Kako nam je presojati tečaje za ljudskošolske učitelje na kmetijskih šolah. Piše K. K. Leta 1912 so se v počitnicah zopet po vseh kmeiijskih šolah vršili nadaljevalni tečaji za ljudskošolske učitelje. Udeležil sem se pettedenskega takega tečaja na kmetijski šoli v Št. Junju ob J. ž. Opravka je bilo vsak dan dovolj. Po 6 ur na dan smo poslušali podavanja, najmanj 2 uri sta bili določeni demonstracijam, vsako nedeljo in vsak praznik smo pa napravili pod vodstvom g. ravnatelja in strokovnega učitelja zanimive ekskurzije. Podavatelji so vsi povprek prav skrbno pripravili svoja podavanja; bila so dovršeno strokovnjaška in eminentno praktična. Poslušali smo jih tudi nthote s tistim zanimanjem, ki so ga po pravici zaslužili. Največ smo pa pridobili glede praktičnih zmožnosti v kmetijstvu pri demonstra cijah zunaj na vrtu, v gozdu, po njivah, travnikib, v hlevu, pri domačih gospodarskih opravkih, v delavnici itd. Ekskurzije so bile demonstracije višje stopnje, v širšem obsegu, kt niso samo naše umevanje gospodarstva poglobile, ampak nam tudi nujale neizbrisljive užitke in za bavo. V tečaju smo imeli pravzaprav plodonosne in prijetne počitnice. Odkritosrčno moramo izreči voditelju tečaja kakor vsem podavateljem iskreno zahvalo in priznanje za trud. * * O pravem pomenu tega tečaja pa menda ni bil nihče izmed udeležencev začetkoma na jas em. Vabilo ministrstva, na čigar podlagi smo prosili za udeležbo, ni tega precizno in jasno izražalo. Takoj prvi teden nam ga je pa odkril in obširno utemeljeval deželni sadjarski nad zornik za Kranjsko g. Humek. Podrobno dispozicijo dotičnih pedagoških podavanj nam je prepustil v več izvodih in jo poseduje vsak ude eženec. N-men teh tečajev .je, usposobiti čim več ljudskošolskih učiteljev za poučevanje in vodstvo bodočih kmetijskih nadaljevalnih šol. Dasi avstrijski drž. šoiski zakon govori v ministrski odredbi z dne 10. julija 1885, št. 1985, o ustanavljanju takih šol, se vendar faktično niso uvedle, ozirorna koder se je katera pojavila, je kmalu zaspala zaradi notranje nemožnosti eksistence in prevelikih zaprek vobče. Zaradi tega je bilo prvo poglavje podavanja g. Humeka posvečeno reorganizaciji kmetijskih nadaljevalnih šol po modernih potrebah. Meni se zdi, da je o reorganizaciji težko govoriti, ker — kakor že omenjeno — razen ministrske odredbe z dne 10. julija 1885 doseda, o kmetijskih nadaljevalnih šolah pri nas sploh ni bilo ne duha ne sluha. O reorganizaciji nečesa govoriti, kar še nikdar ni obstojalo, ne gre. Ministrstvo pa namerava s sličnim ustrojem, ki garantira obrtno nadaljevalnim šolam obstoj in uspeh, k življenju zbuditi kmetijsko nadaljevalno šolstvo m ga krepko podprpti. Seveda se tozadevne akcije vrše, kakor pri nas običajno, prikrito, brez vsakega sodelovanja učiteljstva. Vzor je avstrijski upravi kmetijsko nadaljevalno šolstvo v Nemčiji, kjer si zadnjih deset let močno prizadevajo, uvesti ga v vsaki vasi pod imenom Jandliche Fortbildungsschulen". Propagando za to šolstvo vodi na Nem-  ŠKem s posebno vnemo vseučiliški profesor Gisevius v Giefinu, ki tudi naobrazuje ljud- skošolske učitelje v ppsebnih tečajih v to- zadevne namene. Pripomniti mi pa je, da Nemci posnemajo v tem oziru le Francoze, koder obstoja to šolsto izvrstno organizirano po ,,bque de 1' enseignement" in uživa ogromne državne prispevke. Pri nas na Slovenskem se baje posebno zavzema reakcionarna stranka za uvedbo takega šolstva. Kmetijsko nadaljevalno šolstvo je menda ena izmed glavnih točk v preosnovi ljudskega šolstva po programu klerikalne stranke. V svesti si moramo biti, da klerikalna stranka sedanjemu ljudskemu šolstvu posebno očita, da baje v nobenem oziru ne ustreza gospodarskim in življenskim potrebam mase ljudstva na kmetih. Ne pretiravam, ako trdim, da goje vsi zastopniki klerikalne stranke povprek do sedanjega ljudskega šolstva zaradi raznih domišljenih in le deloma stvarnih hib zgolj le zaničevanje. Konkretne oblike zadobiva to zaničevanje seveda v zapostavljanju, preziranju in zaničevanju nas učiteljev samih, ker se drugače ne more izražati. Od kmetijskega nadaljevalnega šolstva pa menda pricakujejo vsega tega, kar sedanjemu ljudskemu šulstvu odrekajo. Mi učitelji se gotovo dobio zavedamo, da je današnje ljudsko šolstvo še nepopolno, da zaradi raznih hib še ne more 'zpolnjevati povsem svoje eminentne kulturne na loge, ki sem jo ponovno preciziral v drugih svojih razpravab. V istih sem tudi razvijal in dokazal, da so vsi pomembnejši, višji uspehi ljudskega šolstva, posebno z ozirom na gospodarske potrebe in vzgojo, edmo le odvisni od zares zmožnega in značajnega učiteljstva in dobrega obiska. Nadaljevalno šolstvo je del splošne ljudske naobrazbe in vzgoje, pripada popolnoma ljudskemu šolstvu, je le njega izpopolnitev z ozirom na rastoče potrebe po splošni in strokovni naobrazbi. Nadaljevalno šolstvo pomenja le raztezanje ljudske naobrazbe čez običajno šolsko obvezno dobo, namreč do 17., oziroma 18. leta za specialne gospodarske in življenjske potrebe glavnih produkcijskih panog: kmetijstva, obrtništva, trgovstva itd. Nadaljevalno šolstvo ni nič drugega nego višji razvoj splošnega ljudskega šolstva, njega izpopolnjevanje v smeri kulturne naloge, ki jo ima reševati Ijudsko šolstvo. Tako pojmovanje kmetijskega nadalje valnega šolstva prepreči vsako nesporazumljenje s strokovnim učiteljstvom na kmetijskih strokovnih šolah. Opetovano in opetovano je g. Humek poudarjal, da učiteljstvo ne sme smatrati nadaljevalne šole ktt enako vredno in enako pomembno pravi strokovni šoli, in da se zaradi tega ne sme noben učitelj, ki poučuje na podlagi usposobljenosti po tem tečaju na nadaljevalni šoli, čutiti in žinrati kot nekak strokovni poljedelski učitelj. Priznal je. da obstoja celo od ministrstva tozadevno strogo pojasnilo, po katerem se mora kurzistom Ijudskošolskim učiteljem ta piesporna točka posebno na srce polagati, da se tako že vnaprej vsa akcija izogne ostrega nasprotstva od strani raznih strokovnjakov na kmetijskem polju, posebno učiteljev kmetijskih strokovnih šol. Vsa ta bojazen je glede nas bre_pomembna, zakaj mi bomo vedno vztrajali na stališču, da je kmetijska nadaljevalna šola le izpopolnjevanje, nadaljna stopnja višjega razvoja splošnega Ijudskega šolstva (hoherer Ausbau der Volksschule) ali z drugimi besedami: Kmetijska nadaljevalna šola ni nič drugega nego raztezanje ljudske naobrazbe na dobo nedospelosti še od 14. leta naprej s specialnim namenom, ustrezati gospodarskim potrebam najvažnejše produkcijske panoge, kmetijstvu. Učni načrt bodočih kmetijskih nadaljevalnih šol, ki ga je istotako prejel vsak udeleženec, je povsem strokovnjaški, učna metoda pa naj bo ista kakor v ljudski šoli. V že navedeui dispoziciji predavanj gosp. Humka je razloček med strokovnim šolstvom in nadaljevalno šolo označen z besedami: »Nočemo učiti kmetijstva, ampak poučevali bomo kmetijsko prirodoznaastvo, kakor se to vrši s prirodoznanstvom v Ijudski šoli na podlagi nazorovanja, toda v širšem obsegu." Kakor razvidno, dokaj jasno, vendar s tem ni še pojem o bistvu in vlogi kmetij ske nadaljevalne šole popolnoma preciziran. Ni strokovna šola, ker ne more in ne sme biti, v istini bo, kakor sem že omenil, višja stopnja raZvoja ljudskega šolstva, ki ima ustrezati strokovno gospodarskim potrebam širše mase kmetiškega ljudstva. Takemu pojmovanju se pa protivijo iz znanih razlogov, posebno zaradi preziranja do ljudskega šolstva, ravno tisti krogi, ki jim je baje kmetijska nadaljevalna šola posebno k srcu prirasla. Klcrikalna stranka se namreč z vnemo trudi, rušiti temelje ljudskega šolstva, obenem pa se ogreva za uvedbo nadaljevalnega šolstva za kmetiško stroko. To se pa ne more nikakor ujemati Znano je, da so reformni predlogi klerikalne stranke naperjeni proti glavnima, bistvenima činiteljema rentabilitete ljudskega šolstva sploh, namreč proti učiteljstvu in dobremu šolskemu obisku. S skrajšanjem šolsko-obvezne dobe na 3—5 let, z odpravo vseh večrazrednic hočejo legalizirati slab šolski obisk, z zarobljenjem učiteljstva in sedaj z zabranjevanjem izboljšanja našega gmotnega položaja pa hočejo onemcgočiti nastoj naobraženega, sposobnega in značajnega učiteijstva. Že davno bi bilo treba naša učiteljišča preosnovati v višja učilišča, ki bi dajala bodo čim učiteljem času primerno viš|O vsestransko in tudi gospodarsko naobrazbo, a ničesar se ne zgodi, nasprotno, zastopnikom klerikalne stranke sedanja učiteljišča nudijo gojencem še preveč, oni zahtevajo zmanjšanje letnikov. (Konec prih.)