Vladimir Trop 1 Po sledeh zavednega ormoškega Sokola Franc Trop} krojaški mojster, 1905-19832 Prispevek presega ~o!J osebno ~odbo konkretne osebe - avtorjevega očeta, sqj je ta vpeta v širši kontekst družbenega dogqjaf!ia - še posebq v luči nemške raznarodoval ne politike na Slovenskem in f!ienih posledic. Razmere in dogqjaf!ie v Ormožu med letoma 1941 in 1945, pred izbruhom 2. svetovne vqjne in ob f!ienem koncu so osredotočeni i/asti na i~on nqjzavednqših Slovencev takqj ob začetku vqjne ter na poijg Lente ob koncu vqjne. Tokrat so prvič na enem mestu oijav!Jeni konkretna imena in priimki, dopolf!ieni še Z navedbo poklica in naslova iZ seznama za i~on 53 Ormožanov, kot tudi vseh 15 lastnikov hiš na Lenti, ki jih je nemški okupator uničil ob pomoči domačih sodelavcev. problematike, bo moja ambicija posebej izpolnjena. Uvod Pričujoči zapis ni zgodovinska študija ali strokovna raziskovalna naloga, ampak je njegov namen v strnjeni obliki podati na enem mestu čim več informacij o dogajanju v določenem času, za katerega obstaja premalo gradiva, ki bi pojasnilo ravnanja in usode ljudi v Ormožu pred in med drugo svetovno vojno. Za razliko od drugih krajev v neposredni soseščini, kjer so zadeve podrobno raziskane, zbrane in popisane, kot npr. za Središče ob Dravi in Kog, pa na moje začudenje za Ormož tega doslej ni opravil nihče na celovit način, zato sem dokazane in strokovno podprte podatke le s težavo napaberkoval na različnih koncih in iz teh drobcev bom skušal sestaviti celoto okrog zgodbe, oz. bolje rečeno usode, mojega očeta. Če bodo na enem mestu zbrane informacije služile kot opora za lažje delo kakemu raziskovalcu, ki se bo v prihodnje podrobneje lotil obravnave opisane Mesto Ormož ima svojo zelo bogato zgodovino, na katero smo lahko upravičeno ponosni. Ker pa zgodovina niso le uspehi, bleščeče zmage in napredek, temveč tudi zablode, izdajstva in druga dejanja, na katera ne moremo biti ponosni, se mi zdi (z zgodovinskega vidika) pošteno osvetliti tudi čas, ki je usodno zaznamoval mnoge ljudi. In ravno posamezniki, ljudje z imeni in priimki, so kot sestavni del družbe tisti pomemben člen, ki zaznamuje tako vsakega od njih, kot tudi soljudi, s katerimi biva, deli njihovo usodo ali nanjo vpliva s svojimi častnimi ali nečastnimi dejanji. Zgodovine v določenem obdobju ne moremo izbrisati z zamolčanjem, saj dogodki in izkušnje živijo naprej v ljudeh in njihovih potomcih, se prenašajo iz roda v rod. Žrtvovanja, junaštva in hrabrosti ne kaže pozabiti, drugačna ravnanja pa moramo postaviti na pravo mesto in naj bodo v opomin in spodbudo naslednjim rodovom, da ne bi ponavljali napak svojih prednikov. 1 Vladimir Trop, pravnik, Zadružna ulica 19 B, 1218 Komenda. 2 Tudi Franjo, Franček. 29 Spomnim se, da nam je oče v otroštvu pripovedoval o tem, »da so nekateri mladi Ormožani s čolni in splavom prevažali čez Dravo orožje in strelivo, ki je ostalo na hrvaški strani, ko se je razbežala kraljeva vojska ob nemškem napadu na staro Jugoslavijo ... , da so jih Nemci zaprli in mučili v zaporu in na Borlu, kjer so morali kot vlečna živina na vozu tovoriti vodo iz Drave na hrib ... , da so jih prav tako kot živino nagnali na transport in odpeljali v izgnanstvo v Srbijo ... , o medvojnih letih v izgnanstvu v Ribarski banji ... , da so domači izdajalci ovajali zavedne Slovence in da gre v prvi vrsti prav njim pripisati tudi požig Lente - celotnega mestnega predela Ormoža ... , da so po koncu vojne nekateri prišli nazaj in ostali praktično brez vsega«. Ob poudarjanju jasnega sporočila: bodite pošteni, zavedni, pokončni, ponosni Slovenci ... bodite IJUD JE! Bori, zbirno taborišče štajerskih izgnancev Fotografija in ilustracija skarikaturo nacista prikaifljeta del vsakdanjega opravila zapornikov na Bor/uJ ki so morali namesto vidne :fjvine na vozovih v sodih tovoriti vodo iZ Drave na vrh grajskega hriba. Otrok v mladosti take zadeve ne zanimajo prav dosti, zagotovo ne toliko, da bi jih sproti zapisovali kot dragocena pričevanja. Več desetletij kasneje je to težko nadoknaditi, ne samo zaradi tega, ker je večina ljudi, ki so to doživeli, že mrtvih, temveč tudi zaradi sile spomina, ki peša, pa tudi zaradi črva, ki zaseje dvom v verodostojnost takšnih pripovedi, ki so lahko točne, morda pa tudi ne. Kaj je res in kaj ni? Kje in kako najti potrditev za povedano? Lahko najdem priče in dokaze za povedano, da lahko to objavim kot verodostojno izpoved? Potrudil sem se in jih našel ter zapisal zgodbo o mojem očetu oz. o okoliščinah in dogodkih, ki so »okrog« njega oz. vezane na njegovo življenje v tistem času, ko naj bi bil v svojih »najbolj ših« letih (gre za obdobje 1930--1945). Sledi, beležnica iz Ribarske banje Moj oče je umrl že pred 35. leti, ko pa mi je poleti 2017 umrl tudi polbrat sem se odločil raziskati in zapisati del očetove preteklosti, ki je na določen način zaznamovala tudi mene. Odpravil sem se po sledi zapisov njegove male rdeče beležnice iz let 1941-1944, v kateri so s prelepo pisavo, poleg imena Franjo Trop - mojega očeta - kot lastnika tega meni izjemno dragocenega spomina, med drugimi navedeni tudi: Jože Zidarič, Franc Gaberc, DoHi Breznik, Neža Wunderl, dr. Jurij Sluga (ptuj), dr. Milan Šijanec ... in začel svoje raziskovanje z branjem pisnih 30 virov, z obiski in razgovori z nekaterimi še živimi someščani, ki so ga poznali še iz prve polovice prejšnjega stole~a, ter z obiskom arhivov in iskanjem dokumentov ... Prvi zanimiv članek sem (z brskanjem po računalniku in vpisom iskalnih gesel ... izseljenci, Ribarska banja idr.) zasledil v glasilu ameriških Slovencev Glas naroda iZ New Yorka, Z dne 9. 9. 1941. V njem je po ljubljanskem Jutru, z dne 20.7. 1941, povzet seznam ljudi, ki jih je nemški okupator izgnal z rodne grude in poslal v pregnanstvo v Srbijo ... Med njimi so navedena tudi ta (imena in priimki ljudi iz očetove beležnice) in druga imena ljudi, ki so jih pregnali v Ribarsko banjo v južni Srbiji. Iz Ormoža najdem zapisane naslednje: Trop, Zidarič, Gaberc, Breznik ... Raziskujem dalje ... Že eno leto pred nacistično okupacijo stare Jugoslavije so Nemci imeli pripravljene sezname zavednih Slovencev, ki jih je bilo treba takoj zapreti in odstraniti (izgnati ipd.), da jim (ob načrtovanem prevzemu oblasti) ne bi oteževali uresničitve »posvečenega« cilja njihove genocidne politike (Hider: »N aredite mi to deželo zopet nemško!<<). Gledam seznam 53 ljudi iz Ormoža (navedeni v preglednici Seznam 53 Ormožanov za izgon iz domovine), (KMO / 53),' ki so jim torej že leta 1940 namenili kruto usodo v naslednjih letih. Med njimi spetista imena in priimki: Trop, Zidarič, Gaberc, Breznik ... Zakaj prav njih? Zakaj prav mojega očeta? Odgovore bom v nadaljevanju nanizal kronološko. Ozadje/priprave na vojno Sokol: Oče je bil član (številka legitimacije 21/7) telovadnega društva Sokol v Ormožu od leta 1927.' O tem priča zraven navedene dokumentacije Zgodovinskega arhiva Ptuj tudi več navedb in fotografij v različnih publikacijah, npr. v zborniku Ormož skozi stole~a in osebnem arhivu Rada Kukovca. V ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož je na ogled tudireproducirana povečava fotografije Kolesarskega društva Drava Ormož - dirkači 1. 1930, ki jo je hranil tudi moj oče; on je treqi z desne (Franček Trop - krojač). Kot vsak »brat« (tako so imenovali odrasle člane), je bil tudi on sprva med naraščajniki oz. podmladkom (otroci - deca) te organizacije, kasneje pa je bil tudi sam vaditelj in vodja naraščajnikov.' Sokolska organizacija je tudi v Ormožu (od leta 1912, ko je bila ustanovljena) s svojim poslanstvom presegala okvire zgolj telovadnega društva. Ravno zaradi narodnobuditeljskega duha in krepitve narodne zavesti Slovencev je bila trn v peti Nemcem in nemčurjem in je bilo naravno, da se jeleta 1941 vključila v OF. -----j /~d"t:~ ~ 3 KMO - Kronika mesta Ormož (glej navedeno literaturo). 4 SLZAP/0087, Sokol Ormož - škatla 1, knjiga 9 -Indeks članov Sokolskega društva Onnož. 5 Vir: Pučko Franc - Spomini na Lento. 31 Indeks članov Sokolskega društva Ormož izkazuje tudi vpisano članstvo za mojega očeta od leta 1927. Slovencev, ki so bili Nemcem naklonjeni (bodisi zaradi prepričanja, bodisi zaradi preračunljivosti) - zlasti po priključitvi Avstrije k nemškemu Reichu in po napadu na Poljsko. Leta 1921 se je opredelilo za Nemce 9 % prebivalcev Ormoža (OSS-III/214),' ki so leta 1939 v Ormožu ustanovili podružnico Švabsko-nemške zveze (t. i. Schwabish-Deutscher Kulturbund) (OSS-III/266). Ze leta 1940 je bilo v Ormožu 60-80 članov kulturbunda (v nadaljevanju - KB), (OSS-III/217), torej vsaj 5 % prebivalstva. Dr. Aribert in Elise Brodar, Adolf in Grete Stammen, Walter Diermayer, Otton Krall (Oton Kralj), Anton in dr. Ottnar Majeritsch, Gustav Trautwetter (OSS-III/212), Jožef Dogša, ValjaJahn (tudi - Vally, Valerija), Udo Kautzhammer, Rudolf Lakner, Pavel Lazar, Maks Petovar (izdajalec - Lenta!), Ivan Remšnik, Alojz Salleg, Karol Verhovščak' so bili najpomembnejši ormoški kulturbundovci, ki so že leta 1940 na sestanku v Jeruzalemu za nemško varnostno policijo pripravili prvi seznam zavednih Slovencev, ki naj bi jih bilo takoj ob prevzemu oblasti tteba zapreti (OSS-III/270.) Seznam 53 Ormožanov za izgon iz domovine Priimek, ime Naslov Poklic Transporti Kdaj 1 Anžlovar, Stefan Ormož 76 paznik jetnišnice (sodni sluga) 19. 7. 1941 2 Ban, Minka (s hčerko) odvetnikovasoproga 3 Boganovič, Dimitrije Ormož 132 železniški uradnik (pravilno Roganovič) 4 Breznik, Adolf Hardek 1 pekovski pomočnik 20.6.1941 5 Cigan Jožef cestni moj ster ? 6 Gaberc, Franc Ormož 10 trf{ovski pomočnik 20.6.1941 7 Gorjup, Viktor Ormož 90 uslužbenec zadružne elektrarne 6.6.1941 8 Grilc Jelica (por. Veselič) Ormož 103 farmacevtka 9 Grivec, Stanko (Jakob) Ormož 132 restavrater (gostilničar) VII. 1941 10 Hanželič Franc Hardek 1 župan 11 Horvat, Anton, dr. Ormož 21 Zdravnik (primarij ormoške bolnišnice dr. Anton Hrovat) 12 Horvat, Ivan Ormož 13 policiiski stražnik 13 Ivanuša, Martin Frankovci pri kmet v Frankovcih 19. 7. 1941 Ormožu 4 14 Janežič, Ema učiteljica 15 Jenko, AloJz Ormož 60 ravnateli meščanske šole 20.6.1941 16 Jereb, p. Remigij Ormož 102 Župnik (Josip Jereb- pater Remigij) 17 Karba, Jurij Ormož 25 vodja zemljiške knjige 3. 7. 1941 18 Kojc, Mihael Ormož29b namestnik obratovodje Falske 19. 7. 1941 elektrarne (obrat v Ormožu) 19 Kovačič, Dragan Ormož 81 urar 20 Kuharič, Ludvik trgovec 21 Lamut, Olga s hčerko zaposlena pri dr. Majeriču (Lemut) 22 Lamut,Vi1iiem (Lemut) zaposlen pri dr. Maieriču 23 Lašič, Jožko (Joško) Ormož 2 sodno-pisarniški uradnik v pokoju 24 Malin, Ferdinand Ormož 14 železniški mizar 20. 7. 1941 25 Nardin Jožef živinozdravnik 6 OSS - Ormož skozi stoletja (glej navedeno literaturo). 7 Tone Luskovič: Ormož v času 2. svetovne vojne; zb-nob-{)rmoz.si. 33 26 Novak, Alojz (»Zek«) Ormož 5 uradnik okrajne posojilnice 27 Obran, Adolf, dr. sodnik 28 Pevec Anton Ormož 81 upravnik pošte 3. 7. 1941 29 Pevec, Rudolf Ormož 140 bivši narodni poslanec in trgovec 30 Pipenbaher, Dušan, dr. Ormož 124 sodnik 20.6.1941 31 Pipenbaher, Danica Ormož 124 20.6.1941 Polaj, Josipina (polak!) Ormož 81 Učiteljica (Jospina Polak- 5. 7. 1941 32 »Fini«, aretirali so tudi sina Borisa Polaka) 33 Polak, Anton Ormož 81 tainik mestne hranilnice 34 Polak, Marija s sinom Ormož 101 trgovka (sin ? Mitj a) 35 Ponebšek, Alojz Ormož 81 notar Il. 7. 1941 36 Puklavec, Martin Ormož 44 poslovodja Vinarske zadruge 37 Pušenjak, Rupert Ormož 102 kaplan 38 Rakuša, Ivan dimnikarski mojster in načelnik (starosta) sokolskega društva 39 Rančigaj, Jožef trgovec 40 Rojs, Ivan Ormož 38 orožniški stražmojster v pokoju 26. 7. 1941 (? kmet) (aretirali so tudi ženo Marijo) Skoliber, Martin Ormož 38 poslovodja kmetijske zadruge - ekonom (začetnik kmetijske 41 zadruf;!e), aretiran 17. 4. 1941 42 Ši;anec, Martina Ormož 86 učiteliica 20.6.1941 43 S;;anec, Milan, dr. Ormož 86 odvetnik 20.6.1941 44 Štrekelj, Alojz Ormož 81 šef davčne uprave (upokojenec) 19. 7. 1941 45 Sumak, Franc Hardek 3 trgovec 5. 7. 1941 46 Tomšič, Alojz učitelj (upravitelj šole) 47 Trop, Franc Ormož 11 krojaJki mojster 20.6.1941 48 Turk, Forto (Fortunat) Ormož 101 učitelj 26. 7. 1941 49 Vaupotič, Ivan Ormož 9 pismonoša 50 Veselič Boris hišni posestnik 51 Veselič, Miran Ormož 49 diplomirani inženir agronorniie 20.6.1941 52 Zadravec, Peter Ormož 128 industrij ec (? zemljiški Il. 7. 1941 posestnik) 53 Zidarič, Jože Ormož 66 poštni uradnik 20.6.1941 Označeni spoudarjenim tiskom (10) so bili izgnani v Srbijo 20. 6. 1941 s transportom št. 5 iz Matibora- osem od teh v Ribarsko banjo (označeni s poševnim tiskom), Jenko in Veselič pa drugam. Označeni s poševnim tiskom v zeleni barvi (3) so bili govorniki na zborovanju 27. 3. 1941. Označeni z modro barvo (10) so bili do sedaj ugotovljeni prvi aretiranci v Ormožu, v noči iz 16. na 17. april 1941 , a točnega podatka o vseh v tisti noči aretitanih ni možno izvedeti, saj ni o tem nobene dokumentacije. Ob napadu na Jugoslavijo leta 1941 je bilo v Ormožu že 115 članov KB (10 % prebivalcev) (OSS-I/262). Po podpisu sramotne pogodbe o pristopu k trojnemu paktu so zavedni Slovenci 27.3.1941 v Prosvetnem domu Ormož organizirali zborovanje, kjer so manifestitali svoj odpor do tega in se dogovarjali o odporu nemškemu okupatorju (OSS-III/222 in DN/54-55).' 8. aprila 1941 je slavnostno okrašen Ormož (zlasti Nemci in nemškutarji, kulturbundovci v belih dokolenkah), radostno pričakal vkorakanje nemške vojske (OSS-I/261 in 8 DN - Drago Novak, Prlekija 1941-1945, Založba BOREC, 1987. 34 OSS-III/219 + 266). Nacistične zastave so visde z drogov javne razsvetljave vzdolž današnje Ptujske ceste (arhiv Foto HOS1). Nemci in nemškutarji tako niso bili več narodna, t. j. nemška manjšina v državi SHS (OSS-III/220), temveč so takoj začdi aktivno soddovati z nemško vojsko pri prevzemu oblasti in izvajanju nasilja nad Slovenci. Že 16. 4.1941 je bil sprožen prvi val aretacij (ZZ-IV /51)' narodno zavednih Slovencev iz seznama (za iztrebljanje - tistih ponosnih posameznikov, ki si jih ne bo moč pokoriti), ki so ga Nemci prinesli s seboj, saj so jim ga že eno leto prej pripravili ormoški kulturbundovci (OSS-I/262, OSS-III/219 in OSS-III/267). S tem se je začela uresničevati nacistična raznarodovalna politika na Slovenskem. Med prvimi aretiranimi v Ormožu je bil tudi moj oče Franjo Trop - krojaški mojster; ohranjen dokument v Zgodovinskem arhivu na Ptuju navaja, da naj bi bil pripdjan na BorIlI. 6. 1941, po sedmih dneh pa od tam premeščen v Maribor.1O V preglednici objavljam cdoren seznam teh (53) ljudi, ki so bili prve žrtve nemškega okupatorja v Ormožu in si zaslužijo, da prihodnji rodovi vedo za cvet slovenstva v njihovem kraju (KMO / 53). Če je to bilo mogoče ugotoviti iz raznih drugih virov oz. evidenc, sem pri imenu in priimku ter poklicu oz. funkciji posameznika navedd tudi njegov naslov in datum, ko so ga izgnali iz Slovenije. Žal pri tem nisem mogd biti uspešen v cdoti, ker je okupator ob koncu vojne uničil ali odpdjal s seboj tovrstue arhive (dokumenti o aretacijah, zaporniške kuj ige za BorI idr.). V Ormožu je okupator (vključno z ljudmi iz seznama) aretiral in izgnal skupno 117 ljudi - vse (razen štirih) že v letu 1941. Kolikor je bilo moč ugotoviti, jih je skoraj polovico (55) izgnal v sosednjo Nezavisno državo Hrvatsko, 30 ljudi je bilo izgnanih v Srbijo (od tega devet v Ribarsko banjo), eden v Bosno, pet pa so jihizsdili v Ljubljano (pod italijansko okupacijo). Za 26 ljudi nisem mogd ugotoviti, kam so bili izsdjeni, saj so podatki nepopolni in neurejeni zaradi pomanjkljivih evidenc. Le na temdju zapisanih ustnih pričevanj nekaterih prizadetih svojcev in nepopolnih podatkov iz arhiva o izgnancih lahko - v poskusu rekonstrukcije poteka izvedbe aretacij - rečem, da so bile prve aretacije večjega števila ljudi v mestu Ormož izvedene 16. aprila 1941, naslednje, bolj množične pa 11. junija 1941 (vsakokrat po približno 10 ljudi). Ostale so zapirali postopoma in posamično ali v manjših skupinah od meseca aprila do konca julija 1941, ko so pozaprli in poslali v izgnanstvo skoraj vse tiste, ki so jih nameravali. Okupator je poskrbel, da glede tega za njim ni ostalo nobene pisne sledi (vojaški ali policijski dokumenti). Sam sem se dokopal do imen in nekaterih drugih podatkov za 117 ljudi, saj so, razen tistih 53 iz prvotnega seznama, izsdili ob nekaterih tudi zakonca, še kakega družinskega člana ali pa cdotue družine - kot npr. Šumakove s Hardeka in Malinove z Lente. Vojna 1941-1945 Zgodovinski arhiv na Ptuju hrani v svoji rokopisni zbirki Kroniko mesta Ormož 1877-1956, ki je redek in zato toliko dragocenejši vir verodostojne informacije o razsežnosti posledic, ki so s tem nastale. Zaptli niso le teh 53 ljudi, temveč tudi njihove družinske člane, torej (po navedbi iz Kronike mesta Ormož) 120 ljudi, t. j. dobrih 10% prebivalcev mesta Ormož. Zaradi tega je ostalo mesto »()bglavljeno« in ob vsaj takšnem odstotku zagrizenih Nemcev in njihovih pristašev je bil vsakršen odpor v Ormožu praktično onemogočen in - razen dveh neuspdib poskusov v letih 1943 in 1944 - obsojen na vnaprejšnji neuspeh. Redki preostali Slovenci - zlasti mlajši zavedni in pogumni fan* in dekleta - so se prikrito angažirali kot aktivisti in se po svojih najboljših močeh in zmožnostih skušali aktivneje vključiti v odporniško gibanje, a sta njihova vloga in pomen ostala, žal, majhna, saj ta aktivnost ni uspela potegniti za sabo gibanja, ki bi lahko karkoli spremenilo. Tistih nekaj redkih partizanov iz našega mesta in okolice (ki so se priključili gibanju pred letom 1944) pa je bilo vključenih v enote, ki so bile drugje in ne na 9 ZZ - Zgodovinski zapisi (glej navedeno literaturo). 10 Fond: Mestni ljudski odbor Ormož 1945 -1952, škatla 1, ovoj 13: SLZAP/0160/001/00013. 35 območju ormoške občine in njene bližnje okolice. Mesra je bilo polno Nemcev in nemškutarjev, ki so obvladovali vse, prav rako pa dodarno vrinjenih ovaduhov. Nekaj poskusov organiziranja odpornikov (verjerno bi bilo pravilneje oz. bolj točno uporabiti izraz »nasprotnikov okupatorjain izdajalcev<<) in posamičnih partizanskih akcij je klavrno končalo in imelo za posledico le nekaj dodarno aretiranih in izgnanih ljudi, saj so Nemci v kali zadušili vsak rak poskus organiziranja za bolj množičen upor. O dveh takšnih tragičnih situacijah bom spregovoril v nadaljevanju; poskusi organiziranja odpornikov so sicer bili, le možnosti za uspeh - zaradi raznih dejavnikov - ni bilo pravih. Aretirane ljudi so zaprli najprej v Prosvetni dom v Ormožu, jih od tam odpeljali v sodni zapor na Ptuj - kasneje naravnost na grad BorI, od tam pa vvojašnico Melje v Mariboru, od koder so jih s transporti izselili v Srbijo, NDH, Bosno in v Nemčijo. Izselitev-pregnanci Nemški okupator je v svoji genocidni politiki na Slovenskem načrtoval izselitev od 220.000 do 260.000 ljudi. Čeprav jim tega ni uspelo v celoti izpeljati, pa je več deset tisoč ljudi vendarle doživelo to usodo v vsej krutosti. V prvem valu 17 transportov so izgnali v Srbijo 7.200 ljudi (TP /243 in 247)," v drugem valu 21 transportov so izgnali vustaško NDH 9.800 ljudi (TP /260 in 288 ter 289), v tre*m valu 34 transportov pa so izgnali v Nemčijo 35.500 ljudi (TP/311 in 331); tem 52.500 ljudem se je v letih 1942 do 1944 pridružilo še 4.200 v Nemčijo deportiranih sorodnikov talcev in partizanov (TP / 35 7). O tem (spodaj navajam povzeto le tisto, kar je bilo bistveno za potrebe mojega proučevanja tematike v zgoraj navedenih izvlečkih) obširno in dokumentirano piše dr. Tone Ferenc v svojem monumentalnem delu Nacistična raznarodovalna politika na Slovenskem 1941-1945, v katerem sem dobil širok vpogled v razsežnosti tega zločinskega načrta iztrebljanja našega naroda. Str. 240, deportacije s Štqjerske (str. 242 - opomba 162 - gld str. 391) 7.6. 1941-odpeIJe l. transportizSlovenskeBistrice, nasledf!ftizMaribora. Str. 243, se~am transportov: Proi valpreselJevanja Slovencev - 7.056 (17 transportov) v Srbijo: najprd 12 transportov iZ Maribora (iwzanci s Štqjerske - 4.669), ki so jih prve aretirali med aprilom in junijem 1941, in nato med proim in (str. 247) drugim valom transportov odpelJe fe 5 transportov iZ Š enlvida pri ljublJani (iwzani Gorenjci in Korofci iZ Me:fjfke doline- 2.387). Str. 244, 5. transport (od 24-ih izMaribora) 20.6. 1941 iZ Maribora vAranileiovac (naprd v Dunis- kamorprispe 22.6. 1941, od tujih ra'{jloredijo v več krqjev, npr. v llibarsko banjo), na tem so bili moj oče in drugi Ormožani. Na omenjenem transportu je priflo do incidenta 0'(; demonstrativnega vzklikanja ra~ih gesel in petja domolJubnih pesmi . .. »Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, a nazqj se vrnemo!« ... idr.). Manjfi incident seje nato ponovil le fe pri naslednjem transportu. Str. 260, drugi vaipreselJevanja Slovencev-9.822 v ustafkoNDH skapqj 21 transportov (14 izMaribora, 7 iz&yhenburga 0'(; Brestanice): najprd 14 transportov iZ Maribora (iwzanci s Š tqjerske - 6.092) ter fe 7 transportov iZ &yhenburga 0'(; Brestanice (iwzani izPosat!Ja in Zasat!Ja- 3.730; najprej 5 transportov, nato fe 2 Z 885 iwzanci). Str. 288/289, v drugem valupreselJevanja izselijo v ustafkoNDH skapqj 9.822 oseb. 11 TF - Tone Ferenc (glej navedeno literaturo). 36 Str. 311/331, tretji val prese!ievanja Slovencev - 35.500 !iudi v Nemčijo (tokrat iZ Obsote!ia in Posolja, da so očistili obmdno območje za naselitev Nemcev in Knčevarjev), 34 transportov iZ Rajhenburga 0.'(; Brestanice (hgnanih V obdo!Jju od 24. 10. 1941 do 17.11.1941). V vseh treh valovih transportov so izgnali iz domovine okrog 52.500 zavednih Slovencev; odpeljalo jih je 72 transportov: 25 iz Maribora, 5 iz Šentvida pri Ljubljani in 42 iz Rajhenburga. Str. 357, v Nemčijo izselijo naknadno v letih 1942-1944 fe 4.200 sorodnikov ubitih talcev in zqjetih ter Zaprtih ali ubitih partizanov. Stevilo vseh i'?g1lanih Slovencev iZ domovine tako naraste na skupno okoli 56.700 oseb, morda celo 60.000. o samem bivanju mojega očeta v Srbiji sem veliko izvedel od njegovega sotrpina Marka Sluge s Ptuja, ki se mojega očeta dobro spomni, čeprav je bil sam takrat še otrok. Markova družina je namreč delila enako usodo kot moj oče in množica drugih, ki so bili iztrgani s slovenske zemlje. Tako mojega kot Markovega očeta dr. Jurija Slugo povezuje usoda od takrat, ko sta se znašla skupaj na gradu Bori, kamor so jih premestili iz ptujskih zaporov, kjer so bili prvi aretirani Ormožani in Ptujčani najprej zaprti, dokler niso Nemci 29. 4. 1941 ustanovili v prostorih gradu Bori peto prehodno taboriše (TP / 19 5) za tiste Slovence, ki so jih nameravali izgnati v prvem valu. Po t. i. rasnem in političnem ocenjevanju tistih »Nemcem sovražnih Slovencev<<, ki so jih okarakrerizirali kot: član SOKOL-a, sodnik idr., so tiste, za katere so določili izgon iz Slovenije, poslali v zbirno taborišče v Maribor, ki je bilo urejeno v prostorih vojašnice v Melju. Od tukaj so jih poslali s transporti bodisi na Hrvaško (v ustaško državo NDR), v Bosno, v Srbijo ali v Nemčijo. Moj oče je bil izgnan iz Slovenije 20. 6. 1941 s transportom št. 5, ki je odpeljal iz Maribora (MnoM).12 Iz Ormoža so bili s tem transportom izgnani: Franc Trop, Jože Zidarič, Franc Gaberc, Adolf Breiflik, dr. Milan Sijanec Z f!no Martino in hčerko Nikof'!/o, Dušan Pipenbaher Z ženo Danijelo (Danico) ro/. Lasič, Miran Veselič in AlojZ Jenko. Celoten seznam tega (in nekaterih drugih) transporta je hranjen v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. Končna postaja za teh 307 ljudi je bil kraj Dunis v Srbiji, kamor so prispeli iz Arandelovca, ki je bil prvotno predviden za končno postajo tega transporta, a so ga 22. 6. 1941 preusmerili naprej. Tukaj so jih Nemci razporedili v več krajev, 114 Slovencev v Ribarsko banjo (MnoM) na pobočje planine Jastrebac, kamor so prispeli 24. 6. 1941. Z izjemo zadnjih dveh izgnancev so bili tja izgnani vsi Ormožani (uradni vir med njimi sicer ne navaja družine odvetnika Šijanca, čeprav je dejansko tudi bila nameščena v Ribarski banji, ker je navedena med drugimi imeni v očetovi beležnici). Za namestitev v t. i .•• izbeglički dom« so izpraznili in preuredili prostore zdraviliških objektov. Vsako tako »slovensko kolonijo« pregnancev je kot neke vrste avtonomno skupnost zastopal in upravljal odbor iz njihovih predstavnikov, na čelu katere je bil v Ribarski banji odvetnik dr. Jurij Sluga. O življenju in delu izgnancev v Ribarski banji nisem mogel izvedeti kaj veliko. Izgnanci so se preživljali z opravljanjem različnih del, s katerimi so si zaslužili za najosnovnejše prežive* in pokrivanje svojih potreb. Oče je kot krojač šival oz. večinoma popravljal oblačila izgnancem in domačinom in si tako zaslužil za nakup osnovnega živeža in potrebščin. S kujigovodsko natančnos~o si je zapisoval v beležnico, kaj je kdaj za koga naredil in koliko mu je za to računal, po drugi strani pa tudi, kdaj in koliko je ob nakupu on plačal komu za razne dobrine (izvemo lahko za ceno jajc, moke, olja, sladkorja, papirja za zvijanje cigaret, tobaka ... ). Nekatere izgnance so okupacijske oblasti premestile v druge kraje, kjer so potrebovali koga z ustrezno izobrazbo ali poklicem za opravljanje določenih del (gospoda Zidariča so poslali delat na pošto v Čačak). Nekateri (tntelektualci) so pomagali tamkajšnjim kmetom pri njihovih opravilih, delali na poljih ... Ne glede na prijaznost in razumevanje srbskega 12 MnoM - Muzej narodne osvoboditve Maribor (glej navedeno literaturo). 37 civilnega prebivalstva, v okolje katerih so okupacijske oblasti slovenske izgoance prisiloo nastanile, je bilo njihovo življenje v Srbiji težko in trpko, brez zadovoljstva in vesdja ter radosti, prežeto z domotožjem in grenkobo osamljenosti, saj so bili tisoč kilometrov vstran od svojih domačih. Poleti 1944 je očeta razvesdila fotografija sina - mojega polbrata, ki mu jo je poslal v Srbijo, da ga je lahko vsaj vidd na sliki, če že ni mogd gledati njegovega odtaščanja v najobčutljivejših letih. Fanm je umrla mama, ko je bil star rosnih sedem let, očeta so mu izgoali pri enajstih; tako je ostal brez obeh ljubljenih. Prav razneženo sem prebiral neko ljubezensko pesem Ljube Prener, ki si jo je oče prepisal v bdežnico, da mu je laj šala bolečino samosti in neizživete ljubezni v tujini. Marko Sluga pravi, da se za povrh vsega še posebej spominja mdi sila neprijaznih zim v tistih planinah, bogatih s snežno odejo, da so bili ti kraji zato pogosto odrezani od sveta, pod okru pa so jim zavijali lačni volkovi. Na srečo je tuljenje volkov zadnje leto pred koncem vojne zamenjalo hrumenje motorjev zavezniških letal. (? 1.) maja 1944 so Nemci zaradi prodiranja partizanov, Rdeče armade in Bolgarov vse pregoance premestili v bližino Požarevca in jih namestili v zaporniške celice zloglasne kaznilnice v bližnjem kraju Zabela. Selitev iz Ribarske banje v Zabdo je bila za pregoance druga kalvarija, pri kateri so bili izpostavljeni naporom, sovražniku ... Tre* kalvarija je za večino sledila dober mesec in pol po koncu vojne, ko so se 23. 6. 1945 začde množičuerepatriacije več tisočih (6800) nazaj v Slovenijo (fF / 436). Kaj se je medtem dogajalo v Ormožu 1941-1945? Izdajstva Jeseni 1941 je nastala manjša odporniška skupina tudi v Ormožu, v katero je bilo vključenih nekaj posameznikov (Zlatko in Branko Kovačič, Edi Stropnik, Toni Knez), ki so nadaljevali z zbiranjem in skrivanjem orožja (OSS- I/241,DN/122). Prav skrito orožje in pogovori o pripravah na organizirani odhod k partizanom na Pohorje so bili razlog bojazni okupatorja, da bi se tudi na Ormoškem razmahnil aktiven odpor. Kronika mesta Ormož razkrije (KM0/54 in KMO/66), da so zato Nemci leta 1943 v okolje znane ormoške gostilne K solneu vtibotapili svojega gestapovskega agenta - kakopak Slovenca, Jožeta Lovrenčiča (DN/200), iz Budine pri Ptuju, čigar oče je kot mesar po 1. svetovni vojni delal v drugi ormoški gostilni Skoršič. Gostilničar Frane Horvat je pripadal znani ormoški sokolski družini in se je družil s podobno mislečimi zavednimi Slovenci. Nadaljuje se kot v vohunskem filmu ali napeti kriminalki, v kateri se prepletata ljubezen in izdajstvo. Zapisovalec v Kroniki mesta Ormož 1877-1956 kot dober poznavalec in pričevalec lokalnih - ormoških razmer, pravi (1<.\10/66), da je uspelo vohunu s šarmom izvabiti od gostilničarjeve žene potrebne informacije za tujega gospodarja in mu hlapčevsko izdati lokacijo skrivališča orožja v hiši (last trgovske družine Kuharič iz Ormoža) med goricami na Lešniškem Vrhu in tudi imena (24) ljudi, ki so tam skrivoma sestankovali. Osvobodilno gibanje je zato, še preden se je sploh uspelo bolj razmahniti, utrpelo hud udarec, saj so zaradi te izdaje 13. 10. 1943 aretirali in deportirali 5 ljudi: Ivan Masten, Vaso Vlaisavljevic, Ivan likavec, Božo Kuharič, med njimi pa je bil tudi gostilničar Franc Horvat, ki so ga poslali v Dachau. Kako pretkano in uspešno so ddovali okupator in njegovi slovenski pomagači, govori tudi dejstvo, da se je oktobra 1943 tudi drugemu nemškemu vohunu - pobegli partizan iz Pohorskega bataljona Alojz Bohak (DN/200) iz Miklavža pri Mariboru, ki je postal gestapovski agent, uspelo zbližati s posameznimi domačini, jih zaradi pretirane lahkovernosti in zaupnosti pretentati (tudi ormoškega organista) in preko njih navezati stik z nekaj zavednimi domačini v Ormožu in bližnji okolici. Le »sedmemu rutu« nekaterih bolj dvomljivih domačinov se velja zahvaliti, da se ni ujela v nastavljeno past gestapa skupina simpatizerjev osvobodilnega gibanja, ki bi se radi odpravili k partizanom na Pohorje, kamor naj bi jih popeljal vrinjeni vohun 38 Lovrenčič (za večjo prepričljivost se je na koncu izdajal celo za poveljnika - ne samo za simpatizerja - tamkajšnjih partizanov). Lovrenčič si je zapisal podatke 49 posameznikov iz Ormoža in njegove okolice, ki so simpatizirali z odporniškim gibanjem za osvoboditev domovine izpod okupatorjevega jarma. Leto kasneje je ponovno sledil hud udarec osvobodilnemu gibanju zaradi izdaje. Nemci (oz. njihovi operativni pomagači, kozaki in orožniki) so namreč pri Veliki Nedelji ob napadu na partizansko postojanko pri Francu Zrnecu 27. 12. 1944 (ON / 282) ujeli mlado terenko Heleno Praprotnik - Dano (18-letno dekle, rojeno v Središču ob Dravi) in v ptujskem zaporu z mučenjem iz nje izvlekli imena sodelavcev; partizanske aktiviste pa zvabili v past zrežirane zamenjave ujetnikov. Gestapovski agent slovenskega pokolenja, ki se je kot posrednik med Nemci in partizani pogajal za izpustitev in zamenjavo zaprte terenke z njenimi prijatelji - odpomiki, je za izvedbo svojega peklenskega načrta žrtvoval svojega 14-letnega sina. Partizane je namreč želel prepričati v svojo iskrenost, in da je zaupanja vreden sogovornik in pogajalec, s tem da jim je pripeljal in izročil svojega otroka, ki naj bi ga nato vrnili, ko jim bodo Nemci pripeljali in izročili Praprotnikovo! Nemci pa so želeli izigrati partizane in na dogovorjeno mesto izmenjave ujetnikov niso pripeljali zajete partizanke Danice. Partizani so se sicer rešili iz nastavljene pasti, a so s seboj odpeljali tudi »zastavljenega« mladeniča. Ker se ta po dveh dnevih ni vrnil domov, se je vse skupaj (kar je sledilo izdaji sodelavcev Praprotnikove, ki je kasneje postala celo sodelavka gestapa~ končalo tako, da so v zameno za njegovo življenje Nemci 8. 2. 1945 postrelili 20 talcev za obzidjem ptujskega pokopališča (KMO / 67). Iz maščevalnosti so se znesli nad družino Franca Zrneca iz Sodincev, kjer je bila od leta 1943 partizanska postojanka; gospodar je podlegel za posledicami mučenja. Ze pred tem pa so aretirali še 6 zavednih domoljubov, ki so jih povezovali z razstrelitvijo železniške proge pri Ormožu dne 24. 10. 1944. Dober mesec pozneje od tega dogodka so tako ujeli in zaprli naslednje zavedne Slovence: Antona Zolnirja, Albina Krajca, Vido Alič (rojena 7. 3. 1924 na Ptuju), Rada Knkovca,Janeza Trstenjaka, Ivana Jeretnicain malo kasneje še Jakoba Meglo. Čeprav se je vojna počasi že bližala koncu in se je nemška vojska morala na vzhodnih bojiščih že utnikati, lahko vidimo, da je okupator morda prav zaradi tega stopnjeval svoje nasilje nad zavednimi domačini na naših tleh. To izpričujeta opisana primera izdaj in represalij, pri katerih so se izživljali in znesli nad ujetitni ljudtni. Leta 1943 ujete so poslali v koncentracijsko taborišče Dachau, * so poslali v začetku januarja 1945 tudi Jakoba Meglo. Leta 1944 ujeti so bili v glavnem poslani v Gradec, kjer so Zolnirjain Krajca obglavili. Kljub temu da je bil hrom, so * poslali v konfinacijo tudi nemočuegainvaJida Boža Kuhariča (skupaj z njegovo negovalko). Vido Alič so Nemci ustrelili tik pred koncem vojne, 9. 4. 1945. Janez Trstenjak je bil obešen kot talec v Frankolovem, Ivan Jeretnic pa v Jasenovcu. Aktivist Rado Kukovec - Zorko je bil prav tako poslan v Gradec, kjer je bil zaprt in obsojen na smrt, a je bil že tri tedne po aretaciji spet med ormoškitni partizani, saj mu je med zavezniškim bombardiranjem Gradca uspelo zbežati (ON/237). Ko so Bolgari 8. maja 1945 osvobodili mesto, se je naslednji dan prav on kot prvi partizan, skupaj z Milanom Šonajo, pojavil v Ormožu in začela se je vzpostavitev nove oblasti. Ob 14.00 uti istega dne jde bila prva seja mestnega odbora OF (KL\10 / 68). Konec leta 1944 so se kljub vsemu stopnjevale partizanske aktivnosti tudi na Ormoškem. V začetku naslednjega leta pa so se nadaljevale tudi aktivnosti za vzpostavitev formalnih vzvodov nove oblasti. Januarja 1945 je bil ustanovljen okrožni odbor OF, marca 1945 pa tudi odbor OF za Ormož (OSS-I/266). Konec vojne - a ne tudi konec trpljenja Iz 7. na 8. maj 1945 so Ormož zapustili zadnji Nemci - z njimi pa je pobegnilo tudi kakih 150 oseb (KMO / 68), 8. maja so vkorakali v Ormož Bolgari in osvobodili mesto, nato so 9. maja prevzeli nadzor nad mestom predstavniki 39 nove oblasti (OSS-III/270). A na pragu svobode in pred dokončnim porazom ter tik pred paničnim pobegom iz Ormoža (ko niso utegnili uničiti niti vseh občinskih arhivov ter minirati vseh poslopij, ki so jih še nameravali uničiti), so kot ranjena zver vendarle zadali še zadnji smrtni udarec zavednim Slovencem, če jih že iztrebiti ni bilo mogoče: uničiti jim domove, jih spraviti ob vse premoženje, jih pustiti brez vsega - brez strehe nad glavo, če se bodo slučajno živi vrnili iz pregnanstva, bodisi iz Srbije, koncentracijskih taboriščih ali s front (nekateri tudi kot prisilno mobilizirani v njihovo vojsko - tako kot moj stric Ivan Trop). Lenta in njena usoda 15. aprila 1945 so Nemci požgali in porušili do tal vseh 15 hiš na Lenti (OSS-I/266 in OSS III/270). Ob devetih zjutraj so lastnikom hiš naznanili svojo grozljivo namero, ob treh popoldne pa je že gorelo celotno naselje. Na podlagi najdenega dokumenta v Zgodovinskem arhivu na Ptuju o numeraciji hišnih številk v mestu Ormož in ostanovalcih 13 vemo, da so leta 1930 živeli na Lenti (povzeto v spodnji preglednici): Ormož, hišna Priimek in ime lastnika Poklic številka 1 VEZJAK Friderik sodar 2 LAŠIČ Josip oficijal 3 VAJDA Marija posestnik 4 PUČKO Franc učitelj 5 NOVAKJakob krojač 5a* VIDOVIC Elizabeta posesInica 6 MEŠKO Ivan in Elizabeta čevljar 7 EMERŠIČ Jakob krojač 8 KARBA Bogomir železničarski zvaničnik 9 HAVLASAna posestnik 10 GABERCAna posestnik 11 TROP Angela posestnik 12 MAJERIČ Anton čevljar 13 JAUŠEVEC Ivan brivec 14 MALIN Ferdinand državna železniška čuvajnica 15 PETOVAR Maks mlinar 13 Zgodovinski arhiv na Ptuju - Fond: MO Ormož 1857-1950, škatla 15, ovoj 64 (SLZAP/0008). 40 Iz Ormoža proti Ptuju (»Lenta«) Desno - 7. Levo - 9. Desno - 6 Levo -8 Levo -7 Levo -6 Levo - 5 Desno - 5 Desno - 4 Levo - 4 Levo - 3 Desno - 3 Desno - 2 Levo -1 Levo - 2 Desno -1 Lenta se imenuje predel mesta, lahko bi rekli predmes*, ki (gledano v smeri Ptuja) leži ob izteku mesta tik pod vznožjem hriba, na katerem domuje ormoška bolnišnica. To je tam, kjer cesta preči potok Lešnico. Na tej ravninici, ujeti med ta in naslednji hrib s Hajndlom malo naprej, so bile do 15. aprila 1945 postavljene hiše družin Petovar, Majerič, Trop, Karba, Emeršič, Vajda, Vezjak (le sodarju niso požgali, ker je hiša bolj oddaljena) na desni strani, na levi strani ceste pa so imele ognjišča družine: Jauševec (in najemnik Ivan Horvat), Malin, Gaberc, Havlas (podnajemnik Vaupotič), Meško, Vidovič, Novak, Pučko in Lašič. Polovica (odebeljeno) od teh zavednih Slovencev je bilo izgnanih v tujino, vseh petnajst pa je ostalo brez lastuega doma! Če bi celoten Ormož doletela taka usoda kot Lento (Lenta je sicer štela 16-inne 15 hiš, v katerih je bivalo vsaj 60 ljudi, od tega 10 izgnanih), bi to pomenilo, da bi izgnali 175 oseb od vseh 1100 takratuih prebivalcev- ob tem, da je bilo v to vštetih dobrih 10% Nemcev, hiše pa bi požgali skoraj vsem 275-im hišnim lastuikom (vse hiše ormoških Slovencev). Kako katastrofalno visoko ceno so plačali prebivalci Lente je več kot očituo. Zato sem jih navedel poimensko, tako kot sem navedel tudi imena in priimke ter nekatere druge podatke vseh iz spiska 53-ih Slovencev iz Ormoža. Le-ti so bili namreč prve žrtve okupatorja in domačih izdajalcev v Ormožu med drugo svetovno vojno. Ko so jih spomladi 1941 izgnali, so s tem onemogočili delovanje naprednih Slovencev v Ormožu. Zato si oboji (pregnanci in prebivalci Lente) zaslužijo vsaj trajen spomin in spoštovanje, če že primerne odškodnine za vse izgubljeno premoženje in trpljenje ni bilo. Po vojni so namreč prebivalce Lente, ki so ostali brez domov, namestili po različnih bolj ali manj neprimernih bivališčih, jih večkrat selili in imeli zanje praviloma premalo posluha." Celo več, lastuikom požganih domov nova oblast ni dovolila postaviti hiš na njihovi lastni zemlji, kljub temu da so bili lastuiki zemljišč. Domačin Franček Pučko je v svojih Spotninih na Lento zapisal, da je uspelo na pogorišču postaviti novo hišo le trem (črnograditelj em, kot jih je hudomušno imenoval) od petuajstih, ki so to storili, še preden je nova oblast sprejela sklep, da na tem območju ne dovoli ponovne pozidave. Usoda mojega očeta Oče se je - za razliko od mnogih Ormožanov, ki so umrli bodisi v koncentracijskih taboriščih, po zaporih zaradi posledic mučenja ali v borbi - vrnil v Ormož. A namesto radosti in veselja, da je spet na naši svobodni slovenski zemlji, v svoji tako ljubi domovini, je pretresen spoznal, da je izgubil popolnoma vse, saj so mu medtem požgali dom na Lenti (Ormož,hišna številka 11, lastnica Angela Trop). Oče se je v času izgnanstva tudi formalno včlanil v OF, in sicer je zaveden kot član v Beogradu od 13. novembra 1944. Iz Požarevca je bil izpuščen 6. maja 1945, v Ormož pa se je vrnil 26. maja 1945, ko se je po dolgih štirih letih trpljenja končalo njegovo pregnanstvo v tujini." Domnevam, da so očeta (kot preverjeno zaupanja vrednega človeka in poštenjaka, na katerega so se nove oblasti lahko zanesle) prepeljali iz Srbije nazaj v Slovenijo med prvimi zato, ker ga je Mestni ljudski odbor Ormož že na svoji 1. seji, 9. maja 1945 (KMO/68), določil za »kotnisarja« (nekakšni poverjeniki oz. skrbniki premoženja) zaplenjene Brodarjeve imovine (veletrgovinaz vinom, vila z vrtuarijo) - da bi tako preprečili, da je ne bi lokalno prebivalstvo iz maščevalnosti popolnoma izropalo in uničilo. Svojevrstna ironija in cinizem je v tem, da varuje pred uničenjem lasmino pobeglega kulturbundovca Brodarja tisti, kateremu so izdajalci pred tem uničili njegovo lasmino. A je oče ostal zvest svojemu idealizmu in se kljub nesporni ideološko levičarski prepričanosti ni želel politično vezati na stranko, ki je prevzela v svoje roke vso oblast in ki so jo predstavljali ne le mladi zanesenjaki iz začetkov odporniškega gibanja, temveč v 14 ZAP-zapisniki sej MLO Ormož od 3. 10. 1945 do 30.10.1947 -str. 443 ... o zavrnitvi pritožbe ... 15 Fond: Mestni ljudski odbor Ormož 1945-1952, škatla 1, ovoj 13: SI_ZAP/0160/001/00013*. 41 I še večjem številu tisti, ki so se ji priključili v prvih dneh maja 1945. Tako je tudi po vojni kmalu spet delal tisto, za kar je bil usposobljen in kar je najbolje znal-še naprej je bil krojaški mojster. '"): .... 6~~A~ v'/~; -~ )'~~ t~ ~ /' a,..~ - ,/ ./ ,/ VI/' ....--- -. / 2, 6~- . / /Ž-.-'7 i r /t: '-1 tP J: .. - -'- I ~ ,/ fi 6..4 rl., ~ kL}-' ~. ~~. ~ ,~~ ~~~ I v8-~~ ~ 'L , cJš--.re..o- ~ "'~~ ~_ J-:. ~{ "" au.. ~ t:..r v t;~ " ..j':: ~ L &tC: 0"1 ~..J;.. • / ~ , . ~ -~~ ~ ~ rv / • W/ ~ ,Il ~ :- ~ t?& L,..,. -. - - ~ - ~-- l~_L~·.d~~i~ , /4#..-~~ l ['t ~, 1_ ' 1 __ 1_ ff a IT alenj po vrnitvi iZ iW/anstva je nova oblastpopisala vsahga repatriiranca (evidenčni list za mo/ega ofeta, il(/Jol'!Jen po 1JfIaJ!>w priprav!Jenih rubrikah). Usode drugih posameznikov z Lente Petovarjev mlin in Meškova hiša (njihova hči je ob koncu vojne pobegnila z Nemci) so bili kolateralna škoda uresničitve zadnjega dela Petovarjevega zločinskega načrta, da naj uničijo (miniraj o in požgejo) celotno Lento, preden bodo morali Nemci za vedno oditi s slovenske zemlje. Svoje poslanstvo pa je začel s hlapčevsko vdanos~o tujcu uresničevati že nekaj let pred začetkom 2. svetovne vojne, ko je kot aktiven član kulturbunda Nemcem ovajal ormoške zavedne Slovence in pahnil polovico od svojih sosedov z Lente v pregnanstvo. Zato ga večina prizadetih domačinov krivi za usodo in trpljenje ter prizadejano materialno škodo, ki ga je z izdajalstvom povzročil spodaj navedenim: Požgane hiše družinam: Majerič, Trop, Karba, Emeršič, Vajda, Lašič, Novak, Meško, Vidovič, Havlas, Gaberc, Horvat, Malin in Pučko, izgnani v Srbijo in NDH: Franc Trop (moj oče), Jurij Karba,Jožko Goško) Lašič, Alojz Novak (Zek), Franc Gaberc, Ivan Horvat (pri - Ivanu Jauševcu) - vsi v Srbijo, v NDH pa: družina Malin: Ferdinand, Elizabeta, Ferdo, I vanka (por. Šterman) in Ivan Vaupotič (pri - Ani Havlas), internacija: Ivan Horvat, 42 rundi: Marjeta Karba, umrla zaradi mine v Srbiji, Marica Lamut in Marija Lašič, umrli ob bombardiranju v Sremu, borci: Franc Gaberc, Slovenski bataljon (Sremska fronta), talci: Alojz Novak (Zek), ustreljen kot talec v Kraljevu. Razen hiš na Lenti je bila edina še popolnoma uničena hiša v Ormožu last Nemca Diermayerja, ki pa si jo je dal minirati sam, preden je pobegnil. Sklepne misli Dobrih trideset let je že prisotna hvalevredna ideja o narodni spravi, ki pa jo zdaj ena, zdaj druga politična stran izrablja bolj za polarizacijo slovenskega naroda, kot pa za to, da bi ljudje danes in v prihodnje živeli v soži~u in neobremenjeni z ideološko razklanos~o iz preteklosti. Sam s pričujočim prispevkom nikakor ne želim odpirati starih ran, še zlasti, ker poprava enih krivic običajno povzroči nastanek novih. Neprimerni pa se mi zdijo poskusi revidiranja zgodovine, ki so vedno bolj neprikriti in jih v zadnjem času dopolnjujejo še brezsramna prizadevanja nemško govoreče skupnosti, ki da se počuti v naši novi državi eksistenčno ogrožena zaradi kratenja njihovih temeljnih človekovih pravic. Take izjave delujejo naravnost v posmeh zgodovinskim dejstvom. Ze zaradi navedenega čutim kot domoljub dolžnost spomniti na ne tako davno preteklost, da si bodo lahko mladi izoblikovali objektivnejšo sliko o času, ki so ga živeli njihovi predniki in ki je v njih pustil določene brazgotine. Ob poskusih revidiranja zgodovine in zamenjevanja vlog rabljev in žrtev v zadnjem času vendarle ne gre spregledati, kaj je bil vzrok in kaj posledica. K temu, da se stvari postavijo (nazaj) na pravo mesto, želim prispevati z osvetlitvijo zgoraj opisanih dogajanj in razmer v mestu Ormož. V gradivu sem se izognil ponavljanju in navajanju širšega opisa okoliščin in družbenih razmer pred 2. svetovno vojno in neposredno po njej, saj so o tem že kvalitetno pisali nekateri drugi avtorji, ki jih navajam med viri. Na seznamu za izselitev so sami zavedni, napredni, ponosni Slovenci -levičarji, sokoli, inteligenca, pa tudi dva duhovnika (oba ormoška dušna pastirja). Tudi med Štajerci so bili petokolonaši in izdajalci (kot opisani primeri), organiziranega domobranstva pa na tem koncu Slovenije ni bilo, za kar gre zasluga takratnemu mariborskemu škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki mu je bilo jasno, da (ker so prisegli zvestobo in predanost Hitlerju) se domobranci niso borili za domovino, temveč za okupatorja - zato so zgodovinsko gledano izdajalci lastnega naroda in svoje domovine. Proti okupatorju in za domovino Slovenijo so se borili (ne samo organizirano kot partizani pod okriljem Or) ljudje, vključeni v narodnoosvobodilni odpor. Zato je popolnoma sprevrženo vsakršno drugačno interpretiranje zgodovine, saj je globoko v naspro~u z dejstvi. Z izjemo Hrvaške so v vseh drugih evropskih državah (kjer je bila med 2. svetovno vojno podobna razdvojenost ljudi v odnosu do okupatorja) zmogli dovolj poguma in treznosti, da so postavili ljudi in njihova ravnanja/dejanja v tistem groznem času na svoje, t. j. pravo mesto. V vojnem času je šlo za stvar odločitve vsakega posameznika - in če je bila napačna, je pač bila napačna. Danes pa gre tudi in predvsem za soočenje z lastnimi stališči in ravnanji in za to, da prevzameš odgovornost zanje. V tej luči bi bilo še posebej dobrodošlo, če bi vrh slovenske rimokatoliške cerkve končno uvidel in priznal zmoto medvojnega ravnanja njenih predstavnikov v ljubljanski škofiji in to kolaborantstvo jasno obsodil. Škofa Rožmana pač ni mogoče izenačiti s škofom Tomažičem, tako kot ni mogoče izenačiti vloge tistih duhovnikov, ki so bili lojalni okupatorju, s tistimi, ki jih je taisti okupator izgnal zaradi njihove zavednosti. Na te zavedne duhovnike bi morala biti slovenska cerkev kot institncija še posebej ponosna in jim izkazati potrebno čast 43 in spoštovanje, ker si zaradi svoje pokončne drže to tudi zaslužijo. Med slednje sodi tudi naš rojak Fran Ksaver Meško. Sprejeti (pravo) odločitev v usodnih trenutkih jevse prej kot lahko (če ti je sploh dano, da jo lahko sprejmeš sam), a potrebno in nujno. V svojih spominih na ta čas težkih preizkušenj in odrekanja Fran Ksaver Meško (ki je bil prav tako izgnan kot številni drugi slovenski duhovniki s Štajerske) pravi, da je bilo izgnanstvo »križev pot«1 Njegovi spomini na ta leta so sila poučno branje o ljubezni do domovine in do ljudi, prežeti z duhom krščanskih naukov tako glede ljubezni do bližnjega, razumevanja in odpuščanja. Ponosen na svoje slovensko pokolenje, se kritično in jasno distancira od stereotipov o večvrednosti civilizacijsko pomembnejših narodov (Nemci - kot vzor) in poudarja vrednost slovenskega naroda in vsakega človeka posebej ... Nikjer ni zaslediti klečep1azenja pred močnej šim in udinjanja zavojevaleu, nobene pokornosti za vsako ceno. Kot zaveden in pokončen Slovenec nam je tudi on lahko svetel zgled. Zahvala V sem sogovornikom (navedenim med usrnirni viri) sem še posebej hvaležen za dragocene informacije, ki so mi jih zaupali, saj so vsi osebno poznali očeta in se kljub častitljivi starosti še dobro spomnijo tistega davnega - težkega časa prcizkušenj in odločitev, ki so zaznamovale njihova mlada življenja. Nenazadnje se želim zahvaliti tudi gospe Nevenki Korpič in gospe Manici Hartman iz ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož za pisna gradiva ter še posebej gospe Nadici G=duč (moji učiteljici slovenščine iz osnovne šole in cenjeni prijateljici) za pomoč in spodbudo, da je rezultat mojega raziskovanja tudi objavljen in bo z objavo v Zgodovinskih zapisih ormoškega Zgodovinskega društva tudi na voljo zanamcem. Povzetek Nacirtični ohipator je iZ Ormoža iS(J!,nal tudi krojaškega mojstra Y'ranca Tropa, člana Društva Sokol J\fjegovo ime je bilo že leta 1940 na se'{!lamll53 Ijlldi, ki so jih Nemci nameravali takoj ob okupacifi slolJenskega ozemlja iS(J!,lZati Z rodne grude. Avtorv članku popiše očetolJO usodo v tem krutem obdobju slolJenske S(J!,odovine. Izpričcvanj;n dokumentacije v S(J!,odovinskem arhivu pa mu je lISfJelo sestaviti doslej najcelovitejši se'{!lam iS(J!,nanih Ormožanov, na katerem je 115 oseb. V pričujočem članku se je sicer osredotval predvsem na že omenjeni spisek 53-ih, o katerih se je do sedaj vedelo le za imena in priimke. Z ratfskovanjem in iskanjem dodatuih podatkov po arhivskem gradivu Zgodovinskega arhiva na PtujlIpaje 11gotovil tudi poklice teb ljlldi, za IJeano pa je našeltlIdi nasIolJe bivališč, rojstue podatke ter datume aretacije inI ali iS(J!,ona. Posebej omenjena je vloga na slolJenskem ozemljil ?jlJečih Nemcev in njihovih simpatizerjev, ki so Z ovajanjem zalJednih S 10lJlincev ohipatoryu olajšaJi i'?Pafanje njegolJe genocidne politike. J\fjiholJO iZdajs!lJO je botrovalo tadi sramotnemII po?jgll unte, saj je okupator tik pred koncem IJOjne in SIJOjim porazom miniral in pof.gal celotno naselje, v katerem Je bilo lIničenih 15 hiš. Tokrat so prvič objavljeni celoviti podatki o tem, s točno nalJedbo posame'{!lih hiš in njihovih lastnikov ter navedbo usod prizadetih stanova/cev tega naselja. O razsef!zosti zatiranja S loveneev in maščcvalni krutosti medIJO/nega terorja nad simpatizerji odporniškega gibanja spregolJori v opisu dlJeh medIJOjnih iZdaj in njihovih tragičnih posledic. Ti dve '(godbi sta prviČ/ako podrobnopredstavljenijavnosti. Kritični javnosti naj pričujoči Zapis pomaga k pravilnemu ovrednote11Ju družbenih razmer ter ravnanj ljudi tako v preteklostz; in tudi za lalfjo presojo nekaterih dejanj in ravna11J'v sedanjosti. Obstaja resna bojazen, da se '(godovina i?jJred 100 let ponavlja v nekaterih situacijah in poskusih revidiranja S(J!,odovine, ki se jim je treha pralJOčasno in odločno zoperstaviti. Nenaključna podobnost s preteklostjo je tudi nedavna objava javnega apela nemško gOlJOreče shipnosti v osred11Jem slolJenskem dnevniku (Delo, 22. 3. 2018), 44 cel da je ona danes eksistenčno ogrožena v noJi novi samosto/ni državi Sloveniji. Slaba dva meseca pO~ge jih je v ,yihovih prizadeva,yih podprla celo avstrijska vlada/parlament! Kot v posmeh '?,godovinskemu spominu: enake olitke so namreč imelipred 100 leti v Kra!fevini SHS, nato pa aktivno sodelovali II iifreb!fa,yu Slovencev na nafem lastnem ozem!fu. Kdo je tn ogrožen in od koga? I'?,gnani zavedni Ormožani, o katerih je g01JOra II članku, so nam lahko s s1JOjim pogumom in frtvami svetal '?,gled in opomin, da je treba Zbistriti misli in duha ter se odločno zoperstaviti takim poskusom revidira,ya '?,godovine Z izkriv!fa,yem dtjstev in dogodkov. Po tem kliče ne nazad,ye tudi '?,godov inski dolg do !(rtev, o katerih sem pisal v tem članka;pa tudi svojevrstno ponav!fa,ye !:(f!,odovine. In za te frtve nosijo lellji delež krivde pripadniki nemško g01JOreče skupnosti na sloVIInskih tleh, katere predstavniki ponovno dvig,y90 gla1JO in zahtev,,;o zase večpravic, kot so jih deM!pi noJi ro/aki na avstrijskem Koroškem. Pri tem jih podpira republika AvsInja, ki Sloveniji po drugi strani odreka upravičenost do nasledstva po Avstrijski državni pogodbi. Postanimo spet ponosni in zaVIldni Slovenci, stopimo skupaj in se postavimo za svo/e pravice tako doma kot tndi za pravice naših rojakov na tnjem! Tako bi gotovo naredilo vseh 115 iz Ormoža izgnanih Slovencev, kijih nav,,;am po abecednem vrstnem redu: Anf/ovar St1an, Marija in Marica; Ban Marija (Minka) s hčerko; Bre~ikAdo!f (s Hardeka); Cqforovic Asem; Cigan Jožej; Gabert Franc; Gorjup Viktor, Marija, Zmaga in Suša; Grilc Jelica; Grivec Jakob (Stanko), Marica in Milan; HanželičFranc (s Hardeka); Horvat Avgust; Horvat Jvan; Horvat Rozalija; dr: Hrovat Anton, Prima, Branko in Zdenka; Ivanuša Martin, Elizabeta in Marija (iZ Frankovcev); Janeffč Ema; Jenko Aloj'?j Jereb Josip; Karba Jurij in Ivanka,' Kojc Mihae~ Marija in Milan; Kovačič Dragan, Elizabeta, Zlatko, Danica, Marjan, Bojan in Vladimir; KHharičI.IIdvik; Lamut Vi!fem in Olga s hčerko; LašičJoŽko (Joško) in Slavica; Lemut Jo!&; Lelič Jože; Malin Ferdinand, Elizabeta, Ferde in Ivanka; Nardin Jo&, in Et1emija; Novak AlojtJ· Obolnar Dorot9a; dr: Obran Adolft PeVllcAnton; Pevec Rudolft dr: Pipenbaher Dušan in Danijela; PolakAnton, Josipina in sin Boris; Polak Marija in sin Mitja; Ponebšek AlojtJ Jva in Marija; Puklavec Martin, Cita in Janko; Puše,yak Rupert; Rukaša Jvan; Rančigaj Jo!&; Roganovit Dimitrije, Darinka in Kse1!Ja,' Ro/s Jvan in Marija; SeVllr Jo!&; Skoliber Martin, ljubomira in Borislava; dr: Sijanec Milan, Martina in Nikolaja; Strekefj Alo/tJ· Sumak Franc, Frančiška, Boris, Marta in Slavica (s Hardeka); Tomlič AlojtJ Marija, Stanko, Marija (hči) in Jelka; Trop Franc; Turk Fortunat, Marica in Franc; VaupotičIvan; VeseličBoris; VeseličMiran; Zadravec Peter, Antonija, Janko in Stanko; Zgonc Franc, Alojt/ja in Gabrijela; ZidaričJotp. (Franc Pučko navaja II svojih spominih med i!:(f!,nanimi Slovenci tudi druffno Avgusta Benigarja, ki je pred 1JOjno ff VlIla na Lenti; po lastni naVlldbi pa naj bi bila i!:(f!,nana tndi Draga Sonaja Z otrokoma Bogdano in Mladenom). Ključne besede: Franc Trop, 2. svetovna vojna, 1941-1945, izgnanci, sokoli, izdajalci, kulturbund, Ormož, Lenta, Srbija, Ribarska banja, transporti, osebna zgodba, arhivsko gradivo Viri, literatura (rfJ, Tone J:erenc: Nacistična raZ!larodovalna politika v Sloveniji 194/-1945, Založba Obzorja Maribor, 1968 (v tekstu 0Z!lačeno Z ftaVlldbo okrajšave: 1'1:"/ številka strani). Glas naroda (Ust slovenskih delavcev vAmeriki), New York Ci!), 9. 9. 1941, št.:176, str: 1 in 4: S e~am nekaterih rojakov, ki so bili pregnani v Srbijo. Jutro, 20. 7. 1941, letnik XXII, ft.: 169, str: 3: Se~am naših rojakov v Srbiji (ponatis: Ameriška domovina, nato pa seje na članek skliceval tndi Glas naroda), Ijubfjana. (KM"O), Kronika mesta Ormož 1877-1956 (zapisal Anton Trste,yak). Vz1-: Zgodovinski arbiv na Pt,yu, SI_ZAP/0070 Rokopi.rna zbirka, Kronika mesta Ormož 1877-1956, fk. št. 27, ovoj 68 (v tekstu o~ačeno Z navedbo okrajfave: KMO/ številka strani). 45 Rado Kukovec, Sokolsko druftvo Ormož- ob 80. obletnici ustanovitve, 1992, tipkopis, Hrani: Pokr,yinski mu~ PhfJ Ormo~ OEOrmoz, (IL), Tonček Luskovič, Ormož v II. svetovni v!!ini, (oijava na spletu- ZZB NOV Ormoff.). (055), Ormož skoS(} stoletja 1, zbornik, Založba Obzorja Maribor, 1973 (o tekstu o'{!lačeno Z navedbo okr,yfave: 055- I/ ftevi/ka strani). Vida &§ic: Poročila nemfkih oro"fpifkih post,y o partizanih na oif!mlju seda'!fe ormoške občine v letih 1943-1945, str. 201-212, Ivan Hren: OrmožoljudskirevoludJi. str. 261-267. (055), Ormož skoS(} stoletja III, zbornik, Skupščina občine Ormo~ 1988 (v tekstu o'{!lačeno Z navedbo okr,yšave: 055- lIII ftevilka strani). Ljubica Sulig!!i: Ormofki Nemci med obema vojnama, str. 203-232, Ivan Lovrenčič: Mestua občina Ormož 1918-1941, str. 233-238, MiroslavNovak: St,yerrka domovinska zveza- Krajevni skupini Kajžarin Ormo~ str. 247-258, MarjetaAdamič: Arhivsko gradivo Občine Ormož 1941-1945, str. 259-264, TJafaMrgole: V!!ina škoda na območju Ormoža, str. 265-292, Vinko C,ynko: fuJ'?!'!!i kolesankega !porta in nogometa v Ormo"fp, str. 311-316. (055), Ormož skoS(} stolega IV, zbornik, Skupščina občine Ormo~ 1993 (v tekstu o'{!lačeno Z navedbo okr,yšave: 055- W/ številka strani). Mag. BorutZemljič: I~eljenci iZ Ormoža in '!fegoveokolice leta 1941, str. 312-327. DN, Drago Novak, Prlekjja 1941-1945, Založba BOREC, 1987 (v tekstu o'{!lačeno Z navedbo okr,yfave: DN/ ftevilka strani). Str. 200/201: za aretirane po iZdqji leta 1943 (Ivan Likavec, Franc Horvat, Botp Kuharič in Vasa VlaisavlJevič iZ Ormoža . .. navaja tudi Ludvika Kuhariča, ki pa ni bil aretiran, ker je bil že mrtev; ni pa naveden Ivan Masten, feprav je bil irql,nan v Dachau skup,y Z LikalJCf!m in Horvatom, dokument v 7AP). Str. 237: za aretirane konec/eta 1944. Franc Pučko, Spomini na I.t!nto (tipkopis J. (ZZ), Zgodovinski Zapisi Iv, Zgodovinsko druftvo Ormo~ 2007 (v tekstu o'{!lačeno Z navedbo okr,yfave: ZZ-IV/ ftevilka strani). Zdenka Kresnik: PribJiževa'!fe in začetek druge svetovne vojne v Ormof!;, str. 46-57. Arhivsko gradivo (ZAP J, Zgodovinski arhiv na Ptuju, informacije so iZ dokumentov v fondih, do katerih mi je omogočila dostl7jJ gospa Aleksandra Cater: Mestna občina Ormož 1857-1950 Vir: MO Ormož 1857-1950 (SLZAP/0008j. Mestni lJudski odborOrmož Vir:MUJOrmo:f.(SLZAP/0160). KronikamestaOrmožI877-1956, Vir: Zgodovinski arhiv na Ptuju, SCZAP /0070 Rokopima zbirka, KronikamestaOrmožI877-1956, fk. ft. 27, ovoj68. SOKOU, Ormož 46 (MnoM), Muzej narodne osvoboditve Maribor Podatke o transportu ft. 5 in iZ tega transporta i'{gnanih osebah v Ribarsko banjo mije pomagala poiskati in poslala gospa dr. Irena Mavrič-iizek. * Verzeichnis der atlS der U ntersteiermark ausgesiedelten Personen und der Betriebe, welche durch die Dienststelle deutschen Vo/kstllms beschlagnahmt wuNen. V tem dokumentu je za oCela zopisano naslednje: Uste N r. 5 liber dieAussiedltmg am 20. Juni 1941 ... TropFranz-16.2.1905. ** V Transportlistc vom 20.6. 1941. Iztransportucga lista (l/. TransportIiste vam 20.6. 1941)je ra'fJidno, daje bilo opetem transportu i!(gnanih (skupqj Z V a.lim oCetom) iZ Maribora v Srbijo, v zbirno Iaborilče vAranilelovac, 307 oseb. Poleg Valega oCela so bili i'{gnani s petim transportom iZ Orozoza le:pekAdolf BreiJ1ik iZ Hardeka pri Orozo:f!l, zdravnik Milan Šijanec Z zeno Marlino in s sinom NikokYem, in:f!nir Miran VeseliČ; sodnik Pipenbacher Dufan Z zena Danijelo roj. LasiČ; učite!J Alo/zJenko, trgovskipomotnik Franc Gaberc in Zidarič Josip. ValoCe, Franc Trop,jc bil poslan iZ zbirnega taborifča v Aranile/ovcu v občino Ribarsko Banjo, srez Rosinski, kamor je prispel 24. junija 1941. Skupqj Z njim so prifli v Ribarsko Banjo omenjenega dne le: BreiJ1ikAdolf, Gaberc l