumevanju učinkov uživanja kokosovega olja (Lockyer in Stanner, 2016). 4 Zamenjava nezdravega živila (npr. masla) z manj nezdravim živilom (npr. kokosovo olje) sle- dnjega živila ne naredi za zdravo živilo. 5 Večina raziskav, ki je preučevala protimikrobne in protivirusne značilnosti kokosovega olja, je bila izvedena v epruvetah ali na živalih oz. do danes še ni bilo izvedenih dobro zasnovanih kliničnih raziskav na ljudeh, ki bi merile protimi- krobno učinkovitost uživanja kokosovega olja (Lockyer in Stanner, 2016). športniki, rekreativci in navdušenci zdra- vega in aktivnega sloga danes sledijo zelo obiskanim spletnim portalom, npr. www.li- vestrong.com (Doyle, 2017) ali www.draxe. com (Axe, 2017), kjer na prvem navajajo, da je kokosovo olje »čudežno« živilo, medtem ko na drugi spletni strani najdemo 20 za- jamčenih koristi uživanja kokosovega olja. Uporabljali naj bi ga namreč za naravno zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, kot preventivo zoper srčno-žilne bolezni, za zdravljenje urinarnega trakta, ledvične in- fekcije in zaščite jeter, za zmanjšanje vne- tja in izboljšanje reumatoidnega artritisa, kot preventivo in za zdravljenje raka, kot preventivo zoper osteoporozo, za izgu- bljanje odvečne telesne teže, izboljšanje diabetesa tipa 2, rast mišične mase itd. Axe (2017) navaja, da obstaja 1.500 znanstvenih raziskav, ki dokazujejo, da je kokosovo olje eno najbolj zdravih živil na Zemlji ter da ga imamo lahko za resnično »superživilo«. Pregled klinične pomembnosti »močnih« zdravstvenih trditev pokaže, da so upora- bljeni znanstveni viri bodisi vezani na preu- čevanje v epruveti (Nafar in Mearow, 2014) ali na podganah (Hayatulina, Muhammad, Mohamed in Soelaiman, 2012; Vysakh idr., 2014) bodisi na študijo primera vpliva zmerne ketoze na enem bolniku (Newport, Vanltallie, Kashiwaya, King in Veech, 2015) ali pa virov sploh ni navedenih (za trditve vezane na raka, rast mišične mase idr.). Ne glede na motiv številnih avtorjev, ki danes kreirajo javno mnenje o zdravstvenih kori- stih uživanja kokosovega olja, do danes ni bilo izvedenih znanstvenih raziskav na lju- deh, ki bi neposredno merile potencialne koristi uživanja kokosovega olja na številne zgoraj navedene bolezni (Lockyer in Stan- ner, 2016). Potencialni problem „ eksotičnih in rastlin- skih olj Kokosovo olje je predstavnik najbolj kalo- rične, rafinirane in procesirane skupine živil, ki ima poleg tega še najvišji delež nasičenih maščob. Kokosovo olje ne vsebuje esen- cialnih hranil, kot so beljakovine, ogljikovi hidrati in vlaknine, omega-3 maščob, mine- ralov, kot so železo, magnezij, cink, kalcij in jod, vitaminov, kot so A, C, E in B12, ali dobro spoznanih številnih protirakotvornih snovi, ki jih najdemo npr. v sadju, zelenjavi, gobah, oreških, semenih idr. Potrebno je poudariti, da deviško kokosovo olje vsebuje do 7-krat večjo koncentracijo polifenolov od stan- šport in zdravje 119 dardnega rafiniranega kokosovega olja oz. je vsebnost polifeonolov v deviškem koko- sovem olju primerljiva s koncentracijo, ki jo zasledimo v ekstra deviškem olivnem olju (Lockyer in Stanner, 2016; Marina, Che-Man, Nazimah in Amin, 2009). Glede na razpolo- žljive dokaze in številne metodološke ome- jitve pregledov raziskav, ki so bile izvedene na ljudeh in so preučevale vpliv različnih popularnih živil in prehranjevalnih vzorcev na srčno-žilno zdravje, ni dovolj zanesljivih dokazov, da je uživanje deviškega kokoso- vega olja povezano z nižjim tveganjem za srčno-žilne bolezni (Freeman idr., 2017). Ek- spertni panel ameriške nacionalne zveze za prehranske maščobe (Jacobson idr., 2015) je na osnovi razpoložljivih znanstvenih raz- iskav zaključil, da ni dokazov za kakršnekoli zdravstvene prednosti v primeru uživanja kokosovega olja. Ameriško združenje za boj proti srčno-žilnim boleznim kokosovo olje tako zaradi njegove visoke vsebnosti nasičenih maščob kot tudi na podlagi iz- vedenega pregleda znanosti na področju povezanosti med uživanjem kokosovega olja in vplivom na zdravje odsvetuje uži- vanje kokosovega olja za optimalno srčno- žilno zdravje (Sacks idr., 2017). Najverjetneje je na njihove zaključke, čeprav so skladni z glavnino znanstvenih spoznanj, potrebno gledati s kritično rezervo, saj na njihovemu seznamu sponzorjev najdemo številna pre- hrambna in farmacevtska podjetja (AHA, 2018), ki lahko potencialno vplivajo na nji- hovo navzkrižje interesov. Ne glede na to, zaključuje AHA, da so naključno kontrolira- ne raziskave pokazale, da zamenjava nasi- čenih maščob iz mesa ali mlečnih izdelkov z enkrat ali večkrat nenasičenimi maščoba- mi (rastlinska olja) zmanjša tveganje za na- stanek srčno-žilnih bolezni, to ne pomeni, da so te maščobe zdrave. Zamenjava nasi- čenih maščob z nerafiniranimi ogljikovimi hidrati (nepredelana žita) je pokazal še ve- čje zmanjšanje tveganja za nastanek srčno- žilnih bolezni. Pregled znanosti na podro- čju vpliva uživanja različnih rastlinskih olj v povezavi s srčno-žilnim zdravjem, izveden s strani izjemno spoštovanih avtoritet na področju srčno-žilnega zdravja (Freeman idr., 2017), je pokazal podobno kot pregled AHA, in sicer da je uživanje rastlinskih olj povezano z znižanjem LDL holesterola, povečanjem HDL holesterola in znižanjem trigliceridov, in sicer v kolikor rastlinska olja zamenjajo živila z visoko vsebnostjo nasičenih maščob (živalska maščoba in eksotična olja) in v primerjavi z rafiniranimi viri ogljikovih hidratov (jedilni sladkor, be- la moka, sokovi, sladkarije). Primerjava bolj nezdravega živila z manj zdravim živilom, ki zmanjša tveganje za nastanek srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni, je lahko veliko- krat zavajajoča, saj to ne pomeni, da manj zdravo živilo »postane« zdravo. Tipičen pri- mer so rastlinska olja (tudi olivno olje), kjer je znanost dobro dokumentirala negativen učinek za zdravje (Rueda-Clausen idr., 2007; Vogel, Corretti in Plotnik, 2000). Npr. posa- mezen obrok (z vsebnostjo 50 g maščob in 900 kcal) s 50 grami ekstra deviškega oliv- nega olja (4 jušne žlice) in skupaj s polnozr- natim kruhom je v eni raziskavi (Vogel idr., 2000) na 10 zdravih preučevancih z normal- nimi vrednostmi lipidov zmanjšal krvni ob- tok in posledično količino kisika v brahialni arteriji za 32 %, povišal skupni in LDL hole- sterol idr. Preučevanci so v različnem zapo- redju sicer zaužili 5 različnih obrokov, kjer je bil čas med posamezno zaužitimi obroki en teden. Obroki z enako količino drugih maščobnih živil (50 g repičnega olja, 420 g rdečega konzerviranega lososa) in enakim številom kalorij tega učinka niso pokazali. Obroka z enako količino olivnega olja, kjer so raziskovalci enemu obroku dodali še 120 gramov polnozrnatega kruha, vitamin C in E, drugemu pa poleg dodanega polnozr- natega kruha in namesto vitaminov C in E še balzamični kis (100 ml), zeleno listnato solato (300 gramov) in en srednje velik ko- ren, sta zreducirala to zmanjšanje krvnega obtoka za 71 % (absolutno zmanjšanje krv- nega obtoka je bilo 22 %). Čeprav sočasen vnos sadja, zelenjave in določenih zele- njavnih proizvodov (npr. balzamični kis) ter določenih antioksidantov (vitamin C in E ter omega-3 maščobe) omogoča delno za- ščito pri poškodovanju endotelija (notranja plast arterij), ki je povzročeno z uživanjem visoko maščobnih živil, vključno z olivnim oljem, teh živil ne moremo šteti za zdrava živila ali živila, ki bi jih bilo pametno zauži- ti kot del obroka za regeneracijo telesa po vadbi. Podobne rezultate so dobili tudi Ru- eda-Clausen idr. (2007), ko so na 10 zdravih preučevancih prav tako merili krvni obtok in vzorec krvi, in sicer po zaužitju krompirjeve juhe, kjer so v enem primeru dodali sveže ali ocvrto olivno olje, v drugem sojino olje in v tretjem palmovo olje. Rezultati vseh treh obrokov, neodvisno od vrste olja in stopnje segrevanja 6 , so pokazali podobno znižan krvni obtok, in sicer za 32,1 % ter po- 6 Raziskava je uporabila olivno, sojino in palmovo olje z nič segrevanja, z 10 ali 20 enotami cvrtja, kjer je 1 enota cvrtja definirana kot neprekinjena 8-minutna izpostavljenost krompirja na olju pri 200 °C (skupaj torej 80 oz. 160-minutna tempe- raturna izpostavljenost olja, kar se navadno zgo- di v restavracijah pri pripravljanju jedi na istem olju). višanje LDL holesterola in trigliceridov. Re- zultati so pokazali, da je olivno in sojino olje škodljivo za zdravje samo po sebi, medtem ko njegovo segrevanje še dodatno poveča škodljivi učinek na srčno-žilno zdravje. Sun idr. (2015) so izvedli znanstveni pregled, in sicer na osnovi 32 naključno kontroliranih raziskav, tokrat na drugem eksotičnem olju, tj. palmovo olje, ki so ga primerjali z rastlinskimi olji in v povezavi s srčno-žilnimi boleznimi. Palmovo olje vsebuje podobno količino nasičenih maščob kot živalska ma- ščoba (40–50 % skupne maščobe), vendar pa večino nasičene maščobe predstavlja palmitinska kislina 7 . Rezultati pregleda zna- nosti so pokazali, da je uživanje palmovega olja v primerjavi z rastlinskimi olji povzro- čilo povprečno povečanje skupnega hole- sterola za 0,35 mmol/l, LDL holesterola za 0,24 mmol/l (6 % večje tveganje za prezgo- dnjo umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni) in HDL holesterola za 0,02 mmol/l. Avtorji zaključujejo, da je uživanje palmovega olja povezano s podobnim negativnim učin- kom na LDL holesterol oz. s povečanjem srčno-žilnih bolezni kot pri živalski maščo- bi. Kokosovo olje in srč- „ no-žilno zdravje ter shujševalni učinek V eni izmed raziskav so raziskovalci primer- javi učinek uživanja kokosovega olja z uži- vanjem masla in olja žafranike. 37 zdravih preučevancev je imelo na začetku pov- prečno 5,51 mmol/l skupnega holesterola, 3,57 mmol/l LDL holesterola in 1,1 mmol/l HDL holesterola. Najprej so preučevanci 6 tednov prejemali intervencijo z maslom, nato je brez faze »čiščenja« učinkov pred- hodne intervencije takoj sledilo 6 tednov intervencije s kokosovim oljem in nato 6 te- dnov z žafranovim. Pri 6-tedenski interven- ciji s kokosovim oljem, ki je potekala takoj po 6-tedenski intervenciji z maslom (ki je poslabšal vrednosti lipidov glede na zače- tne vrednosti), se je skupni holesterol ma- lenkostno znižal (5,47 mmol/l), LDL in HDL holesterola pa sta se povišala (3,79 mmol/l in 1,21 mmol/l), pri intervenciji z maslom so se povišali vsi trije, tako skupni (5,61 mmol/l), LDL (4,08 mmol/l) in neznačilno tudi HDL holesterol (1,16 mmol/l), medtem 7 V 40–50 % nasičene maščobe v palmovem olju predstavlja 40–50 % palmitinske kisline (koko- sovo olje vsebuje 8 % palmitinske). Tipično pal- movo olje vsebuje tudi 35–40 % oleinske kisline (enkrat nenasičena maščobna kislina). 120 ko se je pri intervenciji z žafranovim oljem skupni holesterol znižal na 5,10 mmol/l, LDL holesterol na 3,5 mmol/l in HDL na 1,06 mmol/l. Rezultati te raziskave so torej po- kazali, da je uživanje kokosovega olja malo manj nezdravo, kot je uživanje masla, oz. se ob zamenjavi masla s kokosovim oljem znižata skupni in LDL holesterol, kot tudi pri zamenjavi kokosovega olja z žafranovim oljem, kjer so se vrednosti skupnega, LDL holesterola ter trigliceridov (in neznačilno tudi vrednosti HDL holesterola) znižale pod začetno vrednost (Cox, Sutherland, Mann, de Jong, Chisholm in Skeaff, 1998). V naključno kontrolirani dvojno slepi prečni raziskavi, finančno podprti s strani danske mlečne industrije, so danski raziskovalci (Tholstrup idr., 2004) 17 zdravim moškim del njihovega običajnega prehranjevanja zamenjali z bodisi 70 grami MCT, ki so na- vadno »tiste« maščobe v kokosovem olju, ki naj bi potencialno delovale pozitivno na zdravje, bodisi s 70 grami sončničnega olja, ki naj bi delovali nevtralno na skupni in LDL holesterol. Vsaka intervencija je tra- jala 21 dni, med katerima je bilo 2-tedensko obdobje »čiščenja« učinkov predhodne intervencije. Raziskovalci so vzeli kri preu- čevanim moškim pred in po vsaki od obeh intervencij in ugotovili, da je bil skupni ho- lesterol pri intervenciji z MCT za 11 % višji kot pri intervenciji s sončničnim oljem, LDL za 12 %, gosti aterogeni delci LDL holeste- rola za 32 %, trigliceridi za 22 %, medtem ko sta HDL holesterol in koncentracija inzulina ostali enako povišani pri obeh intervenci- jah. Voon, Ng, Lee in Nesaretnam (2011) so v naključno kontrolirani prečni raziskavi na 45 ljudeh primerjali učinek uživanja palmo- vega, kokosovega in deviškega olivnega olja na izbrane vnetne in srčno-žilne dejav- nike tveganja. Raziskava je pokazala, da je vnos kokosovega olja poslabšal vrednosti skupnega in LDL holesterola glede na za- četne vrednosti, kjer je bilo poslabšanje skupnega, LDL in HDL holesterola večje kot pri intervenciji z olivnim oljem (merjeno na tešče). Med posameznimi olji ni bilo stati- stično značilnih razlik v vrednostih izbranih vnetnih markerjev. Ta raziskava je pokazala, da je uživanje kokosovega olja povezano s povečanim aterogeničnim profilom, ki ga povezujemo s skupnim in LDL holestero- lom, poleg tega pa rezultati primerjanja vseh treh olj s kokosovim oljem niso po- kazali razlike v razmerju med skupnim in HDL holesterolom, ki je prav tako dokazan dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. Naključno kontrolirana prečna raziskava, objavljena decembra leta 2017 (Chinwong, Chinwong in Mangklabruks, 2017), je na zdravih ljudeh merila učinek uživanja koko- sovega olja. 35 zdravih tajskih prostovoljcev, starih med 18 in 25 let (BMI 20,8 kg/m 2 ), je 8 tednov dnevno prejemalo dva odmerka po 15 ml bodisi deviškega kokosovega olja (eksperimentalna skupina) bodisi raztopine iz celuloze (kontrolna skupina). Tajski razi- skovalci so skupinama po 8 tednih name- nili 8 tednov »čiščenja« učinkov raziskave, kjer sta nato skupini zamenjali vlogi, in sicer je eksperimentalna »postala« kontrolna in obratno. Rezultati so pokazali, da je ekspe- rimentalna skupina v primerjavi s kontrolno v 8 tednih značilno povišala HDL holeste- rol, medtem ko med skupinama niso izme- rili značilnih razlik v vrednostih skupnega in LDL holesterola in trigliceridov. Raziskoval- ci so v razpravi razglasili, da v primerjavi z ostalimi raziskavami, kjer so raziskovalci v večini primerov poročali o povečanju HDL holesterola, a tudi o veliko večjem značil- nem dvigu nezdravega LDL holesterola, sami tega negativnega učinka niso izmerili. To pripisujejo dodajanju kokosovega olja in ohranjanju obstoječega prehranjevanja preučevancev. Težava je v tem, da raziskava prav nikjer ne omenja, kakšno je bilo nji- hovo prehranjevanje, čeprav je kontrolna skupina uživala raztopino, ki je potencialno nevtralna in ni imela značilnega učinkova- nja na lipide, medtem ko so pri številnih drugih naključno kontroliranih raziskavah preučevanci navadno uživali enega izmed rastlinskih olj, čemur raziskovalci pripisujejo enega od naslednjih potencialnih razlogov razlikovanja svojih rezultatov v primerjavi z rezultati ostalih raziskav. Edini podatek o njihovem prehranjevanju je ta, da so uživali enako kot pred raziskavo. Če so razisko- valci (hipotetično) k tej eksperimentalni intervenciji v obeh fazah dodali le splošen napotek za malo večji vnos sadja (ali manj nečesa, kar vsebuje nasičene maščobe), so ti rezultati lahko potencialno kontaminira- ni. Poleg omenjenih potencialnih nedore- čenosti je lahko problem tudi dejstvo, da je bil začetni LDL holesterol 116 mg/dl oz. 2,99 mmol/l, kar so relativno visoke vre- dnosti, sploh ko govorimo o preučevancih s povprečnim ITM-jem 20,8 kg/m 2 (pov- prečna telesna teža preučevanih moških in žensk je bila 59 kg), kar nakazuje (zgolj ugibanje), da so bili ti v relativni kalorični restrikciji, v prehranjevanje pa so verjetno sočasno vključili več živil, ki dokazano vpli- vajo na višji LDL holesterol, in sicer živalska živila, rastlinska olja in druga procesirana živila. 30 g kokosovega olja (100-odstotna maščoba) dejansko pomeni 270 dodatnih kalorij oz. špekulativno približno 10–20 % skupno zaužitih kalorij (1500–2000 kal). Sistematični pregled 13 opazovalnih in 8 intervencijskih raziskav (dve sta natančne- je omenjeni v članku), objavljenih do no- vembra leta 2015, je pokazal, da je uživanje kokosovega olja povezano s povečanjem skupnega in LDL holesterola, poleg tega je pregled raziskav pokazal, da ima uživanje kokosovega olja večji negativni učinek na lipide kot rastlinska olja (npr. olivno olje) in malo manjšega kot maslo (Eyres idr., 2016). Avtorji na osnovi glavnine dokazov, ki so jih uporabili tudi v razpravi pregleda raziskav, zaključujejo, da zamenjava kokosovega olja z viri živil, ki vsebujejo nenasičene maščobe, najverjetneje zniža tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Ta pregled znanosti ne podpira pogoste trditve v javnosti, da je kokosovo olje zdravo ali da se nasičene maščobe v kokosovem olju »razlikujejo« v delovanju nasičenih maščob drugih živil. Britanska fundacija za prehrano (Lockyer in Stanner, 2016) je prav tako izvedla pregled znanosti na kokosovem olju v povezavi z zdravjem. Uporabili so preko 100 znanstve- nih virov, od tega 15 naključno kontrolira- nih raziskav, ki so bile izvedene na ljudeh, kjer so raziskovalci merili učinek uživanja kokosovega olja na dejavnike srčno-žilne- ga zdravja. Pregled znanosti je zajemal tudi vpogled povezanosti uživanja kokosovega olja na izgubo teže, kognitivno delovanje 8 , učinek na imunski sistem idr. Raziskovalca sta zaključila, da glede na razpoložljivo li- teraturo kokosovega olja najverjetneje ni pametno uživati redno. Obstajajo številne raziskave, ki so v javnosti kreirale trditve o pozitivnem učinku uživa- nja kokosovega olja na izgubljanje odveč- ne teže (npr. DiBello idr., 2009; Liau, Lee, Chen, Rasool, 2011), vendar so epidemio- loške raziskave (preučevanje na ljudeh, ki običajno uživajo veliko jajc, klobas ali zelo rafinirano ter procesirano moderno hrano) ali raziskave brez kontrolne ali placebo sku- pine problematične za zanesljivo sklepanje o povezanosti uživanja kokosovega olja na izgubljanje odvečne teže, saj ne more- mo zagotovo sklepati ali se je izgubljanje telesne teže zgodilo zaradi intervencije s kokosovim oljem ali morda zaradi kalorične restrikcije, ki je bila potencialno prisotna. Že 8 Pogoste trditve o povezanosti med uživanjem kokosovega olja in zdravljenjem alzheimerje- ve bolezni ali nasploh o boljšem kognitivnem zdravju bodisi na zdravih ljudeh bodisi ljudeh s poslabšanim kognitivnim delovanjem, do da- nes niso podprte z raziskavami na ljudeh, ki bi neposredno merile potencialno koristen vpliv (Lockyer in Stanner, 2016). šport in zdravje 121 sama udeleženost v klinični raziskavi, sploh pa v raziskavi, ki meri težo, sestavo telesa in obsege, dokazano značilno prispeva k boljšemu siceršnjemu prehranjevanju (Ro- binson, Hardman, Halford in Jones, 2015). V eni izmed raziskav (Assunção, Ferreira, dos Santos, Cabral in Florêncio, 2009), in sicer v naključno kontrolirani dvojno slepi klinični raziskavi, ki je vključevala 40 žensk, starih od 20 do 40 let, kjer je ena skupina v 12-te- denski intervenciji svoji prehrani dodajala bodisi sojino olje (2 jušni žlici) bodisi koko- sovo olje (2 jušni žlici). Zanimivost raziskave je tudi v tem, da sta bili obe skupini v kalo- rični restrikciji (z nižjim vnosom ogljikovih hidratov), poleg tega pa sta vključevali še dnevno 50-minutno hojo, kjer sta v zna- nosti oba ukrepa sama po sebi spoznana, da znižata skupni in LDL holesterol. Dobra stran raziskave je ta, da je navkljub kalorič- ni restrikciji in navkljub vpeljevanju redne nizko intenzivne aerobne vadbe pokaza- la, da je vnos kokosovega olja povezan s povečanjem skupnega in LDL holesterola, in sicer enako kot pri sojinemu olju. Kar je morda še pomembneje, je to, da uživanje kokosovega olja značilno bolj poslabša de- lovanje trebušne slinavke (marker HOMA-S, ki je povezan s Hba1C oz. diabetesom tipa 2) kot sojino olje (ki ga prav tako poslabša, a le manj). Podobno »slaba« raziskava je bi- la izvedena s strani brazilskih raziskovalcev (Cardoso, Moreira, de Oliveira, Raggio in Ro- sa, 2015), ki jo avtorja upravičeno prištevava v kategorijo »slabe« znanosti, saj je imela namen ovrednotiti hranilni učinek uživa- nja kokosovega olja na antropometrične parametre in lipidni profil. Raziskovalci so po osnovni fazi, ki je trajala 3 mesece, 114 klinično debelih moških in žensk razdelili v dve skupini, kjer so eni skupini (92 ude- ležencev) 3 mesece dodajali 1 jušno žlico kokosovega olja, medtem ko drugi skupini (22 udeležencev) prehrane niso spremi- njali. V treh mesecih intervencije je skupi- na, ki je uživala 1 jušno žlico olivnega olja, dnevno izgubila 0,6 kg (in 2 cm v obsegu pasu), kontrolna skupina pa 0,4 kg (in 0,2 cm v obsegu pasu). Intervencijska skupina je tudi značilno povišala HDL holesterol (in neznačilno trigliceride), medtem ko je neznačilno povišala tako skupni kot tudi LDL holesterol ter glukozo v krvi. Raziska- va je imela številne metodološke pomanj- kljivosti, kot je na primer neenakovredna velikost skupin (92 v eksperimentalni in 22 v kontrolni skupini), poleg tega kontrolna skupina ni imela intervencije 9 , medtem ko 9 Raziskovalci so torej primerjali učinek uživanja kokosovega olja z »ničimer«, s čimer raziskava ni je eksperimentalna skupina »maskirala« učinek uživanja kokosovega olja s tem, ko ga je zaužila s sadjem 10 itd. V eni zadnjih naključno kontroliranih prečnih raziskav so raziskovalci (Harris, Hutchins in Fryda, 2017) na 12 postmenopavznih ženskah primerjali vpliv kokosovega olja z žafranovim oljem na sestavo telesa, lipide in vnetne marker- je. Najprej je 12 žensk uživalo kokosovo olje in nato žafranovo olje, in sicer v obdobju 28 dni, vmes pa je bila 28 dni dolga faza "čiščenja" učinkov intervencije (28 dni brez enega in drugega olja). Rezultati niso po- kazali razlik med enim ali drugim oljem, teža in odvečna maščoba sta ostali enaki, medtem ko so se skupni, LDL in HDL ho- lesterol povišali 11 (pri žafranovem olju pa znižali), razmerje med HDL in skupnim holesterolom je ostalo enako, trigliceridi so se malenkostno znižali (pri žafranovem olju malenkostno povišali), številni vnetni markerji pa so se izboljšali, kar je lahko po- sledica visoke motiviranosti preučevank, uživanja organskega deviškega kokosove- ga olja z večjo vsebnostjo antioksidantov in ostalih nekontroliranih dejavnikov, kot so spanje idr. V naključno kontrolirani prečni raziskavi (St-Onge, Ross, Parson in Jones, 2003) na 24 zdravih prekomerno težkih moških (ITM 28 kg/m 2 ) so jim raziskovalci 28 dni dajali bodisi srednje MCT iz vira kokosovega olja, repičnega in lanenega olja bodisi dolgove- rižne nasičene maščobe (vmes je bilo 4-te- densko obdobje »čiščenja«) iz vira olivnega olja in ugotovili, da uživanje MCT-ja prispe- va k večji izgubi telesne teže kot uživanje dolge verige nasičenih maščob. Problem te raziskave je, da so bili prekomerno težki (skoraj klinično debeli) preučevanci v kalo- rični restrikciji, ki že sama po sebi povzroči izgubljanje odvečne teže. Preučevanci na MCT nasičenih maščobah (ena izmed kom- ponent kokosovega olja) so v 4 tednih na kontrolirala potencialnega, v znanosti spozna- nega, učinka placeba. 10 Poleg tega je intervencijska dieta vključevala uživanje kokosovega olja z dodatnim vnosom sadja, ki ima dokazan učinek na izgubljanje teže (Sharma, Chung, Kim in Hong, 2016). 11 Povišan HDL holesterol sam po sebi ni pove- zan z nižjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Nekateri dedni dejavniki, ki vplivajo na višji HDL holesterol (Voight idr., 2012) ali uživanje zdravil za povišanje HDL holesterola (Barter idr., 2007), niso povezani z manjšim tveganjem za srčno- žilne bolezni. Potencialno povišanje HDL hole- sterola ob uživanju kokosovega olja ni poveza- no z značilno klinično pomembnostjo za nižje tveganje za srčno-žilne bolezni, medtem ko s povišanjem LDL holesterola lahko pričakujemo negativne učinke, povezane s srčno-žilnimi bo- leznimi (Jacobson idr., 2015). kalorično restriktivni dieti shujšali 1,03 kg, medtem ko so v 4 tednih na olivnem olju shujšali 0,62 kg. Učinkov na lipide ali vne- tne procese raziskovalci niso merili, čeprav so izmerili začetne vrednosti skupnega holesterola in trigliceridov, ne pa tudi LDL holesterola. Trditve o shujševalnem učinku kokosovega olja oz. MCT kot ene izmed potencialno koristnih komponent kokoso- vega olja (zaradi mehanizma zmanjšane sitosti) so preverjali tudi Poppitt idr. (2010) v naključno kontrolirani prečni raziskavi na 18 normalno težkih moških, kjer so primer- jali učinke različnih zajtrkov z enako vseb- nostjo bodisi mlečne, kokosove ali goveje maščobe. Raziskovalci so ugotovili, da med maščobami ni razlik glede na učinek sitosti, občutek polnosti, zadovoljstvo ali poten- cialni vpliv na zmanjšan vnos hrane v na- slednjem obroku (kosilo). Goedecke, Clark, Noakes in Lambert (2005) so preučevali vpliv uživanja MCT in ogljikovih hidratov na vzdržljivostni nastop, kjer raziskovalci niso izmerili značilnih koristi vezanih na kazalce vzdržljivosti, so pa pri štirih tekmovalnih kolesarjih (od skupno osmih) poročali o prebavnih motnjah. Clegg (2017) je izve- del pregled znanosti, ki je preučevala vpliv uživanja MCT na sitost, porabo energije in izgubljanje odvečne teže. Na osnovi anali- ze več kot dvajsetih intervencijskih raziskav je avtor zaključil, da so trenutni dokazi o vplivu kokosovega olja ali MCT kot ene iz- med potencialno koristnih komponent na sitost ali izgubo odvečne telesne teže ne- konsistentni. Po avtorjevem vedenju prav tako trenutno ni objavljene raziskave, ki bi primerjala učinek uživanja kokosovega olja na izgubljanje odvečne teže v primerjavi z MCT. Najmanj, kar lahko ob povedanem zaklju- čimo, je to, da kokosovega olja nikakor ne moremo imeti za »superživilo«, saj ima večji pozitivni učinek kot je potencialno nevtral- ni učinek uživanja kokosovega olja na LDL holesterol in srčno-žilno zdravje uživanje raznih oreškov, ki jih v javnosti ne prišteva- mo k »superživilom«, čeprav vsebujejo tudi beljakovine, kompleksne ogljikove hidrate, enkrat nenasičene maščobe (orehi tudi omega-3 maščobe), vlaknine in številne vitamine, minerale in antioksidante. V in- tervencijskih raziskavah (Banel in Hu, 2009; Ros, 2011) je uživanje povprečno 30–108 g oreškov pokazalo znižanje LDL holesterola za 4–11 % v primerjavi s kontrolno dieto. Številni zagovorniki rednega uživanja koko- sovega olja le-tega smatrajo za t. i. »super- živilo«, kjer navadno ta izraz zasledimo v oglaševalski komunikaciji, s katerim se naj- 122 večkrat okarakterizira živilo, ki naj bi imelo posebne lastnosti, ki so koristne za zdravje, in sicer močno antioksidantsko aktivnost, dokazano protirakotvorno aktivnost ali protivnetne značilnosti. Evropska zveza za varno hrano na svoji spletni strani navaja dovoljene trditve (in uradni dokument v slovenskem jeziku), ki lahko veljajo za do- ločene prehrambne proizvode, v kolikor iz- polnjujejo predpisane kriterije, npr. »vir be- ljakovin«, »povečana vsebnost vitaminov«, »nizka vsebnost nasičenih maščob«, »vir prehranskih vlaknin« ipd., vendar trditve o posebnih lastnostih posameznega živila ali njegovih komponent niso navedene kot dovoljene (EFSA, 2018; URL EU, 2006; URL EU, 2012). Carlsen idr. (2010) so na podlagi dejstev, da ima rastlinsko prehranjevanje zaščitne lastnosti zoper različne kronične bolezni, razvili najbolj obširno podatkov- no bazo 3100 rastlinskih živil, in sicer na podlagi uporabe številnih kvalitativnih metodologij za določanje antioksidantske vsebnosti rastlin, napitkov, zelišč in začimb ter prehranskih dopolnil, ki so jih razpore- dili v reprezentativne kategorije, vendar kokosovega olja v tej podatkovni bazi ni omenjenega. Zaključek „ Glede na dobljene rezultate naključno kontroliranih znanstvenih raziskav in pre- gledov naključno kontroliranih raziskav, narejenih s kokosovim oljem v povezavi s človeškim zdravjem, in glede na stališča priznanih zdravstvenih organizacij in inter- pretacije zaključkov raziskav z neustrezno zasnovo in problematično metodologijo, lahko trenutno relativno nedvoumno za- ključimo, da kokosovo olje ni zdravo živilo niti ne more biti del športnikovega pre- hranjevanja, prehranjevanja rekreativca ali zdravega in aktivnega življenjskega sloga. Čeprav je kokosovo olje v primerljivi količi- ni morda manj nezdravo kot maslo, klobasa ali palmovo olje, naj bo njegova uporaba omejena na minimum tako po količini kot po pogostosti. Poleg tega nikakor ne sme- mo enačiti kokosovega olja ali MCT kot ene komponente kokosovega olja, ki je v manjšini, s kokosom kot nepredelanim in hranilno bogatim rastlinskim živilom (bolj primeren izbor) ali kokosovo moko (manj primeren izbor), ki je posušeno in nastrga- no kokosovo meso. Iz povedanega lahko sklenemo, da kokosovo olje v nobenem pogledu zagotovo ni čudežno živilo ali »superživilo«. Literatura „ 1. AHA (2018). American Hearth Association. Sponsor Thank You. Pridobljeno 18. 1. 2018 iz http://www.heart.org/HEARTORG/General/ Sponsor-Thank-You_UCM_469280_Article. jsp#.Wm3eyq7ibIV. 2. Assunção, M.L., Ferreira, H. S., dos Santos, A. F., Cabral, C.R. Jr. in Florêncio, T. M. (2009). Ef- fects of dietary coconut oil on the biochemi- cal and anthropometric profiles of women presenting abdominal obesity. Lipids, 44 (7), 593–601. 3. Axe, J. (2017). 20 Coconut Oil Benefits for Yo- ur Brain, Heart, Joints + More!. Pridobljeno 11. 3. 2018 iz https://draxe.com/coconut-oil- b e n e f i t s /. 4. Banel, D.K. in Hu, F.B. (2009). Effects of walnut consumption on blood lipids and other car- diovascular risk factors: a meta-analysis and systematic review. The American Journal of Clinical Nutrition, 90 (1), 56–63. 5. Barter, P.J., Caufield, M., Eriksson, M., Groun- dy, S.M., Kastelein, J.J., Komajda, M. idr. (2007). Effects of torcetrapib in patients at high risk for coronary events. N Engl J Med, 357 (21), 2109–22. 6. Boateng, L., Ansong, R., Owusu, W.B. in Stei- ner-Asiedu, M. (2016). Coconut oil and palm oil’s role in nutrition, health and national de- velopment: A review. Ghana Medical Journal, 50 (3), 189–196. 7. Cardoso, D.A., Moreira, A.S., de Oliveira, G.M., Raggio, L. in Rosa, G. (2015). A coconut extra virgin oil-rich diet increases hdl cholesterol and decreases waist circumference and bo- dy mass in coronary artery disease patients. Nutr Hosp, 32 (5), 2144–52. 8. Carlsen, M.H., Halvorsen, B.L., Holte, K., Bøhn, S.K., Dragland, S., Sampson, L. idr. (2010). The total antioxidant content of more than 3100 foods, beverages, spices, herbs and supple- ments used worldwide. Nutrition Journal, 9, 3. 9. Chinwong, S., Chinwong, D. in Mangklabruks, A. (2017). Daily Consumption of Virgin Coco- nut Oil Increases High-Density Lipoprotein Cholesterol Levels in Healthy Volunteers: A Randomized Crossover Trial. Evid Based Com- plement Alternat Med, 7251562. 10. Clegg, M.E. (2017). They say coconut oil can aid weight loss, but can it really? Eur J Clin Nu- tr, 71 (10), 1139–1143. 11. Cox, C., Sutherland, W., Mann, J., de Jong, S., Chisholm, A. in Skeaff, M. (1998). Effects of di- etary coconut oil, butter and safflower oil on plasma lipids, lipoproteins and lathosterol levels. Eur J Clin Nutr, 52 (9), 650–4. 12. DiBello, J.R., McGarvey, S.T., Kraft, P., Gold- berg, R., Campos, H., Quested, C. idr. (2009). Dietary Patterns Are Associated with Meta- bolic Syndrome in Adult Samoans. The Jour- nal of Nutrition, 139 (10), 1933–1943. 13. Doyle, M. (2017). Coconut Oil Benefits and Risks. Pridobljeno 11. 3. 2018 iz https://www. livestrong.com/article/332260-coconut-oil- benefits-and-risks/. 14. EFSA (2018). Labeling and Nutrition. Nutriti- on claims. Pridobljeno 30. 1. 2018 iz https:// ec.europa.eu/food/safety/labelling_nutriti- on/claims/nutrition_claims_en. 15. Eyres, L., Eyres, M.F., Chisholm, A. in Brown, R.C. (2016). Coconut oil consumption and cardiovascular risk factors in humans. Nutri- tion Reviews, 74 (4), 267–280. 16. Farhikhtah, A. in Grahn, E. (2016). Does coco- nut fat have beneficial effects on blood chole- sterol in healthy adults? – a systematic review. Dietician study programme. Sahlgrenska Academy at University of Gothenburg De- partment of Internal Medicine and Clinical Nutrition. 17. Freeman, A.M., Morris, P.B., Barnard, N., Es- selstyn, C.B., Ros, E., Agatston, A. idr. (2017). Trending Cardiovascular Nutrition Contro- versies. J Am Coll Cardiol, 69 (9), 1172–1187. 18. Goedecke, J.H., Clark, V.R., Noakes, T.D. in Lambert, E.V. (2005). The effects of medi- um-chain triacylglycerol and carbohydrate ingestion on ultra-endurance exercise per- formance. Int J Sport Nutr Exerc Metab, 15 (1), 15 –2 7. 19. Harris, M., Hutchins, A. in Fryda, L. (2017). The Impact of Virgin Coconut Oil and High-Oleic Safflower Oil on Body Composition, Lipids, and Inflammatory Markers in Postmenopau- sal Women. J Med Food, 20 (4), 345–351. 20. Hayatullina, Z., Muhammad, N., Mohamed, N. in Soelaiman, I.-N. (2012). Virgin Coconut Oil Supplementation Prevents Bone Loss in Osteoporosis Rat Model. Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine, 237236. 21. Hooper, L., Martin, N., Abdelhamid, A. in Da- vey Smith, G. (2015). Reduction in saturated fat intake for cardiovascular disease. Cochra- ne Database Syst Rev, 6, CD011737. 22. Huang, W.C., Tsai, T.H., Chuang, L.T., Li, Y.Y., Zo- uboulis, C.C. in Tsai, P.J. (2014). Anti-bacterial and anti-inflammatory properties of capric acid against Propionibacterium acnes: a comparative study with lauric acid. J Derma- tol Sci, 73 (3), 232–40. 23. Jacobson, T.A., Maki, K.C., Orringer, C.E., Jones, P.H., Kris-Etherton, P., Sikand, G. idr. (2015). National Lipid Association Recom- mendations for Patient-Centered Manage- ment of Dyslipidemia: Part 2. J Clin Lipidol, 9 (6 Suppl), S1-122.e1. 24. Liau, K.M., Lee, Y.Y., Chen, C.K. in Rasool, A.H. (2011). An open-label pilot study to assess the efficacy and safety of virgin coconut oil in reducing visceral adiposity. ISRN Pharma- col, 201 1, 949686. šport in zdravje 123 25. Lockyer, S. in Stanner, S. (2016). Coconut oil – a nutty idea? British Nutrition Foundation, 41 (1), 42–54. 26. Marina, A., Che-Man, Y., Nazimah, S.A.H. in Amin, I. (2009). Chemical properties of virgin coconut oil. J Am Oil Chem Soc, 86, 301–307. 27. Nafar, F. in Mearow, K.M. (2014). Coconut oil attenuates the effects of amyloid-β on cor- tical neurons in vitro. J Alzheimers Dis, 39 (2), 233–7. 28. Newport, M.T., VanItallie, T.B., Kashiwaya, Y., King, M.T. in Veech, R.L. (2015). A new way to produce hyperketonemia: use of ketone ester in a case of Alzheimer’s. Alzheimer’s & Dementia : The Journal of the Alzheimer’s Asso- ciation, 1 1 (1), 99–103. 29. Poppitt, S.D., Strik, C.M., MacGibbon, A.K., McArdle, B.H., Budgett, S.C. in McGill, A.T. (2010). Fatty acid chain length, postprandial satiety and food intake in lean men. Physiol Behav, 101 (1), 161–7. 30. Robinson, E., Hardman, C.A., Halford, J.C. in Jones, A. (2015). Eating under observation: a systematic review and meta-analysis of the effect that heightened awareness of obser- vation has on laboratory measured energy intake. Am J Clin Nutr, 102 (2), 324–37. 31. Ros, E. (2010). Health Benefits of Nut Con- sumption. Nutrients, 2 (7), 652–682. 32. Rueda-Clausen, C.F., Silva, F.A., Lindarte, M.A., Villa-Roel, C., Gomez, E., Gutierrez, R. idr. (2007). Olive, soybean and palm oils intake have a similar acute detrimental effect over the endothelial function in healthy young subjects. Nutr Metab Cardiovasc Dis, 17 (1), 5 0 –7. 33. Sacks, F.M., Lichtenstein, A.H., Wu, J.H.Y., Appel, L.J., Creager, M.A., Kris-Etherton, P.M. idr. (2017). Dietary Fats and Cardiovascular Disease: A Presidential Advisory From the American Heart Association. Circulation, 136 (3), e1–e23. 34. Sharma, S.P., Chung, H.J., Kim, H.J. in Hong, S.T. (2016). Paradoxical Effects of Fruit on Obesity. Nutrients, 8 (10), 633. 35. Srivastava, S., Singh, M., George, J., Bhui, K., Murari Saxena, A. in Shukla, Y. (2010). Br J Nutr, 104 (9), 1343–52. 36. St-Onge, M.P., Ross, R., Parson, W.D. in Jo- nes, P.J. (2003). Medium-chain triglycerides increase energy expenditure and decrease adiposity in overweight men. Obes Res, 1 1 (3), 395–402. 37. Sun, Y., Neelakantan, N., Wu, Y., Lote-Oke, R., Pan, A. in van Dam, R.M. (2015). Palm Oil Con- sumption Increases LDL Cholesterol Compa- red with Vegetable Oils Low in Saturated Fat in a Meta-Analysis of Clinical Trials. J Nutr, 145 (7), 1549–58. 38. Tholstrup, T., Ehnholm, C., Jauhiainen, M., Pe- tersen, M., Høy, C.E., Lund, P. in Sandström, B. (2004). Effects of medium-chain fatty acids and oleic acid on blood lipids, lipoproteins, glucose, insulin, and lipid transfer protein ac- tivities. Am J Clin Nutr, 79 (4), 564–9. 39. URL EU (2006). Uradni list Evropske unije. UREDBA (ES) št. 1924/2006 EVROPSKEGA PARLEMENTA IN SVETA z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Pridobljeno 30. 1. 2018 iz http:// eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PD F/?uri=CELEX:32006R1924&from=en. 40. URL EU (2012). Uradni list Evropske unije. UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1047/2012 z dne 8. novembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1924/2006 glede seznama prehranskih tr- ditev. Pridobljeno 30. 1. 2018 iz UREDBA KO- MISIJE (EU) št. 1047/2012 z dne 8. novembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1924/2006 glede seznama prehranskih trditev. 41. USDA (2014). United States Department of Agriculture, Agricultural Research Service National Nutrient Database for Standard Reference Release 28. Pridobljeno 30. 1. 2018 iz https://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/ show/659. 42. Vogel, R.A., Corretti, M.C. in Plotnick, G.D. (2000).The Postprandial Effect of Compo- nents of the Mediterranean Diet on En- dothelial Function. Journal of the American College of Cardiology, 36 (5), 1455–60. 43. Voight, B.F., Peloso, G.M., Orho-Melander, M., Frikke-Schmidt, R., Barbalic, M., Jensen, M.K. idr. (2012). Plasma HDL cholesterol and risk of myocardial infarction: a mendelian randomi- sation study. Lancet, 380 (9841), 572–580. 44. Voon, P.T., Ng, T.K., Lee, V.K. in Nesaretnam, K. (2011). Diets high in palmitic acid (16:0), lauric and myristic acids (12:0 + 14:0), or oleic acid (18:1) do not alter postprandial or fasting pla- sma homocysteine and inflammatory mar- kers in healthy Malaysian adults. Am J Clin Nutr, 94 (6), 451–7. 45. Vysakh, A., Ratheesh, M., Rajmohanan, T.P., Pramod, C., Premlal, S., Girish kumar, B. idr. (2014). Polyphenolics isolated from virgin co- conut oil inhibits adjuvant induced arthritis in rats through antioxidant and anti-inflam- matory action. Int Immunopharmacol, 20 (1), 124–30. 46. Yong, J.W., Ge, L., Ng, Y.F. in Tan, S.N. (2009). The chemical composition and biological properties of coconut (Cocos nucifera L.) wa- ter. Molecules, 14, 5144–5164. 47. Zock, P.L., de Vries, J.H. in Katan, M.B. (1994). Impact of myristic acid versus palmitic acid on serum lipid and lipoprotein levels in he- althy women and men. Arterioscler Thromb, 14 (4), 567–75. Barbara Jakše, mag. kinez. barbara.tursic@gmail.com Svetovanje na področju prehrane in gibanja