Razne stvari. Domače. (Veselo novo leto) želimo svojim naro6nikom, dopisovalcem in priiateljem. Upamo, da nam bodo vsi oni, ki so se dosedaj zbirali okoli našega lista, bodisi kot naro6niki bodisi kot sodelovalci, ostali tudi v prihodnjem letuzvesti in naklonjeni. Le z vsestransko gmotno in duševno podporo se mora povspeti naš list na oni višek, kojega si zasluži po svojem starem, vzvišenem programu: >Vse za vero, dom, cesarja«. Cenjene čitatelje opozarjamo na današnjo listnico upravništva. (M i 1. k n e z i n š k o f) so bili v6eraj pri otvoritvi deželnega zbora štajarskega. Ze zve6er so se vrnili zopet v svoje bivališče. (Slovenski mora govoriti.) Deželni zbor štajarski se je včerej otvoril. Natan6neje poročilo prinašamo na uvodnem mestu. Tukaj raoramo omeniti, da niti namestnik niti deželni glavar pri otvoritvi ni izpregovoril niti jedne slovenske besedice. Slovenski deželni poslanci nai odlo6no zahtevajo, da se pri otvoritvi tudi s teh mest sliši slovenska beseda. Kdor ho6e biti namestnik in deželni glavar nemško-slovenski vojvodini štajarski, mora tudi nemški in s 1 o v e n s k i znati govoriti. Ce ne zna, pa se naj u6i! (I z Gradc a) se nam poro6a, da se snuje v prestolnici štajarske dežele s 1 ovensko-katoliško delavsko društvo. čim bolj se graški Nemci bojijo Slovencev, tem večji pogum dobivajo naši rojaki. Tako je prav! Le pogumno naprej. " (Kupuite v Mariboru) le pri slovenskih trgovcih, one reči pa, ki jih ne dobite pri slovenskih, pa le pri onih nemških trgovcih, ki imajo tudi slovenske na- pise. Kjer ni nobenega slovenskega napisa, tje ne zahajajte! (N o v 1 i s t.) V Celju je za6el izhajati nov list »Slovenska zadruga.« Namen mu je, povspeševati gospodarstveni razvoj med Slovenci. 0 listu izpregovorimo v prihodnjem letu svoje mnenje. (Nedeljski po6itek.) Spodnještajarska notarska zbornica je vsled prošnje društva slov. odvetniških in notarskih uradnikov vpeljala po notarskih pisarnah delni nedeljski po6itek, in sicer, da ima vsak not. uradnik vsako drugo nedeljo prosto, uradne ure pa so ob nedeljah in praznikih sedaj od 9—11 ure. Želeti bi bilo, da bi se nedeljski počitek tudi po odvetniških pisarnah, posebno pa po trgovinah vpeljal, kajti v posvečevanju praznikov smo pri nas še prav na slabem, tako da nas v tem celo prekašajo — židje. (Z o p e t o b s o j e n.) Geljski dr. Stepischnegg pritožil se je bil zoper sodbo, s kojo je bil radi razgrajanja obsojen na 200 gld. kazni. Vendar je bil zopet spoznan krivim; kazen se mu je pa vsejedno znižala na 70 gld. (Iz Št. Petra niže Maribora) nam pišeio: Mnogo duhovnega veselja smo dožiživeli letošnje leto pri Sv. Petru; obhajali smo srebrno sv. mašo v6. g. župnika, kolikor mogo6e slovesno: trenotki posebnega duhovnega veselja pa so bili dnevi sv. misijona, ki so nam ga naš dušni pastir oskrbeli iz hvaležnosti do Boga, ker jim je dal do6akati petindvaisetletnico duhovstva, a tudi v zahvalo župljanom, ki so ob tej priliki pokazali svojo udanost dušnemu pastirju. Sv. misijon sta vodila z zgovorno in navdušeno besedo oo. jezuvita Doljak in Vrhovc. (Zavedne ob6ine). Vsi ob6inski odbori v župniji Št. Jurij ob Š6avnici so sklenili, prositi za slovensko vseu6iliš6e in nadsodišče v Ljubljani ter bodo izro6ili prošnje svojemu drž. posl. V. kurije, g. J. Ži6karju. Slava vrlim ob6inam! — V svoii seji 26. nov. je ob6ina Bezovica v Grešnicah na državni zbor prosila za slov. nadsodiš6e in vseu6iliš6e v Liubljani, in za slovensko uradovanje pri železnicah in poštah! (0 t r o 6 j a j e z a.) Pri Kapeli blizu Radgone se je pred kratkim nekdo tako jezil 6ez naš list, da ga je javno raztrgal na majhne koS6eke. Ali je gospod škodil s to sraešno jezo sebi na ugledu, ali pa našemu listu, sodbo o tem prepuš6amo svojim 6islanim 6itateljem. (S i t n o v s i 1 j e v a n j e.) Naša nemškonacijonalna tovarišica »Marburger Zeitung» skoro v vsaki številki govori o našem listu in želi, da bi se mi ž njo kregali. Toda čeprav smo dobrosr6ni ljudje, vendar dragi tovarišici te uljudnosti ne moremo storiti, ker se z listi, ki so na 6asnikarskem polju le malega pomena in male važnosti, no6emo baviti. »Marburgerca« nam torej naj oprosti, da se ne oziramo na njo v svojem listu. Da pa še nadalje polni svoje predale s poro6ili o našem listu, ji radovoljno dopuš6amo. (Mesto uslužbenca) je prosto pri c. kr. finan6nem ravnateljstvu v Mariboru. Plača 300 gld., aktivitetna nagrada 75 gld. pa uradna obleka. Prošnje se naj vložijo pri c. kr. finan6nem ravnateljstvu v Mariboru. (Iz Vojnika) se nam poro6a, da je umrl veren in značaien rodoljub Ant. Jošt, po doma6e Malejen Tonček. N. v m. p.! (Na železnicah) se bo od 1. januvarija naprej ra6unilo le po kronah in vinarjih. Pri pošiljatvah se toraj nai zanaprej vrednost naznani le po novi veljavi. (Kako je Svederc zadrugoosnov a 1) je pou6na prigodba v letošnjem Mohorjevem koledarju. V tem spisu je župnik P. Bohinjec kaj izvrstno opisal ustanovitev in delovanje kmetijske zadruge v Horjulu na Kranjskem, o kateri piše tudi naš list. Berite jo dvakrat, trikrat vsi, ki se zanimate za kmetijske zadruge, katere edine bodo rešile slovenskega kmeta tujega oderuštva in nasilstva. podu6evati o krš6anstvu. Po mnenju Lujevem Se bode Hijephova postal kristijan. Dalje pripoveduje Lu, da je vestno izpolnjeval svojo obljubo in vsak ve6er molil pred podobo nebeške kraljice lepo molitvico, katero se je naučil od Tuana. Pripomnil je tudi, da se hoče dati krstiti, 6e ne poprej, vsaj takrat ko cesar; kajti, pristavil je še po otro6je, tako dolgo niraa prave sr6nosti za to, dokler nima kot kristjan pri6akovati ni6 drugega, kakor smradljivo je6o in še mnoge druge strašne muke. Vendar pa moli vsak dan in prosi nebeško kraljico, da bi mu sprosila potrebno srčnost, da bi se upal dati krstiti. >To bode Marija gotovo storila«, pravi Tuanova mati; »Le prav ponižno moli in jo prosi za to!« Tako jim mine jedna ura. Zdaj pa pride Filin z nekaterimi mandarini in prenese cesarjevo povelje, da se mora Tuan in vsi drugi kristijani takoj izpustiti iz ječe. Nezmerno veselje je zavladalo po strašni smradni je6i. Posebno sta se veselila Tuanova mati in mladi Lu. Filin jih navdušuje in priganja, naj se hitro pripravijo za odhod iz je6e. Tuanovi materi Se prav posebno naro6i, naj bode na vsak na6in pripravljena za odhod iz mesta, ko se bode on z Tuanom in Lujem vrnil do cesarja. Nato hiti stari Filin z de6koma v cesarsko pala6o. Franc se tam naglo preoble6e v svojo dvorsko obleko. Na to ga peljejo pred cesarja, ki ga je s svojimi svetovalci pričakoval. Mladi vladar in njegovi svetovalci so bili zelo vznemirjeni, kajti vse se je potrdilo, kar je izpovedal Franc o zaroti. Pri zaprtih 6rnoprapornikih so našli pod obleko skrito orožje: pred »Vodnimi vrati je bilo mnogo sumljivih ladjic in 6olni6ev; vojnega ministra pa in drugih merodajnih oseb niso mogli nikjer najti. Ko je Franc s Filinom stopil v sobano, se je ravno sklenilo, da se cesar ho6e rešiti z begom, ker se na zvestobo svojih stražnikov ne sme zanašati. Vendar pa se niso mogli zjediniti, kam in po katerem potu naj cesar pobegne iz mesta. Nekateri svetovalci so se tačas, kar sta prišla Tuan in Filin, že odstranili, da bi skrbeli za svojo rešitev. Hijephova je sprejel Tuana prav prijazno in ga imenoval prvim svojim služabnikom ter mu obesil okoli vratu dragoceno verižico za njegovo zvestobo. »Seveda«, pripomni cesar žalostno »ti moja naklonjenost ne bode dolgo koristila, temve6 ti bode znabiti celo na škodo; kajti po nasvetu svojih svetovalcev moram pobegniti iz mesta. Vendar upam, da mi bodeš ostai zvest in me spremljal na begu.« »Tudi v smrt«, odgovori Franc Tuan. »Pa Veli6anstvo, ali no6ete s pomo6jo Ireh krš6anskih mandarinov, ki sem jih nasvetoval modremu Filinu, vsaj poskusiti, 6e se še morda da prepre6iti zarota?« >Moji svetovalci niso tega mnenja«, odgovori cesar. >Vaši svetovalci ne poznajo krS6anske vere in njene stroge zapovedi, da mora vsak dati cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega«, re6e Tuan. Med tem pridrvi poveljnik eesarjeve telesne straže v sobano kriče: »Sel je tukaj! Francozi pridejo!« Sel vstopi ves zasopihan in naznani, da je prišlo pred izliv reke Hue mogo6no brodovje obstoje6e iz velikanskih ladij, ki zahteva, da se mu prepusti prost vhod pred mesto in da se mu izro6e trdnjave. In poslanec še ni kon6al, ko se že zasliši gromenje topov. Vse hiti k oknom in posluša. Nih6e ni več dvomil nad naznanjeno novico, kajti od vzhoda sem je mo6no donelo pokanje težkih topov. BKaj naj zdaj storim?« re6e mladi cesar preplašeno. »Preostane nam le izbirati med 6rnopraporniki in Francozi! In poveljnik črnoprapornikov se je zaroti), da me umori!« >In skoraj ravno tako nevarno bi bilo, ako bi se pridružili Francozom«, re6e Filin. »Vendar pa nas njihov prihod za zdaj znabiti reši. Mi moramo takoj pozvedeti njihove zahteve in medtem skrbeti za cesarjevo varnost. Zatorej predlagam, da prevzame krš6anski poveljnik Negobin s svojo 6eto stražo na dvoru, vsi drugi vojaki pa naj zasedejo nasipe«. Predlog se je sprejel in izvršil. Medtem pa se je gromenje topov vedno bolj in bolj bližalo mestu. Na reki je vse mrgolelo majhnih 6olni6ev z ubežnimi Anamci pred Vodnimi vrati, katera je v naglici zasedel nek krščanski raandarin. Med ubežniki so bili poraešani tudi črnopraporniki; vsi so bili oboroženi in so zahtevali od krš6anskega mandarina vhod v mesto. Boj se je bil tudi v trdnjavi. Crnopraporniki, ki so bili navidezno vjeti in v je6o pahnjeni, so namre6 slišali topove in so mislili, da se je upor proti cesarju s tem že za6el. Zato so pridrvili iz je6e in napadli takoj neka utrjena vrata v znotranji trdnjavi. Pred eesarsko pala6o pa so cesarju nezvesti vojaki| zahtevali, da se takoj odstavi Hiephoa, ki je med tem popolnonaa obupan s svojimi ženami pobegnil v notranji del svoje pala6e. »Edina rešitev je še mogo6a, ako Francozi zasedejo trdnjavo« re6a okoli stoje6im. Pa kdo naj naznani to mandarinu pri Vodnih vratih, ker je vse polno puntarjev?« »Jaz ho6em poskusiti to z božjo pomo6jo«, reče Franc Tuan in se takoj odpravi na nevarno pot, 11. 1 zro6ite v. Tuan hiti s cesarjevim poveljem 6ez vrtove, 6ez zidovje in plotove proti »Vodnim vratom«. Divji hrup se je razlegal od pala6e, pa še večji je bil pri »Vratih«. Tuan malo postoji in posluša. »Da bi Negobin še vsaj pol ure mogel braniti cesarja«, pravi sam pri sebi. »Zdaj moratn napraviti ovinek, ker pri prihodnjih vratih ne bode mogoče skoz gnječo priti«. Zato se obrne na drugo stran, kjer pride do enega izmed vodotokov, ki so napeljani po vrtu. Tam se vsede v 6olni6ek in z vsemi mo6mi vesla proti reki. A ko pride do mesta, kjer je trdnjavino zidovje v mogočnem oboku šlo preko vodotoka, vidi, da mu težko, železno omrežje zapira nadaljno pot. Franc ne premišljuje dolgo. Naglo sle6e zgornje obleko, spleza na omrežje in se med zgornirai redkejšimi železnimi sibkami potegne na drugo stran ter sko6i v vodotok. Popolnoma upehan priplava vendar sre6no zopet na obrežje. A zdaj je še imel dobre 6etrt ure do Vodnih vrat. Dasi 6isto utrujen, nadaljuje vendar takoj svojo pot. Pa komaj stori kakih sto korakov, mu pridrvi nasproti divja pijana druhal. Franc jo spozna in obledi. Bili so namre6 roparji, ki so bili poprej ž njim v isti je6i, in katere so osvobodili 6rnopraporniki. Ti roparji so se napili riževega žganja, ki je njihovo divjo krvolo6nost še pomnožilo, in zdaj so drvili proti cesarjevi paIa6i, da bi tam ropali in morili. Franc se ves v strahu stisne k zidu, da bi divja druhal šla mirao njega. A komaj ga prvi divjak zapazi, potegne svoj me6 in Franc pade ob tla ves krvav in težko ranjen. Drug razbojnik, še mlad mož, ki ni pil pogubonosnega žganja kakor njegovi tovariši, vidi to grozovitost. Naglo sko6i pred morilca, ki je že drugi6 zamahnil, in odvrne smrten udarec s svojo roko od ubogega Franca. »Grozovitnež! Ti ho6eš angelja umoriti!« zakli6e svojemu krvoločnemu tovarišu, ki v svoji pijanosti lomasti naprej, rjove6 s pijano druhaljo. »Ubogi otrok!« pravi mladi ropar, ko briSe Tuanu kri iz težkoranjenega 6ela. »Ta de6ek bode pa6 kmalo šel k svojemu dobremu Bogu, o katerem mi je tako krasno pripovedoval. A glej, Tuan odpira o6i! Ali me še poznaš, Tuan?« »Da, da, dragi Li; angelj varuh te je pripeljal še o pravem 6asu. Nesi me hitro k Vodnim vratom. Tje moram prinesti važno povelje, od katerega je odvisno življenje našega cesarja«. »Pusti cesarja, Tuan! Tvoje življenje ho6em rešiti, ako bode mogo6e«, odgovori ropar in skuša močno krvave6o rano Tuanu obvezati. A Tuan ga tako dolgo prosi, da ga kone6no res naglo nese k Vodnim vratom. Ravno o pravem 6asu je še dospel tje. S silo se )e polastil krščanski mandarin Minam teh vrat in jih branil proti napadu 6rnoprapornikov od zunaj in znotraj. Zdaj so bila vrata popolnoma v njegovi oblasti; kajti 6rnopraporniki, ki so iih napadali od zunaj, so se umaknili pred francozko ladijo, ki se je približevala trdnjavi, uporniki pa, ki so bili v trdnjavi, so z vso mo6jo za6eli napadati cesarsko pala6o. Minam je hotel vrata braniti proti Francozom do zadnjega vzdihIjeja, da Se veselil se je, da bode mogel pokazati svetu, da kristijani niso izdajice. »Ravno tako hrabro kakor proti upornikom, se hočemo bojevati tudi proti Francozom, dasiravno so kristijani!« Tako je navduševal svoje vojake. On ie bil prvi na nasipu, ter nastavil slabe anamske topove proti francozki ladiji, ki se je ustavila vratom nasproti. Na francozko zahtevo vrata odpreti, je odgovoril s strelom. Seveda je krogla brezvspešno odsko6ila od okovane ladije, nasprotno pa so francozke ladije napravile ogromno škodo v zidovju mestnega nasipa. Nespretni anamski vojaki se ho6ejo prestraSeni umakniti. Pa Minam jim stopi z me6em nasproti in pravi: »Kdor zbeži, tega pobijem jaz; in 6e bi jaz bežal, storite z menoj ravno tako. Pogum, voiaki, pogutn! Če tudi naše krogle okovani ladiji ne morejo ni6 škodovati, vendar ne bodo tako brezvspeSne, ko kode za6el sovražnik stopati na suho.« In res bi bil Minam še zadrževal s svojim pogumom Francoze nekaj ur in tako nevedoma pripomogel upornikom, da bi se bili brez skrbi polastili palače in umorili cesarja, ako bi ne bil prišel Tuan s cesarskim poveljem. Vojak naznani pogumnemu poveliniku, da je prišel cesarjev poslanec s posebnim poveljem. Minam mu gre takoj nasproti in najde Tuana popolnoma onemoglega v rokah spreobrnjenega roparja. Franc odpre svoje oči in reCe: »Hvala Bogu, to je Minam! Cesar vam zapove, da takoj pustite Francoze v mesto. Tukaj je njegov prstan v potrdilo, da me je poslal.« Minam se prestraši in re6e: »Nesi svoje povelje k prihodniim vratom, kjer stoji paganski mandarin! Jaz bi povelja ne izpolnil rad, ker bi se potem vedno reklo, da je krščanski mandarin spustil sovražnike v mesto.« »Pa cesarVamto zapove! Jaz dvomim, da še bodem živ prišel do prihodnjih vrat in med tem se bodo prekucuhi že najbrž polastili cesarske palače. Krščanski vojak pa kaže svojo zvestobo mnogo bolj s pokorš6ino kakor s smrtjo, ako mora pri tem tudi svojo 6ast žrtvovati. Mislite si Jezusovo ponižnost in sramoto njegovega križa, s katerim nas je odrešil!« Minam si obriSe solze iz o6es in re6e: »Božja volja se naj zgodi!« Pri teh besedah skoči zopet na nasip in da z belo zastavo znatnenje, da se ho6e udati. Strel takoj preneha in francozki vojaki začnejo stopati na suho. Med tera ko se vrata odpirajo, pošlje Minam oddelek svojih vojakov z jednira 6astnikom, da bi pred pala6o upornike napadel od zadej. Vsa vrata so bila odprta, anamski vojaki so povsod zapustili svoje prostore že pri prvem strelu sovražnih topov, le Minam je še s svojimi kristijani branil Vodna vrata, dokler jih na izre6no povelje cesarjevo ni moral odpreti. Minam sprejme med tem francozkega poveljnika in mu naznani, da je cesar zapovedal vrata odpreti, ker je v veliki nevarnosti. Francozki 6astnik je nato pripravlien v zvezi z zvestimi Anamci braniti cesarja in zadušiti upor. Oddelek francozkih vojakov zasede torej vrata, drugi pa naglo odidejo pred pala6o, kamor pridejo ravno v trenutku, ko so si 6rnopraporniki priborili stranski vhod, skoz katerega so ravno hoteli s krikom in vriskom prodreti v pala6o. Pa nekaj na- glih strelov iz Irancozkih pušek razkropi v trenutku vriskajo6e roparje in reši cesarja. Ko Filin naznani cesarju, ki je bil ves bled od strahu in je vsak trenutek pri6akoval smrt, da je rešen, zakli6e cesar: »Zato se moram zahvaliti kristijanom!« Na to imenuje Negobina za svojega vojnega ministra (mandarina). »Negobin je pred pala6o padel«, pravi Filin, >in tudi Tuan, ki je pripeljal Francoze, }e bojda težko ranjen.« »Negobina torej ne morem ve6 popla6ati«, pravi cesar žalosten. »A Tuana mi takoj pripeljite sem! Kakor svojemu bratu, mu ho6em stre6i.« 12. Konec. Francoski admiral Courbet je brez posebnih težav dospel s svojim brodovjem do mesta. Tam so ga sprejeli pri vodnih vratih francoski vojaki, katere je Minam na cesarjevo povelje spustil v mesto. Ako brtlijephovo prestala prekucija ne bila prisilila Francozov spustiti v mesto, bi si bilo francorko brodovje v kratkem tudi priborilo vhod. Hijephova je moral zdai sprejeti vse pogoje, ki so mu jih stavili Francozi. Priznati ie moral vrhovno oblast in varstvo Francije ter prepustiti trdnjavo Francozom. Anamski vojaki so morali oditi iz mesta in le majhno telesno stražo, kateri je imenoval za poveljnika kristijana Minama, si je cesar še smel obdržati. Francozi so v malo dneh mo6no utrdili trdnjavo. Tako je bil cesar pravzaprav le jetnik svojih evropskih varuhov, ki so mu reSili krono in življenje. Po dolgem poganjanju je kone6no podpisal pogodbo dne 25. avgusta 1883. Ko je podpisal svoje ime, re6e poluglasno: »To je najbrž moja smrtna obsodba. Moji mandarini mi ne bodo nikdar odpustili, da sem za svojo krono Francozom prodal neodvisnost anamskega cesarsva.« In cesar je imel prav. Zve6er tega velepomenljivega dneva v .iiamski je šel o. Hoang z mladim m francoske posadke proti cea6i. ? ste gotovo veseli, častiti o6e«, ¦>ik misijonarju. »KrS6anske ob6ine ~*~,- __ „ ood francoskim varstvom. KrS6ansko vera se bode zdaj mogla naglo razSirjati in v kratkih letih bode Anam krš6ansko kraljestvo.« »Dal Bog, da bi bilo tako, kakor pravite«, odvrne misijonar. »Vendar pa se bojim, da bode današnji dan povzro6il novo strašno preganjanje, ki bode pokon6alo najbolj cveto6e krš6anske ob6ine.« »Ali nezaupate Hiejephovi ?« vpraša zdravnik. »Cesar nima nobene mo6i ve6 v državi. odkar je prodal neodvisnost anamskega cesarstva Francozom, katere Anamci srmtno sovražijo.« »NaSe zmagonosno orožje mu bode dalo moč in bode varovalo kristjane«, re6e zdravnik dalje. »V tem mestu in v drugih, katera ste zasedli, vam bode že mogo6e varovati kristijane. Pa kdo bode varoval kristijane, ki živijo v sredini dežele med pagani, kateri so v zvezi s 6rnopraporniki ? Vi ne morete cele dežele zasesti! In kaj pa potem, ako vas vaša vlada doraov pokli6e, kakor se je zgodilo pred 10. leti v Tongkingu, kjer vam je pri odhodu svetilo 80 gore6ih krš6anskih vasi in kjer je malo dnij za vami prelilo 10.000 kristijanov svojo kri?c »Namen francoske vlade ni tukaj razsirjati krs6anstvo, katero doma neusmiljeno zatira. Vladi se gre tukaj za politi6no mo6 in pogubno bogastvo!« Mladi zdravnik obmolkne, ker o. Hoang je govoril golo resnico. Čez nekaj 6asa nadaljuje misijonar: »Dragi moj, ne smejte mi zameriti, da sem o francoski politiki odkritosr6no povedal resnico. Srce mi krvavi. Ako bi se Francozi zdaj ne bili za6eli vtikati v anamske razmere, bi se bilo krš6anstvo krasno razvijalo, 6e bi ga bili ludi cesarji preganjali. Zdaj pa je napredek mnogo let zadržan, in jaz bi obupal nad vspehi našega dela, ako bi me ne tolažile in navduševale 6isto druge re6i, kakor je francosko varstvo.« »In kaj vam daje to tolažbo?« vpraša zdravnik. Čednost in iunaštvo naših kristijanov je Se moj up, ker tu 6ednost iz sr6nost kli6eta božjo milost iz nebes na to deželo mučenikov. Deček, ki ga ho6eva obiskati in o katerem sem vam pravil, mi je v resnici zastava prihodnje zmage«. Zdaj stopita v palačo, kjer ju peljejo takoj k bolnemu Tuanu, ki je že tri tedne ležal v prostorni in dragoceni sobani. Cesar sam ga je hotel imeti tukaj v svojem obljižju, kjer so ga morali zdraviti najboljši zdravniki anamski in francoski. Tri tedne je Tuaa ležal tukaj v omotici. Napadla ga je vro6inska bolezen zaradi rane na 6elu. Nikogar ni spoznal, tudi svoje matere ne, ki je bila vedno ob postelji svojega dobrega otroka. V svoji omotici ie vedno sanjaril. Pridigoval je na ves glas o krš6anski veri, razlagal je katekizem, priporo6al se angelju varuhu in Mariji in mnogokrat v sanjah izlil svojo ljubezen do križanega Zveličarja. V sanjah je blodil, da stoji pred paganskim sodnikom in sr6no je pred njim spoznal svojo vero, pripravljen za njo dati svoje življenje in svojo kri. Po cele ure sta poslušala te govore stari Filin in mladi Tuanov prijatelj Lu, da celo cesar v sosedni sobi. In Filin }e priznal, da so besede Tuanove, ki jih je govoril v omotici, napravile nanj ve6ji utis in ga bolj prepri6ale, da je krš6anska vera prava, kakor vse druge knjige in dokazi. Zato se je pa tudi za6el pripravljati z Lujem na sv. krst. Tudi nekdanji razbojnik Li, katerega je Tuan spreobrnil v je6i in ki je bil zdaj služabnik pri Filinu, je poslušal krš6anske resnice. Današnji dan zjutraj (25. avg.) je Tuana zapustila omotica. A bil je še zelo slab. Mati ga je tolažila, da bode kmalu zopet zdrav. Pa de6ek odkima z glavo reko6: >Draga mati, pa6 ne ve6! Mene 6aka krona nebeSka, jaz moram iti s tega sveta in ludi ti, draga mati, prideš kmalo za menoj.« »Kakor je božja volja!« odgovori mati. »Ako ti je krona res že pripravljena, potem sem vesela.« Čez nekaj 6asa prosi bolnik za o. Hoanga. Pri njem opravi natan6no spoved z velikim kesom. Potem prosi duhovnika, da bi mu drugo jutro prinesel ljubega Zveli6arja kot prvo sv. obhajilo in zadnjo popotnico, ako je vreden. Misijonar mu rad izpolni to prošnjo in mu obljubi, da bode zve6er zopet prišel in ga z molitvijo pripravil na prihod Zveli6arjev. Nadalje mu naznani, da se Filin, Lu in poprešnji razbojnik Li skrbno pripravljajo na sv. krst. Tuan pri tej novici popolnoma spremenjen od sr6nega veselja izrazi svojo željo, da bi še rad videl te tri spreobrnjenee. Gez malo 6asa vstopijo k njegovi postelji. Ponudi jim vesel roko in jih blagruje, ker so poslušali 'glas milosti božje in mu sledili. In proti Luju obrnjen re6e: »Glej, nebeška kraljica je tebi in tudi tvojemu staremu strijcu, 6esar se nisi nadejal, izprosila milost spreobrnjenja. Imej njeno podobo vedno v časti. Ko bodeva jaz in mati umrla, Se dobiš ta-le križ mladega in sr6nega mu6enika, Dominika, mojega sorodnika. Jaz mislirn, da še bodeš potreboval ta križ, ker anamskim kristijanom se bližajo krvavi dnovi.« Pri teh besedah prime sv. križ, ga poljubi in da tudi drugim poljubiti. Vseh oči so se rosile. Nato napravi o. Hoang bolniku še posebno veselje, ko ga vpraša, ali bi želel, da bi njegovi trije spreobrnjeni in zadosti podu6eni znanci v sobi pred njim prejeli zakrament sv. krsta. Ni6 ni Tuan bolj želel, kakor iz Luja napraviti kristijana, in zdaj je priSel trenotek, ko se mu ima izpolnili njegova sr6na in sveta želja. Zato pravi: »Le kmalo se naj zgodi, potem rad umrjem!« Na to sklenejo, Se tisti ve6er podeliti sv. krst, pri katerem naj bode francoski zdravnik boter krščencem. Ko je solnce zahajalo, stopi torej o. Hoang z zdravnikom v sobo, kjer se je imel deliti sv. krst. Vse je bilo krasno pripravljeno. Bolniku nasproti je stal majhen oltar, in na njem med gore6imi svečami podoba Matere Božje, katero je Tuan podaril Luju in pred katero je Lu tako pogosto molil in si prosil milosti spreobrnjenja. Pred podobo so kle6ali krš6enci v belih oblačilih. Tuan jim da imena. Filina imenuje Simeona, poprejšnjemu razbojniku Liju da ime Dismas, ker ustno izro6ilo imenuje tako desnega razbojnika. Lu pa je dobil ime Dominik od Tuanovega sorodnika, ki je v mladosti prelil sr6no kri za Jezusa. 0. Hoang še krš6enee ogovori v krasnih, navduševalnih besedah. Potem se odpovejo hudemu duhu in spoznajo vero v presv. Trojico ter obljubijo zvestobo sv. križu do konca, na kar jih umije krstna voda vseh grehov ter očisti pred Bogom. Kot otroci hudega duha so še pokleknoli pred altar — in zdaj so vstali kot otroci božji in dedi6i nebeškega kraljevstva. Vsi pričujo6i so bili ginjeni in zdravnik, ki je bil boter in ki že mnogo let ni izpolnjeval ve6 dolžnosti sv. vere, zapusti sobo s trdnim sklepom, z Bogom se spraviti in svojo vest o6istiti, kar je v naslednjih dneh tudi izpolnil. Pa tudi cesar je bil globoko ganjen. Opazoval ie namre6 celi obred iz bližnje sobe. Milost božja je tudi njega klicala in dolgo je oraahoval, ali bi ji sledil ali ne. Kone6no zakrkne svoje srce pred milostjo božjo, ker je mislil, da zgubi takoj krono in življenje, ako postane kristiian. In zato se je bal. Vendar pa še ho6e enkrat videti sr6nega Tuana, ki Je napravil na njega tak velik utis. Zato pride v prihodnji no6i tiho v bolnikovo sobo in namigne materi, da se odstrani. Nato se vsede zraven spe6ega bolnika. Dolgo gleda v bled in mirno smehljajo6 se obraz. Ko se de6ek prebudi, ho6e cesar molčč oditi. A Franc ga spozna in ker mu cesar spregovori nekatere prijazne besede, se mu zahvali za to prijaznost in reče na to z veselim in spremenjenim obrazom: »Jaz sem dokon6al svojo pot na zemlji. Meni se bliža večna krona, katero je obljubil Jezus Kristus, moj Gospod in Zveli6ar, vsem, ki v njega verujejo in mu služijo«. Potem pa resno pristavi: »0 cesar in vladar! Poslušajte tudi vi glas Jezusa Kristusa, ki vas kliče, da ne zgubite ob jednem (pozemeljske) posvetne in nebeške krone!« Te besede so vznemirile cesarja, ki še govori nekatere nerazumliive besede in odide. Tuan žalosten gleda za njim in re6e materi: »0 ubogi 6lovek, kaj rau bode pomagala cesarska krona anamska, ako zgubi nebeško?« Ostalo no6 prespi Tuan mirno. Zjutraj ga mati zbudi in moli z njim. Potem mu prinese o. Hoang božjega Zveli6arja, katerega spremljajo novokrš6enci. Z ginljivo pobožnostjo prejme bolnik zadnjo popotnico. Pozneje je le malo ve6 govoril, ker se je pogovarjal le z nebeškim gostom, ki je prišel v njegovo srce. In tri dni pozneje je mirno v Gospodu zaspal brez srartnega boja, pobožni, sr6ni in junaški krš6anski mladeni6. Položili so ga k zadnjerau po6itku na vrtu zraven njegovega o6eta, kjer se njima je 6ez leto dni pridružila tudi modra in čednostna krS6anska mati in žena. Priprosti križ krasi njihove grobove, ki se ne da primerjati krasnemu spomeniku, ki se vzdiguje nad grobom grozovitega Tidika. A ti, ki po6ivajo pod priprostim križem, nosijo zdaj krone, raedtem ko se o Tidiku more le še re6i, d a l'o je imel. Smešničar. Potovalni učitelj je prednašal v nekem slovenskem kraju, kakega pomena je streljanje proti to6i. Rekel je, da to6e ne bo ve6, ako bo kmet in vinogradnik le o pravem 6asu za6el streljati v nevarne megle. Stari kmet, ki je poslušal učitelja, reče: »Hm, hm, lako se je ljubemu Bogu izvila sedaj zadnja šiba iz rok«. (Pri Sv. Jerneju pri Konjicah) obhaja se ob ogromni vdeležbi vernega ljudstva za sklep jubilejnega leta in za6etek novega leta, kot zadnjega v tem stoletju, prvokrat sv. misijon pod vodstvom 66. gg. od sv. Jbžefa pri Gelju. Gotovo ostane vsem udeležencem ta slovesnost v vedno veselem spominu za 6as in ve6nost. (Č. g. Jožef Zagajšek), župnik na Muti pri Marenbergu prebiva sedaj v deželni bolnici v Gradcu, kamor si je prišel zdravja iskat. Na dan sv. Štefana je bil svetimi zakramenti spreviden. Svoje duhovne brate prosi za memento pri sveti maši. (Slovanska6italnicavMariboru) priredi dne 31. dec. Silvestrov ve6er s sledečim vsporedom: 1. Gledališka predstava. 2. Petje. 3. Šaljiva pošta. 0 polno6i nagovor predsednikov. Gostje dobrodošli! K obilni udeležbi vabi odbor. (C. kr. okrajno glavarstvo vBrežicah) je imelo 4. oktobra t. 1. v Kozjem svoj opravilni dan. Imel sem v pisarni okr. zastopa opravek ter zapazil, da so vsa povabila, videl sem jih do 20, edino le v blaženi nemš6ini pisana; povabljeni so bili seveda sami Slovenci, ker v celem kozjanskem okraju rsploh ne najdeš niti e n e g a pristnega Nemca, le uradniki so večjidel Nemci ali posilinemci, kakor tudi biriči in zasebni uradniki. (Porotniške obravnave)se bodo v bodo6em letu vršile pri okrožnem sodiš6u t Mariboru dne 13 marcija, 12. junija. 11. septembra, 20. novembra, v Celju pa 13. februvarja, 1. maja, 4. septembra in 20. novembra. (Desetletnica.) Na nedolžnih otro6i6ev dan zbrala se je na Strmecu pri Velikinedelji v hiši dobrih starišev Morav6evih odli6na družba, da ž njo s hvaležnim veseljem pre6. gg. dr. Medved, Fr. Moravec in Jan Vreže desetletnico svojega duhovništva ob'hajajo. Že poleti se je v ta namen postavila ravno tam prelepa kapelica sv. družine. (Žalosten B[oži6.) Božični dan vozili so se nekateri št. Jakobski župljani v Maribor, da k zadnjemu po6itku spremijo svojega vrlega soseda Centnerja. V petek hodil \e na Ptujsko goro s svojim solovcem iz Stoprc, nemudoma ju dohiti voz s kamenjem obložen, kojemu se je zavor odtrgal, ter treš6i oba ob tla, da eden brž umrje, drugi pa kmalu na to. (V Š t. 11 j u v S1 o v. g o r.) se je državna cesta zopet dala v promet. Meseca junija zasul io je plaz* (U m r 1 j e) v Mariboru mnogoletni sluga rajnega škofa Peter Kojc po dolgi, >snu6ni bolezni. Dpuštvene. (Bralno društvo pri Sv. Barbari niže Maribora) priredi na novega leta dan 1899 popoldan po večernicah v šoli letno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poro6ilo tajnika, knjižni6arja in blagajnika. 3. Vpla6evanje udnine in vsprejem novih udov. 4. Volitev novega odbora. 5. Dolo6itev števila in kakovosti časopisov. 6. Razni predlogi in nasveti glede delovanja društvenega v novem letu. Pridite v prav obilnem številu, komur je kaj mar in mu srce bije za besedo materino. Udnina se je znižala na 1 krono; kar se vpla6a ve6, se pa vsprejme z vso hvaležnostjo. Po zborovanju bo predaval potovalni sadjarski in vinarski učitelj g. J. Bele iz Maribora o teh strokah. (Kapelskemu bralnemu društvu) je daroval umirovljeni profesor g. J. Žitek zaboj6ek knjig poučne in zabavne vsebine, v slov. deloma v hrvaškem jeziku spisanih. Tudi že drugokrat je darovala zasebnica v Varaždinu, gospodična Frančiška Kramberger 22 knjig večinoma Mohorskih. Oberaa blagima darovateljema izreka iskreno zahvalo odbor. »Narodna 6italnica v Ptuji«) priredi na Silvestrov ve6er gledališko igro: -»Štempihar mlajši«. Po predstavi prosta za- bava, tamburanje in petje. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Iz dx>u{jijh kpajev. (Umrla je) dne 24. dec. na Dunaju grofica Thun, žena sedanjega ministerskega predsednika. Rodom je bila kneginja Schwarzenberg. Imela \e pobožno in usmiljeno sree. Bila je zavedna Čehinja, in to neki ni bilo za našo politiko malovažnega pomena. Večni mir pokojnici. (Novo 6asnikarsko podjetje v Rusiji.) Z novim letom bo za6el v prestolnem mestu ruskem, v Petrogradu, izhajati nov 6asopis za Sibirijo, z imenom »Svjataje«. Tiskal se bo dvakrat na dan v Petrogradu, in vsebina se bo potem brzojavila v sibirska mesta Omusk, Tomsk, Irkutsk in Krasnjojarsk, kjer bo se ves list zopet nastavil ter razposlal po prostrani hladni Sibiriji. Stroški za to podjetje so preračunjeni Da 2VS miliiona rubljev, toda podjetniki upajo dobiti 60.000 predpla6nikov na list, koji bo stal na leto samo 13 rubljev. (Lastno mater ustrelil.) Dne 13. t. m. proti 9. uri zve6er se je 11-letni Tomaž Cerkvenik, sin župana v Gornjem Vremu na Kranjskem, v kuhinji igral z nabasano puško. Puška se je sprožila in strel je zadel mater de6kovo v levo koleno tako nesre6no, da je ubožica ob 6. uri zjutraj umrla vsled dobljene rane. Mož je bil o 6asu nesre6e odsoten. (Otroka ustrelil.) Huda nesre6a se je zgodila dne 5. decembra pri Štefanu v Važenbergu na Koroškem. Doma6i sin je 6istil staro puško, ne da bi pogledal, da je puška nabasana. Pri mizi je sedel tudi 21eten otrok. Ko je sin za nekoliko časa stopil iz sobe, pride hlapec v izbo in prime za puško. V tem se je puška sprožila in je zadela omenienega otroka tako nesrečno v prsi, da je takoi obležal mrtev. Pri takih stvareh treba je vedno najve6je previdnosti. (O6eta je ustrelil) 11. dec. 181etni posestnikov sin Jan Mihelčič iz Zabukovja na Kraniskem. Poskušal je puško z lova vrnivšega se lovca, ki je s svojiin tovarišem pil v Mihelčičevi gostilni, ter vstrelil v hrbet svojega o6eta, ki je stal pri mizi. Mihel6ič st. je umrl za rano že naslednji dan. (»Der Siiden«.) Edini 6asopis za politične, kulturne in gospodarske koristi Hrvatov in Slovencev v nemškem jeziku, izhajajo6 na Dunaju, zvršil je prvo dobo svojega razvitka. Akoravno je bil 6asopis »Der Siiden« ustanovljen v najgorši dobi, pridobil si je tekom pol leta vendar mnogo prijateljev, ne samo mej Hrvati in Slovenci, temve6 tudi med drugim slovanskim svetom. Da, celo med Nemci je našel naro6nikov, najboljši dokaz, kako potreben da je bil ta list, ki so ga ustanovili odli6ni slovenski in hrvaški zastopniki v državnem zboru. Ta časopis, ki je izhajal s kraja po dvakrat na mesee, za6el je od za6etka novembra izhajati po trikrat na mesec, ne da bi se bila starim naročnikom naro6nina povišala. Od mnogih strani dohajajo vesti, da bi list skoro postal tednik. To bode pa le takrat mogo6e, ko nam bode za tedensko izdavanje dovolj naro6nikov. Vže s tem, da list izhaja trikrat na mesec, so stroški večji, nego naročnina. Zato prosimo slovenske in hrvaške rodoljube, katerim je na tem ležeče, da more ta list dosezati svoje svrhe, da se nanj naro6avajo, naro6evanje lista 6italnieam, gostilnicam, kavarnam in domoljubnim zavodom priporo6ujejo. Velike važnosti za list so tudi oglasi (inserati) posebno za one tvrdke in poiedince, koji trgovinskih in druzih zvez izven slovenskih in hrvaških dežela žele. Uredništvo in upravništvo lisla »Der Siiden« nahaja se na Dunaju I. Plankengasse 4. Celoletna naro6nina znaša 3 gld., poluletna 1 gld. 65 kr. (Lepo besedi6enje.) Znano je, da so Kitajei v izrazih jako dvorljivi, ako govorijo ali pišejo osebam, ki so starejše ali pa bolj 6islane. Ako piše mlajši brat starejšemu, raora za6eti tako-le: »Da bi bil de- ležen vseh blagoslovov 6loveškega življenja, to je najskrenejša želja tvojega neumnega mlajšega brata«. Naslov se mora glasiti: »Mojemu visokemu, blagohotnemu starejšemu bratu, ki je na lestvici častij dosegel najvišji klin«. Pismo se sklene: >Podpisani, Tvoja najpokornejša opica, vzdiguje svoje roke proseee k Tvoji visokosti, da se poniža in se približa ob priložnosti bednim razvalinam moje ko6ice<. (Mladi španjski kralj Alfonzo) se mora učiti tudi vojaške službe. Sestavila se mu je v ta namen iz samih plemenitih de6kov, kojih stariši živijo na dvoru, kompanija, kateri mladi kralj zapoveduje in s katero se vežba. Ker pa še sam tudi vsega ne ve, stoji mu ob strani vojaški učitelj, kateri mu takoj pomaga v vsaki zadregi. (Cerkev se je podrla.) Strašna nesre6a se je dogodila v cerkvi v Sewirnju okraja Kostroma. Ravno med božjo službo se je podrl del cerkvenega oboka, kar ie povzro6ilo neopisen strah. Vse je drlo proti izhodu. Padlo kamenje je ubilo osem oseb, ranilo pa dvajset, med katerimi jih je osem težko ranjenih. Vrhu tega je poškodovanih osem gospej vsled gnie6e na izhodu. (Čudnareklama.)V Ameriki je neki mlad trgovec obesil nad svojo prodajalnico tablo z nasledniim nadpisom: »Do sedaj sem mogel prodajati dobro blago po tako nizki ceni samo zato, ker nisem bil oženjen ter rai ni bilo treba troSiti za ženo in otroke. Smatram za svojo dolžnost, da obvestim ob6instvo, da to v bodo6e ne bode ve6 tako, ker se nameravam oženiti. Vsled tega opozarjam ob6instvo, naj si nakupi pri meni blaga še sedaj, ko še nisem oženjen.« (Dolžina železnic v Evropi.) Vse železnice skupaj so 1. januvarja 1898. bile dolge 263 145 kilometrov. Od teh itnajo Nem6ija 48.116 kilometrov, Francoska 41.342; Rusija 40.262; Anglija 34.445; Avstro-Ogerska 33.668; Italija 15643; Španjska 12.916; Švedska 10.169; Belgija 5.904; Holandska 3.129; Rumunija 2 880; Danska 2.543; Portugal 2 358; Norvežka 1.938; Grška 952; Švica 3.646; Tur6ija 2.554; Srbija 570. Os».alih 110 kilometrov odpada na Malto in drugo manje otočje. (Lakota na Ruskem.) V pokrajini nagonski, permski, simbirški, saratovski in ufski je tudi letos beda silna. Da se odvrne huda lakota, bo morala vlada vsaj 5,600.000 stotov žita poslati v te kraje samo za ljudi, ne glede na krmo, ki jo potrebuje živina. Za setev bode treba vse dobiti od drugod. Da konji ne poginejo, je sklenila vlada, da jih preživi v velikih državnih hlevih do za6etka poljskih del. (Morilec cesaričin) Luigi Luccheni sedi sedaj v temnici. Težka je6a mu je neki vendar že nekoliko omehčala srce. Jetni6ar, ki mu prinaša pičlo hrano, pripoveduje, da so videti sledovi solz na njegovem obrazu. Toda kadar je jetni6ar pri njem, se vede možko in no6e kazati nobene žalosti. (Beda po velikih mestih.) Dne 13. decembra so našli na Dunaju 561et.no postrežnico Terezijo Šavdi in njeno 131etno h6erko Henrijeto, ki sta vsled glada že skoraj popolnoma oslabeli. Tudi v velikih raestih je mnogo bede in siromaš6ine. (»Dom in Svet«) je edini slovenski ilustrovan list. Ker je v dobrem duhu pisan, da ga ni treba skrivati skrbnim starišem pred svojimi otroki, priporo6amo ga §e posebno slovenskim družinam. Po naših salonih se najdejo pa6 nemški ilustrovani listi, tudi jako dvomljive vrednosti, a »Dom in Svet-a« iščeš zastonj. Ne sramujmo se slovenskih knjig po salonih! (Veselo naznanilo.) Ljubljanski škof dr. Jeglič naznanja v zadnjem pastirskern listu, da namerava ustanoviti katoliški gimnazij. Stroški bodo znašali pol milijona. Polovico denarja itna že škof v rokah; da se nabere tudi druga polovica, obra6a se z iskreno prošnjo do svojih vernikov. Ker bodo gimnazij smeli ¦ obiskovati ne samo gojenei dijaSkega semenišča, ampak tudi dijaki, ki se mislijo posvetiti kakemu posvetnemu stanu, bo gimnazij postal velikega pomena za bodo6nost Slovencev. (Nemški cesar) Viliem je prosil, kakor poročajo berolinski časniki, naSega cesarja, naj mu posodi 12 milijonov mark. to je po naSem okoli 7 milijonov goldinarjev. V zadnjem 6asu se je veliko pisalo o nekem pismu, ki jo je postal nemSki cesar naSemu presvitlemu vladarju. V tem pismu Je ravno nemški cesar prosil posojila. (Sejmi.) Dne 31. dec. v Polj6anah, v Brežicah. Dne 2. januvarja v Št. Juriju na južni žel., v Bu6ah in na Brenski gori, v Mariboru (levi breg). Dne 3. jan. v Radgoni. Dne 4. v Lu6ah in Imenera. Dne 5. jan. v Turniš6ah.