TRST, petek 0. marca 1956 Let° XII. . št. 77 13315) PRIMORSKI DNEVNIK Uredništvo* ----------—--— ---------__________ fe- GORICA0”! Pe!!ico“ur ”oci 559 “ UPHAVA: ,JI~ SV- FRANČIŠKA tt. 2( - Tel. ^ T Slr|nl 1 stolpca- trcovck sn 1 ' . :J ~ OGLASI- od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm P°a- trg0Vsk' 80-_fl»»neno^ipeavn-120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 S” Rakosi rehabilitiral Ralka hpriznal zlaganost procesa ^borla^ K«jS°^nc^ -? Rajkovega procesa, za katerega valijo zdaj krivdo na Petra ^ in na* *• lz®u^en* " ^sta *®^® ie maršal Tito poudaril, da je proces podla najvecja sramota, ki je bila prizadejana mednarodnemu naprednemu gibanju Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638. 93 808, 37*338 MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ’ Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst lek ^P®$TA 'Ce^t^rske9' klavski M* P"ŠIa PTaV V eaSU' k° S° stU, da ji v, Rakos: je iz-1 Rajk !> M^ya2s"ke delavske jo pričakovali — po obsodbi J- ' Ralrn" stalinskih metod na kongresu KP ZSSR v Moskvi in po povratku KP ZSSR k načelom marksizma-leninizma. V Beogradu dodajajo, da ta rehabilitacija dopolnjuje tudi normalizacijo odnosov med Jugoslavijo in vzhodnoevropskimi državami, saj je bil glavni namen Rajkovega procesa utemeljiti napadalno politiko ZSSR in vzhodnoevropskih držav proti Jugoslaviji in prekinitev diplomatskih odnosov. Kot Je znano, je bila glavna obtožba, ki so jo postavljali proti Rajku, ne le da je bil ameriški agent, temveč da - m nhoT1 °bsojen na in f, "■ Raik ie b‘i ti*.1949 zaraaSmrCen sePtem- *«kl#i‘-,.p4d^eleizdaie m rski j -'usi ti .minister. j.-^iskem Je Sovoril v in- »a "»adia«*- tem je bu ,'st,rijskem Je Sovoril v in- (»».‘""'ovf bil Rajk »obsoja,. bivšega °k?t?rskih °b- ft. l » Doli5 nacelnika ma-kcv°Si i« tudi6 Gaboria Petra tt, "»oralne napo.vedal Rai‘ kobt^^itev tisrhabllitaciio Itn. 1'"cev Js tlb njegovih fszan k‘ 80 bili obso-W,bad Neu,?rue kazni- L^t «an Baknc'- obiavlja be- tud)eVega 41anka-li t. demnt IZPustitev «so. ki s° bi- 4i. zaradi lažnih ob- i*akosir°lap,LSzabad Nep», d™B™ 'zja- ti o ., Pregipa., dls^e je po- ’ u in skl -1proces Pro’ “klemlo na osno- t,..“0vih rt«r‘c,ul° na osno-inkaZOV rehabilit n druge člane i!*6 *» svnt*azm G; da hodi6'1;. Rakosi. je do-e v*-. . °bsojenci na za- takoj izpuščeni *J?e katerega prs JSktjZf* so 7"®,.AuspiU). n uab0t 'hiiu Utnor2VRhll krivdo za lin- so°btož- RaJka in neka- LJaaUarkn?„y> hil are- kdS ca cj-pj 954 in je pri-Protf* P°d 0hiV-‘u0ko vojaško bj(n državi i„ ,zbo ((zločinov to. j. le bij i1 ljudstvu«; ob-fiakl3- dosmrtno jelko,.1 na n °si avgusta 1955 ‘tlavii^ju v šm. Partijskem d. v. Bud’ ^loh,.viogo»e,.imeir Gabor impešti, ie °8o» *‘>n meri" t. »nesrečnem ako.^UnistiA .ltorn in osta-džaz-.Beva m gibanjem«. ;5W Verziiava se zd‘ ma-ifev, k^al dat-lz-iave> ki jo ,* k nK, B.e°gradu Hru-Sari l?2'1 Berjo kriv. UK ^°minforma na t':, ^ Bajku v sep- ^OihuiiA* bila ena iz-, !V v v,)! nranifestacij ■O.2 ro. ? ih deželah ?' it Slu Uc‘j° Komin-Jjftij. bil Raii?°- tei resolu-n,1*«; nato i, »ključen iz %i,-sltUDi r, aretiran in !''C bil s°obtožencev. ia Vreči k da je hotel «NT K^,nf;rm;lna organiziral skupno s Titom zaroto za uničenje madžar- kega režima ljudske demokracije in umor madžarskih voditeljev, zlasti Rakosija. Vsa ta «zarota» je bila seveda napravljena po ukazu Anglo-' amerikancev, ker je Jugoslavija^ po takratnih, obtožbah prešla v imperialistični tabor, saj so tudi Tita dolžili, da je angleški in ameriški agent. Rajkovemu procesu je sledila izmenjava not med Budimpešto in Beogradom, v Katero se je vmešala tudi Moskva z odpovedjo prijateljske pogodbe. V odgovoru ra eno izmed madžarskih not, ki so bile. sestavljene v napadalnem in žaljivem tonu, je jugoslovansko zunanje ministrstvo med drugim poudarilo: «Zadnja provokacija v Budimpešti predstavlja brezvestno dejanje proti enotnosti mednarodnega delavskega gibanja, odgovornost pred naprednim demokratičnim svetom in pred zgodovino za slabe in neprecenljive posledice, ki lahko nastanejo iz vsega tega, pa pade izključno in popolnoma na madžarsko vlado.« Maršal Tito pa je 3, oktobra leta 1949 v enem svojih govorov obširno govoril tudi St»! s°obt'0U/'Sko službo. tc', & palffv bc* so bili Kj >r tf ’ Lazar Branih k0t„ '*an n°en-Vl' Andras K>in pg1jenovi4- Be‘ tŠ J * ie ho Jostus. Po. Jjjici Palffavni obto’ G|ii0bejpi!* obsojeni na ; ‘#ien Jeh°viča razen Justusa ,in j Prvi kl sta bila 1, 'i 8i nba dosmrtno je- £y. Vsi ob- «S»5a^t leT 5s ie t«»,e Rajk *-■ >6, 6 iat!1arišt daial a‘ vohunske vrmacije o vseh kjš vezi z delav- LASZLO RAJK o obsodbi Rajka na smrt. Med drugim je izjavil, da so Rajka poslali leta 1948 v Moskvo na «i eparaturo«, ker je v kom-informovski kampanji proti Jugoslaviji nekaj omahoval Ko se je vrnil z reparature je postal minister za zunanje namesto za notranje zadeve, Na njegovo mesto na ministrstvu za notranje zadeve je prišel drug minister, da bi lahko proti Rajku or ganiziral proces. Tako so si vse to izmislili v Moskvi. Raj ka so nato aretirali in J znova odšel na «reparaturo v Moskvo. Tam so njega :i Brankova po neki metodi, ki jo imajo, pripravili za proces. «S čim se to doseže, da si ljudje prizadevajo sebe čim bolj okriviti? Tega ne vem je takrat izjavil Tito. «Da pa je neka čudna metoda, to ie gotovo. To jim je bilo potrebno, da bi zastrašili Jugoslavijo. Vse kar je bilo na tem procesu navedeno, je navadna laž razen imen tistih ljudi, ki so jih omenjali zato da bi jih obrekovali in umazali, pa tudi ta imena niso bila vedno točna. Ves ta proces, vse, kar je bilo na njem navedeno, je podla laž in največja infamija. Proces, ki bo ostal kot največji madež, naj večja sramota, prizadejana mednarodnemu naprednemu gibanju, je Sovjetska zveza izkoristila kot nekak razlog, da prekine z narodi Jugoslavije pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči,« je poudaril tedaj maršal Tito in nadaljeval: «Ta proces je bil torej globoka premišljena podlost proti naši državi, preračunana na to, da bi se mi danes ali jutri pokazali kot napadalci in fašisti, kot ljudje, ki ogrožajo svetovni mir itd.# Kitajskem in to na podlagi trismernih sporazum§v. Kakor je znano, so pred švedsko delegacijo v zadnjih mesecih Obiskale Sz tudi delegacije drugih severnih držav. Erlander v Moskvi MOSKVA, 29. — Švedski ministrski predsednik Tage Erlander je danes prišel v Moskvo skupno s svojo delegacijo. Na letališču sta delegacijo sprejela ministrski predsednik Bulganin in zunanji minister Molotov. Pred svojim odhodom iz Stockholma je Erlander izrekel zaupanje v uspeh razgovorov, ki jih bo imel v Moskvi. Pripomnil pa je, da ne bo nobenih uradnih pogajanj. V švedski delegaciji je 16 ljudi. Med temi sta poleg Er-landerja še notranji minister Gunnar Hedlund in novi švedski stalni delegat v OZN Gunnar Jarring. Erlander ni povedal, o katerih zadevah se bo razpravljalo v Moskvi, politični o-pazovalci pa so mnenja, da bodo razgovori posvečeni predvsem gospodarskim zadevam. Švedska išče novih izvoznih tržišč in upa, da jih bo našla na Vzhodu. Sovjetska zveza upa, da bo razen povečanja trgovine s Švedsko odprla tej tudi tržišča na Daljnem vzhodu, zlasti na Mičunovic izročil poverilnice Vorošilovu MOSKVA, 29. — Novi jugoslovanski veleposlanik v ZSSR Veljko Mičunovič je danes izročil poverilnice predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta maršalu Klimentu Vorošilovu. V kratkem nagovoru je predsednik Vorošilov poudaril veliko izboljšanje odnosov in sodelovanje med obema državama kot posledico beograjske deklaracije, ki je bila podpisana ob lanskem obisku Hruščeva in Bulgani-na v Beogradu. Arabska liga obsoja krulo vojno v Alžiru Solidarnost z borbo alžirskega ljudstva in obsodba uporabljanja oboroženih sil NATO - Bombardiranje alžirskih vasi z morja in iz zraka ■ Veliko število mrtvih KAIRO, 29. — Svet Arabske lige, ki se je danes sestal v Kairu, je soglasno odobril resolucijo, v kateri izjavlja, da v celoti in brez pridržkov poudarja, da bodo vse države članice Arabske lige «nudile z vsemi razpoložljivimi sredstvi pomoč alžirskemu ljudstvu. da bo to lahko nudilo odpor v kruti vojni, ki nima nobenega opravičila#. Resolucija obsoja francoska grozodejstva v Alžiru in na koncu obsoja, da se Francija poslužuje v vojni proti alžirskemu ljudstvu »oboroženih sil NATO. ki so or.visne od organizacije, ki se zatrjuje, da je obrambna#. Medtem javljajo, da namerava francoska vojska podpreti svojo akcijo v Alžiru v kratkem z drugimi 175 novimi helikopterji in z več lahkimi in lovskimi letali z majhno brzino, zato da lahko obstreljujejo skupine upornikov. To je danes sporočil tajnik za letalstvo Laforest, ki je dodal, da so že naročili več angle- ških in ameriških helikopterjev, ki jih bodo takoj poslali v Alžir. V zadnjih 24 urah je pri spopadih v Alžiru padlo 142 Al-žircev in 13 Francozov. Francoska mornarica je včeraj obstreljevala navse zgodaj neko ribiško vas v bližini Phi-lippeville. Akcijo je izvršila desettisočtonska križarka «Ley-gues». Vas je bila takoj v plamenih in nato so s križarke izkrcali vojaške oddelke, ki so začeli akcijo proti prebivalstvu ob podpori letalstva, tci je obstreljevalo tamkajšnje kraje. Minister-rezident Lacoste je na tiskovni konferenci v Alžiru izjavil, da se za sedaj ne postavlja vprašanje vpoklica francoskih rezervistov, ker u-porabljajo sedanje razpoložljivo vojaštvo. Ko bodo zaključili premestitve raznih vojaških oddelkov, tedaj bo govora o novi fazi, glede katere so načrti za nove vpoklice že pripravljeni. PHKDAVASJE \ D«. A3TOKA VIATUŽK V KIMC Možnosti za tesnejše sodelovanje v evropskem in svetovnem okviru Gospodarsko sodelovanje se že zadovoljivo razvija, obstajajo pa tudi ugodne možnosti tesnejšega političnega sodelovanja, suj imata obe držuvi enak interes za normalizacijo razmer v Kvropi in isto nalogo prizadevanja za ohranitev miru in za splošno gospodarsko in politično združevunje sveta RIM, 29- •— Podtajnik pri izvršnem svetu FLRJ dr.« Anton Vratuša je imel danes v ((Itaijanskem centru za mednarodno pomiritev# predavanje o jugoslovanskem stališču glede perspektiv italijansko-jugoslovanskega sodelovanja v okviru evropske politike. Predavanje je bilo v dvorani Banco di Roma, med občinstvom pa so bili tudi podtajnik v predsedstvu vlade Russo, podtajnik v finančnem ministrstvu Bozzi, podtajnik v zunanjem ministrstvu Fol-chi, ki je uradno predstavljal vlado, glavni ravnatelj političnih zadev palače Chigi Magistrati, parlamentarci in drugi. Vratuša je v svojem predavanju predvsem poudaril možnosti razvoja že obstoječega sodelovanja med Italijo KOMPROMISNO IMENOVANJE FASCETTIJA ZA NOVEGA PREDSEONIKA USTANOVE IRI V tekmi med prof. Giacchljem In kandidatom Confindustrie Reissom je bil nepričakovano Imenovan demokristjan Fascetti Vodstvo KPI sklenilo sklicati razširjeni Nacionalni svet namesto kongresa • Nazadovanje FIOMna volitvah v tovarnah FIAT (Od našega dopisnika) RIM, 29. — Vlada je na svoji današnji seji imenovala Alda Fascettija za predsednika ustanove IRI. Obenem jj potrdila dosedanjega podpredsednika dr. Bruna Visentini-ja. Takoj po vladni seji je ministrski predsednik Segni obiskal predsednika republike Gronchija in mu predložil podpis odlok o obeh imenovanjih. Fascetti, ki je demokrist-janski poslanec, bo moral zaradi tega imenovanja zapustiti parlament. Bil je poslanec prejšnjem parlamentu, v sedanjo poslansko zbornico pa je prišel pred letom dni kot naslednik Gronchija, ko je bil ta izvoljen za predsednika republike. Imenovanje novega predsednika ustanove IRI je glavni ukrep današnje vladne seje. Vlada je poleg tega sprejela zakon o kreditu 5 milijard lir za finansiranje razvoja majhne kmečke posesti in zakonski načrt o spremembah zakona o ukrepih v korist industrije, ladjedelništva in plovnih družb. S Fascettijevim imenovanjem se končuje večmesečna nenormalno stanje, ko IRI ni imel predsednika. V tem razdobju se je razvijala huda zakulisna borba, zlasti med vodstvom demokristjansKe stranke, med Fanfanijevimi k'v'0CeSoiriga ministrstva«. J« Rajk dajal tsi* ‘n ania» o ((titov- Šesta udrugim tu" ‘W.. ril.tankih z Ran kV! jugoslo- tem n Lržavni Kl>! vd6ial »TaU Alapi P ni ‘ ra proce: in Proces proti •L Tita zat Plegovim so-VVh1'1 hj?e°2ni k>°Pi »e-LS.^ika •g0Va banda. Z R ^ov K nJegove banjih 15, Madžarsko k, Politi* m obso- K •lin i*T . oanaa. a s ^ov u nJegove banjih rZ madžarsko V h? p°iitia obs°- kot mo" ruC°>ipo Tk? ,zdaiai- ,Iila i« *ia in i?-1 a’ Ranko. Onbt0n 'bedn. Blasa. Prav dnar°dni pomen % tftk * SN>ac^aku.W° da \k’ ki Vrst* JaJka zače-\ 'kij 5° bili pro- Si; '‘ajJ^avah 1 tVzh°dno-1 Vfatn\ .^ot ena iz- >ucije J»h manife-. L H t>0sled*;ominforma KSiii Proce.dlC- Glavne *oč!S(£ s° bile: '1 J*. sel, Lzodze or- ^'atll^Pred^i . RP Al-Sfe >ih,:dn'k vlade SS k' ie bil s Oena3Čo p- Procesu, S? >VKD08tov. Bene. » “a Sl RP Bolgarije, ti\ i'™1 k, Uk%) at>Sky C‘e- SkNSStatii • h: da rehZvBec>Era‘ K ''»Sen ho v , - ,a. 111 ta c i j 'i a,ija °* n°be- ’ ‘emveč da i," 29.___ irjBin PlNtiij^ b0tlo Agencija (h« «°«IS kMfc. Zgodnblik 0d- !lSd« L*1, tla a fharjem. eri • eJi v Ta-Clt«tv tskegae favnatelj 4\ -,a Jala ,zunanje- - k bpi eč t,’ kl je pre-'^iSri^Vo^dfiresuKP 'ij» S *’ da 'kov ie na Vz^.aRiiv?e3,tV0' da S1( ten! 0 tls' ,‘dos,°P-d°V, e osrednje- Prevladuje rahel optimizem glede načrta o razorožitvi Novi sovjetski predlogi pomenijo kompromis med dosedanjimi sovjetskimi in ameriškimi predlogi, a so v navzkrižju s francosko-angleškim načrtom - Merchant poročal Brosiu o poteku londonskih razgovorov WASHINGTON, 29. — Čeprav so v Washingtonu sprejeli z veliko previdnostjo in rezerviranostjo nove sovjetske predloge o razorožitvi, vendar še vedno prevladuje optimizem, da bo med sedanjimi pogajanji v okviru raz-orožitvenega pododbora OZN prišlo do zadovoljivega pripravljalnega sporazuma, Sovjetski načrt sicer ni bil še objavljen, vendar pa ugotavljajo poučeni krogi, da je Gromikov načrt izrazito tehničen dokument, ki ne vsebuje nobenih političnih argumentov. Njegove glavne značilnosti naj bi bile sledeče: 1. Sklicuje se na klasično o-rožje in ne omenja nuklearnega orožja. 2. Z nekaterimi pridržki povzema nekatere plati načrta za inšpekcijo iz zraka, ki jo je predlagal F.i-senhower lanskega julija na ženevski konferenci. 3. Povzema Edenov načrt, ki je bil predložen na isti konferenci in ki predlaga, naj določijo področje, ki bi ga nadzorovale štiri veleeile in ki naj bi bilo na obeh straneh demarkacijske črte med zahodnimi in vzhodnimi državami. 4. Predlaga prepoved atomskih poizkusov. Ta načrt se znatno razlikuje od sovjetskega načrta od lanskega maja, ki je nakazoval vprašanje razorožitve z dvojne strani, to je s strani klasičnega in nuklearnega o-rožja. Ta načrt je zlasti poudarjal prepoved termonu-klearnega orožja. Zato domnevajo v zahodnih krogih, da pomenijo novi sovjelski predlogi kompromisi v primerjavi z lanskimi, čeprav so manj popolni, ker upoštevajo samo klasično orožje. Franeosko-angleški načrt pa | sem med Bulganinom in Ei-teži za tem, da se obdrži rav- senhowerjem lahko služi v notežje med znižanjem klasičnega in nuklearnega orožja. Jules Moch skuša namreč najti kompromis med sovjetsko tezo, ki je do sedaj temeljila v glavnem na prepovedi nuklearnega orožja, in ameriško tezo, ki poudarja, da bi spričo dejstva, da v sedanjem stanju znanosti ni mogoče nadzorstvo na atomskem področju, bilo bolje o-sredotočiti razorožitvene napore na področje klasičnega orožj a. ZDA so sicer sprejele prvi dve obdobji zadnjega franco-sko-angleškega načrta, ki se tičeta klasičnega orožja, zelo resne pridržke pa eo postavile glede tretjega obdobja, ki postavlja vprašanje nuklearnega orožja- Zato se zdi, da se novi sovjetski načrt približuje ameriški tezi, ker z ene strani izpušča nuklearno plat, z druge strani pa povzema $isen-howerjev načrt o medsebojnih inšpekcijah iz zraka. Oddaljuje pa se v veliki meri od francosko-angleškega na-crta. Zahodni krogi se sprašujejo, kakšni so vzroki novega sovjetskega stališča, in postavljajo s tem v zvezi dve domnevi; 1- Sovjetska zveza je tako napredovala na področju nuklearnega orožja, da se njena moč glede tega lahko primerja moči ZDA. V takih pogojih ni več tako nujno vztrajati na prepovedi tega orožja, čemur so se ZDA do sedaj upirale, ker domnevajo, da imajo nadmoč nad SZ. 2. S približanjem svoje teze ameriški tezi upa SZ, da bo laže prišla do dvostranske-| ga sporazuma. Izmenjava pi- ta namen. Vsekakor se bodo razgovori nadaljevali v pododboru OZN za razorožitev prihodnji teden. V Washingtonu je podtajnik za evropske zadeve v ameriškem državnem tajništvu Livingston Merchant danes sprejel italijanskega poslanika Brosia in mu poročal o dosedanjem delu pododbora OZN za razorožitev v Londonu, zlasti glede ameriške ocenitve novih sovjetskih predlogov. Današnji razgovor spada v okvir načelnega sporazuma med italijansko in ameriško vlado, na podlagi katerega se Italija obvešča o slehernem političnem razvoju v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Ameriška vlada je sporazumno z britansko in francosko vlado sklenila, da bo neposredno obveščala rimsko vlado o razvoju dela razoro-žitvenega pododbora. Govori se, da bodo na prihodnjem zasedanje glavne skupščine OZN proučili morebitno kandidaturo Italije za razorožit-veni odbor, ki ga sestavlja enajst stalnih in nestalnih članov Varnostnega sveta in Kanada. Stalni člani so štiri velesile in Cangkajškove oblasti, nestalni člani pa so Avstralija, Belgija, Iran, Jugoslavija, Kuba in Peru. V pododboru, ki zaseda v Londonu, pa so štiri velesile in Kanada. Na prihodnjem zasedanju glavne skupščine QZN predvidevajo tudi akcijo za povečanje števila članic Varnostnega sveta zaradi sprejema šestnajstih novih držav v OZN. nasprotniki v stranki in Conf-industrio. Stvar je šla tako daleč, da je bila prav v teh dneh preprečena možnost vladne krize Zdi se namreč, da je kandidatura prof. Giacchi-ja, ki je predsedoval parlamentarni komisiji o IRI, naletela na ogorčen odpor liberalcev, pa tudi socialnih demokratov, čeprav je bil Giac-chi med vsemi kandidati stro kovno nedvomno najbolj usposobljen za to funkcijo. Na drugi strani je Confin-dustria izvajala močan pritisk v korist svojega kandidata Romola Reissa. predsednika monopolistične skupine STET. Precejšen vpliv je i-mela bržkone tudi bližina u pravnih volitev, pri katerih so blagajne Confindustrie in njenih podjetij važna stvar. V viej tej zapleteni zadevi so našli običajno rešitev , — novega kandidata, na katerega spočetka nihče ni mislil. Zaradi tega so tudi prvi komentarji o Fascettijevem i-menovanju dokaj različni; eni trdijo, da je dobila Confin-dustria popolno zadoščenje, drugi pa so spet mnenja, da so se povečale možnosti, da se končno IRI odcepi od Confindustrie (med drugim plačuje IRI Confindustrii letni prispevek poldruge milijarde lir!). Sicer pa velja Fascetti za dobrega Gronchijevega prijatelja,, čeprav ga ni mogoče prištevati med prave «gronchijevce». Y nedavnih sporih o obstoju ali likvidaciji ustanove ENI (Ente Na-zionale Idrocarburi) se je Fascetti odločno zavzel za ENI, ki je bil napoti zagovornikom neomejene zasebne pobude pri izkoriščanju petrolejskih ležišč. Proti večeru so se na Vi-minalu v Segnijevem kabinetu sestali podpredsednik vlade Saragat ter ministri za sklad Juga Campilli, za državni zaklad Medici, za kmetijstvo Colombo in za proračun Zoli. Se kasneje se je Segni posvetoval z Martinom o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih. Medtem ko parlament ne zaseda več, je delavnost strank precej živahna. Danes predpoldne se je sestalo vodstvo KPI in pripravljalo zasedanje Nacionalnega sveta, ki bo od 3. do 5. aprila. Nacionalni svet obsega člane CK, osrednje kontrolne komisije in federalne sekretarje. N« to zasedanje pa so bili povabljeni tud) vsi poslanci in senatorji KPI, vsi komunistični župani, podžupani in predsedniki svetniških skupin vseh pokrajinskih glavnih mest in drugih važnejših mest. Posebno poročilo dodaja, da so bili povabljeni tudi ((tovarniški delavci, kmetje in intelektualci« Nekaterim opazovalcem so zdi to poskus, da se da zasedanju Nacionalnega sveta zunanji videz nekakega kongresa. Znano je, da je sklicanje izrednega kongresa zahteval sen. Terraccini in da je svojo zahtevo ponovil na današnji soji; Amendola je odgovoril izmikajoče, češ da bi bilo sklicanje kongresa res primerno, da pa je potrebno precejšnje pripravljalno delo. Terraccini pa je v izjavi listu »Paese« kritiziral škanda-listični ton, s katerim so nekateri listi poročali o njegovem včerajšnjem govoru na seji komunističnih senatorjev. Zatrdil je, da je odobril stališče, ki je izšlo iz debate na zasedanju CK. Vodstvo PSDI pa je na današnji seji poverilo ožji komisiji šestih članov izdelavo volilnega proglasa. Dejstvo, da so v komisiji trije člani večine in trije predstavniki le- vice, daje soditi, da se vodstvo Lani je FIOM dobila 37 9 PSDI usmerja k manj odklo- adst. g]asov CISL 3g Qdst jn nilnemu stališču do PŠ1. Sam namestnik tajnika PSDI Ta-nassi je izjavil, da čaka na sklepe CK PSI, «da bi videl, kolikšne so možnosti zbliža-nja«. Danes so izvedli volitve za notranje komisije v podjetju i FIAT. Volivcev je bilo 58.356' (uradnikov 10.841, delavcev 47.515), glasovalo pa je skupno 55.862 upravičencev in sicer skoraj vsi uradniki medtem ko je pri delavcih abstinenca presegla 2.000; od tega je bilo veljavnih glasov 52.012. Glasovi so bili razdeljeni tako: FIOM (CGIL) — delavci 15.486, uradniki 378, skupno 15.864 (30,5 odst.) CISL — delavci 17.433. uradniki 6360, skupno 23.793 (45,8 odst.) UIL — delavci 9.225, uradniki 3.056, skupno 12.281 (23,0 odst.) Ostale liste — skupno 74 (0.1 odst.) Razdelitev sedežev v notranji komisiji, ki bo štela 180 članov v primerjavi z lanskimi 172. pa je naslednja (v oklepaju lanska številka); FIOM — delavci 44 (53), uradniki 1 (2) CISL — delavci 57 (41). uradniki 37 (36) UIL — delavci 24 (24), uradniki 15 (12) Ostale liste — delavci 2 (4), uradniki 0 (0). UIL 22,8 odst. Tožilčeve zahteve na Doicijevem procesu PALERMO, 29. našnji razpravi proti Danilu Dolciju in soobtožencem je državni tožilec zahteval obsodbo vseh obtožencev m predlagal zanje naslednje kazni: Danilo Dolci, Salvatore Termini, Ignazio Speciale, Francesco Abbate — 8 mesecev in 28 dni odvzema, prostosti, mesec in dva dni zapora, 16,400 lir globe; Carlo Anini — 13 mesecev in 12 dni odvzema svobode, 2 meseca zapora, 24.000 lir globe; za ostale obtožence se glasijo zahteve na manjše zaporne in denarne kazni. Predlagal je tudi običajne zakonske olajšave ln pogojno odložitev kazni za one, ki imajo do tega pravico. Na popoldanski seji so govorili odvetniki, ki so pobijali trditve obtožnice in izvajanja tožilca ter poudarjali, da so obtoženci krivi samo tega. da so zahtevali izvajanje zakonov. Zahtevali so oprostitev obtožencev. Jutri bosta govorila še odvetnika Calamandrei in 8at-taglia, nato pa bo morda še odgovoril državni tožilec. Sledil bo izrek sodbe. in Jugoslavijo in dejal, da je bilo področje političnega sodelovanja doslej razmeroma najmanj raziskano, čeprav so bile z že podpisanimi sporazumi ustvarjene možnosti, da se začne tudi večje politično sodelovanje med obema državama. pri oceni italijaneko-jugoslovanskih odnosov z evropskega in svetovnega stališča je Vratuša poudaril naslednje ugotovitve: 1. Dejstvo, da sloni italijanska politika na načelih atlantske ' skupnosti in ZEZ, medtem ko je Jugoslavija dežela, katere politiko označujejo izvenblokovske koncepcije aktivne koeksistence, ne bi smelo zmanjšati možnosti vzajemnega sodelovanja med dvema ljudstvoma, ki že stoletja živita eno ob drugem. 2. Obe državi sta sorazmerno najbolj zainteresirani na popolni normalizaciji evropskega položaja, kajti to bi izredno olajšalo napredek njunega gospodarstva; nadalje bi normalizacija odnosov med Vzhodom in Zahodom omogočila obema državama u-spešnejšo politično delavnosj, v evropskem in svetovnem merilu. Njun geopolitični položaj, sorodnost njunih interesov in podobni problemi v notranji izgradnji dajejo Italiji in Jugoslaviji nalogo pionirjev čim širšega evropskega sodelovanja 3. italijansko in jugoslovansko ljudstvo živita in delujeta eicer v različnih pogojih in z različno družbeno ureditvijo. To pa ne preprečuje izmenjave pozitivnih izkušenj, zlasti ker to, kar se i-menuje socializem, m več o-mejeno na meje nekaterih držav, temveč se v različnih oblikah in raznih okoliščinah uveljavlja v vsem modernem svetu. Ce priznamo, da je to realnost, se ne bo težko spo- | razumeti tudi o načelu, da j vsakršno vsiljevanje od zu-| naj katere koli oblike, tako Na da- | socialistične kot protisociali- A. P. možnosti in čas za proučevanje tudi ostalih problemov skupnega interesa. To so nekateri najvažnejši elementi, ki lahko v vsakem primeru odločujoče vplivajo na katero koli sodelovanje v sodoDnem svetu, toda tudi na ltalijansko-jugosiovanske od nose, kjer na žalost v preteklosti niso bili izkoriščeni vsi naravni in geopolitični pogoji, ki omogočajo obema narodoma zares plodno sodelovanje, je zaključil dr. Vratuša. Ob koncu predavanja se je podtajnik v itaiijanskem zunanjem ministrstvu Folchi zahvalil predavatelju in izrazil upanje, da se bodo v predavanju izražene želje uresničile. Folcni je omenil nedavne jugoslovansko-italijanske sporazume in poudaril, da bo tudi pri obravnavanju ostalih še nerešenih vprašanj obveljal isti duh sodelovanja in razumevanja, ki je označeval dosedanje razgovoie. podtajnik Folcni je zaključil s poudarjanjem potrebe tesnega medsebojnega sporazumevanja. stične, vsiljevanje kakršnega koli monopola določenih oblik ne more prinesti drugega kot negativne rezultate, tako v vzajemnih odnosih kot v normalnem družbenem napredku, škoduje pa tudi stabilnosti miru v svetu. Ze zaradi tega specifični značaj obeh notranjih družbenih ureditev, ne bi smel biti ovira za pozitivno sodelovanje. 4. Čeprav obstajajo razlike v obojestranski oceni raznih dejstev in dogodkov v svetu in čeprav se obe državi lO' tevata nekaterih vprašanj na različen način, postavlja zgodovina obe ljudstvi pred iste naloge; ohraniti in utrditi mir, prispevati po lastnih možnostih k splošnemu gospodarskemu in političnemu združevanju sveta in odstranjevati s skupnimi napori in s sodelovanjem drugih narodov vse ovire, ki preprečujejo svobodno mednarodno iz menjavo materialnih in duhovnih dobrin, idealnih in neidealnih pridobitev. Treba je_ predvsem najti skupne točke. Raznoličnost sodelovanja na področju, kjer že obstaja sporazum, bo ustvarila Francija skuša pridobiti Arabce za svojo politiko v Severni Afriki Pineau bo prihodnji teden odpotoval v Sirijo, Izrael in Libanon - Jordan pripravljen sprejeti pomoč „treh velikih" Arabcev - Velika Britanija namerava podpreti Izrael proti Egiptu? LONDON, 29. — Na konferenci, ki je bila danes popoldne v Foreign Officeu in katere so se udeležili zunanji minister Selwyn Lloyd, general Glubb in drugi funkcionarji, so govorili o položaju na Bližnjem vzhodu, zlasti pa o odnosih med Veliko Britanijo in Jordanom. Iz Amana pa javljajo, da so tam danes objavili pismo, ki ga je kraj Husein poslal državnim poglavarjem Sirije, Egipta in Saudove Arabije v odgovor na ponudbo finančne pomoči kot nadomestilo za angleško pomoč. Kralj Husein izjavlja, da je pripravljen u-godno sprejeti vsako pomoč treh držav ter ustvariti vojaško sodelovanje med «tremi velikimi« Arabci in Jordanom. Kar se tiče britanske pomoči, poudarja jordanski kraj, da gre za eno od obveznosti, ki jih je Velika Britanija sprejela s pogodbo, sklenjeno med obema državama. »Jordan, pravi kralj, ima pravico zahtevati od Velike Britanije, da izpolni svoje obveznosti, dokler ta pogodba obstaja«. V dobro poučenih krogih v Londonu zatrjujejo, da namerava Velika Britanija spremeniti svojo politiko na Sred. njem vzhodu. Novo stališče pa bodo sprejeli žele po posvetovanjih z Washingtonom. Velika Britanija namerava baje zavzeti že bolj nenaklonjeno stališče do Egipta in bolj upoštevati izraelske zahteve za dobavljanje orožja. Na vsak način se v Londonu poudar- ja, da ostane bagdadski pakt temelj britanske politike na Srednjem vzhodu. Kakor so včeraj potrdili v Severni Afriki. V poučenih krogih poudarja. , )o da bo Pineau zato na raz- _ . ... —----- . i govorih v Izraelu, Siriji in .raiizu, pa bo francoski zuna-1 Libanonu vztrajal na tem da nji minister Pineau odpotoval bi razčistili predvsem 'dve prihodnji teden v Sirijo, Iz- ' raei in Libanon. To potovanje spada v okvir francoske pobude, naj bi se sestali trije zahodni ministri in proučili položaj na tem delu sveta tet možnost širše konference vseh zainteresiranih dežel, na kateri bi sodelovala tudi Sovjetska zveza. Pariški politični krogi pripi. sujejo Pineaujevemu potovanju na Bližnji vzhod poseben pomen, čeprav so hkrati skiajno rezervirani glede možnosti, da bi ta najnovejša francoska misija obrodila takojšnje in stvarne sadove. Vsekakor pa bo francoski minister dosegel in utrdil v Damasku, Beirutu in Tei Avivu znatne prednosti glede na o-stale zahodne države. Predvsem Francija ni zapletena v petrolejske spore, ki so na Bližnjem vzhodu privedli do ustanovitve bagdadske zveze pod pokroviteljstvom londonske vlade. Arabsko-izraelski spor je vedno vzbujal obžalovanje v Parizu, ki je še vedno pripravljen posredovati. Ostro francosko nasprotovanje bagdadski zvezi je začelo Franciji prinašati prve sadove novega prijateljstva v arabskem svetu, čeprav je Bližnji vzhod po drugi plati se vedno rezerviran nasproti njej zavoljo njene politike v stvari; prvič, možnost, da bi Francija posredovala v tem smislu, da bi napetost na Bližnjem vzhodu popustila s preusmeritvijo bagdadske zveze na gospodarsko-politično in kulturno sodelovanje, in drugič, da bi arabske dežele priznale sedanja prizadevanja Francije, da bi problem Severne Afrike uredila po mirni poti. Neodvisnost Tunizije in Maroka naj bi prepričala Bližnji vzhod, da je Pariz o-pustil politiko asimilacije in integracije Alžira. Medtem ko v zvezi z drugo točko Pineau v glavnem uživa popolno podporo zahodnih zaveznikov, pa so britanski diplomatski krogi francosko pobudo v zvezi s prvo točko sp-ejeli z odkrito nevoljo. Na. povedano Pineaujevo potovanje je '-ko omogočilo, da so prišle do izraza globoke razlike v stališčih Pariza in Londona o Bližnjem vzhodu. Na francoski strani zato danes po. udarjajo, da Pineau »ne namerava razbiti zahodne enotnosti«, marveč želi na neposrednih razgovorih z državniki dežel Bližnjega vzhoda ((zbrati potrebne podatke o neogib-nosti skupne revizije zahodne politike in vskladitvi teženj zahodnih velesil s prizadevanjem v tem delu sveta, da bi ohranili mir*. Mikojan o razgovorih v novem Delhiju KALKUTA. 29. — Sovjetski ministrski podpredsednik Mikojan je danee prišel iz Novega Delhija v Kalkuto. O trgovskih razgovorih v Nt>-vem Delhiju je Mikojan izjavil, da so bili »zelo plodoviti«. «Ne pravim tega kot formalnost. je dodal Mikojan, pač pa iz vsega srca. Namen mojega obiska v Indiji je bil okrepiti prijateljske vezi med našima dvema državama in ta namen je bil dosežen.# Jutri bo Mikojan odpotoval v Rangun. Med svojim bivanjem v Novem Delhiju se je Mikojan razgovarjal z Nehrujem in s številnimi ministri, ki opravljajo gospodarske posle. Po mnenju političnih opazovalcev je najvažnejši rezultat Mikojanovega obiska znaten razvoj trgovinske izmenjave med SZ in Indijo. Sodijo namreč, da je bil glavni predmet razgovorov v gospodarskih zadevah. Mikojan je na nekem kosilu v Novem Delhiju izjavil, da bo SZ kupila od Indije enako vrednost blaga, kakršna bo vrednost sovjetskih dobav, zato da se prepreči primanjkljaj v indijski trgovinski bilanci. Novi poglavar grške cerkve ATENE, 29. — Grški metropolit Doroteos iz Larise je bil danes zjutraj proglašen za atemkeg3 nadškofa in poglavarja grške cerkve, namesto nadškofa Spiridona, ki je umrl 21. marca. Novi poglavar grške cerkve ima 68 let. V svoji prvi izjavi, ki jo je podal kot novi poglavar grške pravoslavne cerkve, je nadškof Doroteos izjavil, da bo grška cerkev ((mobilizirala vsa svoja akcijska sredstva« za osvoboditev Cipra. ((Zastavil bom vse svoje sile, je dejal, da narodna borba, ki jo je začel , moj prednik, privede do zmage pravice in pravičnosti.« Na Cipru pa je danee nad tisoč britanskih vojakov začelo veliko racijo v pravem nacističnem stilu na treh sektorjih jugovzhodnega dela o-toka. Prva skupina vojakov je ob 4. zjutraj obkolila vas Akhna sredi poti med Fa-magusto in Larnako. Vse moške iz vasi, nekatere kar v pižamah ali nočnih srajcah, so odgnali na kraj, obdan z bodečo žico v bližini policijskega poveljstva, da jih legitimirajo. Drugi vojaki «.o začeli preiskavo v hišah in trgovinah. Zatrjujejo, da so našli manjše količine streliva in nabojev. Enake operacije so izvršili v vasi Xylophagu. Druga skupina vojakov je obkolila vas Franaros, kjer so na stotine moških prignali v posebne ograjene kraje, kjer so jih stražili vojaki z brzostrelkami. Tretja skupi-na pa je je razpršila po poljih južno od Famaguste. Medtem javljajo, da je a-meriški konzul na Cipru danes obiskal glavnega tajnika grške etnarhije Nikosa Kra-motisa, ki je bij navzoč pri vseh pogajanjih med guvernerjem Hardingom in Maka-riosom. Začetek zasedanja OZN 12. novembra? NEW YORK, 29. — Glavni tajnik OZN Dag Hammar-skjoeld je danes sporočil vsem državam članicam te organizacije predlog, ki so ga prve dni tega tedna stavili Cile, Kuba in Ekvador, naj se začetek prihodnjega zasedanja glavne skupščine odloži od 18. septembra na 12. november. Hammarskjoeld je pozval te države, naj mu sporočijo svoje stališče do 30 a-prila. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 14. naj-nižja 7,3, ob 17. uri 11, zračni tlak 1025,6 stanoviten, veter 1 ton na uro, vlaga 54 odst., nebo 5 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7. H Danes, PETEK 36. marca An-gela. vd., &ran‘^L« 0b Scrtce vzide ob 550 in a 18.30. Dolžina dneva D.* s vzide cb 22.07 in zatone Jutri, SOBOTA 31. marca Modest. ** Prtbtslav _ S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Po županovih besedah bo vlada kmalu ilala udt>oi/or »leda }j rti sl c cona V odgovoru na neko vprašanje dr. Gruberjeve priznava Bartoli, da od-bor ni vedno demokratično ravnal ■ V podjetju Krattmetal novi odpusti Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena skoraj izključno vprašanjem svetovalcev. Prvi je govoril dr. Teiner (PSI), ki je vprašal župana, naj mu pove. kaj so v Rimu sklenili glede ustanovitve proste cone. Svetovalec je pripomnil, da je občinski svet svoj čas sprejel resolucijo, v kateri je zahteval od vlade točna pojasnila glede tega vprašanja in še posebno odgovor na stališče vlade do tržaške proste cone. kot ga je objavil list «11 Globo«. Zato je vprašal župana, ki je bil pred nedavnim v Rimu. ali so mu tam kaj povedali in zakaj tako zavlačujejo odgovor na resolucijo občinskega sveta. Dejal je tudi, da ne bi želel, da bi vlada sporočila svoje stališče dan po volitvah. Zupan Bartoli je zagotovil, da bo vlada odgovorila pred volitvami, oa so mu v Rimu zagotovili, da ne bodo sprejeli nobenega dokončnega sklepa, ne da bi vprašali za svet tržaške zainteresirane kroge. Na ponovno pripombo svetovalca Teinerja da bo v prihodnjih tednih zapadel mandat sedanjemu občinskemu svetu in da ima ta pravico zahtevati od vlade odgovor, preden mu poteče mandat, je Bartoli odgovoril, da je prepričan, da bo vlada odgovorila pravočasno. Svetovalka Gruber-Bencova (PSDI) je protestirala proti načinu sestave Odbora za o-brambo tržaškega gospodarstva, ki je bil ustanovljen, ne da bi o tem demokratično razpravljali v občinskem svetu. Zato je zahtevala, naj občinski svet na tajni seji potrdi ustanovitev tega odbora. Hkrati pa je vprašala tudi, kaj dela ustanova za tržaško letališče, v kateri je tudi občina, in. predlagala, naj o tem vprašanju občinski svet razpravlja na posebni seji. Zupanov odgovor na vprašanje ustanovitve Odbora za obrambo in razvoj tržaškega gospodarstva je bil dokaj zanimiv. Prvič v zgodovini sedanje občinske u-prave je Bartoli priznal, da je odbor do sedaj mnogokrat nedemokratično ukrepal, čes da je bilo področje pod tujo upravo. Kot je znano, občinski odbor do sedaj ni maral nobenih komisij občinskega sveta, ker ni dovolil nikomur, da bi vtikal nos v zadeve, ki so bile monopol štirih vladnih strank. Sinoči pa je Bartoli nedolžno izjavil, da bo morala prihodnja občinska u-prava proučiti vprašanje občinskih komisij bolj demokratično, da morajo občinske komisije podpirati občinski odbor in tesno sodelovati z njim. Vse to, kar je dejal Bartoli, so opozicijski svetovalci zahtevali vsa pretekla leta. Zupan pa jt najbolj nasprotoval demokratičnemu sodelovanju svetovalcev opozicije z odborom. Glede letališča pa je odgovoril, da je odbor zahteval od ustanove za tržaško letališče podrobno poročilo. Demokristjanski svetovalec Franzil je opozoril župana na govorice, ki krožijo v mestu, češ da je upravni odbor tržaške univerze zavrnil ustanovitev medicinske fakultete v Trstu. Zupan je odgovoril, da mu ni nič znano o tem. čeprav je član upravnega sveta univerze. Zagotovil pa je. da se bo zanimal za stvar. Nato je župan Bartoli prečital pismo predsednika trgovinske zbornice prof. Luzzatta Fegiza, v katerem mu pojasnjuje, da se je trgovinska zbornica vedno zanimala za vra pomorska vprašanja mesta in da ni res, da je zanemarjala vprašanje proge s Carigradom. Meni pa, da je proga z Daljnim vzhodom važnejša, ker mora biti šele ustanovljena, medtem ko prn-Trst-Carigrad že obstaja. vitvi dobilo 1?0 milijonov lir posojila. Poleg tega pa je treba še omeniti, da je delo v tovarni dobro napredovalo in da ima sedaj, če je izjava svetovalca Morellija točna, za 1 milijardo lir naročil. Ce noče nihče od tržaških kapitalistov stopiti v to podjetje, pomeni, da nekaj ni v redu. In prav to bi morala oblast bolj hitro razčistiti, da se ne bo s Kraftmetalom zgodilo tako, kot s podjetjem «Flent» in drugimi, ki so po kratkem delovanju v industrijskem pristanišču prenehala obratovati, ne da bi javnost točno vedela, zakaj. Vsa ta podjetja pa so dobila velika posojila ERP. Po končanih vprašanjih so bili sprejeti nekateri sklepi navadnega upravnega značaja. Odbornik Carra je predložil sklep za nabavo, in montažo novega pralnega stroja za pranje sodčkov za smeti. Nato je predložil še sklep za napeljavo novega vodovodnega omrežja na področju industrijskega pristanišča, ki bo stalo 22 milijonov lir. Stroške bo ACEGAT krila s posojilom, ki ga bo dobila od ustanove za industrijsko pristanišče. Odbornik Sciolis je predložil sklep o 10.400.000 lir letnega občinskega prispevka podporni ustanovi «Caccia-Burlo Ga-rofalo« in sklep za notranji natečaj za. novega ravnatelja podjetja za mestno čistočo. Odbornik Dulci pa je predložil nekaj sklepov o namestitvi telefonov v nekaterih občinskih ustanovah. Ob koncu seje je župan obvestil, da bo v torek razprava o ustanovitvi zbora mestnih redarjev in posojilu za zidanje šol. Nato je voščil časnikarjem, občinstvu in svetovalcem srečne velikonočne praznike. PROTI KRIVIČNI SPREMEMBI ZAKONA O POKR. VOLITVAH ZASEDANJE IZVRŠNE KOMISIJE DEL. ZBORNICE CGIL PARLAMENTARCI PCI IN PSI obveščeni o novi diskriminaciji V sredo zvečer se je sestal odbor za sodelovanje med KP za Tržaško ozemlje in tržaško federacijo PSI, ki je razpravljal o odlokih vladnega generalnega komisarja za prihodnje volitve. Odbor je odobril naslednjo izjavo: »Odbor za sodelovanje med KP za Tržaško ozemlje 'n tržaško federacijo PSI je proučil dekrete, ki jih je izdal generalni vladni komisar za razširitev zadevnih predpisov italyanske republike glede pokrajinskih volitev. Odbor je ugotovil, da je generalni vladni komisar ob omenjeni razširitvi temeljito spremenil zakon za pokrajinske volitve s tem, da je dodelil glavnemu mestu pokrajine 14 izmed 16 volilnih okrožij, medtem ko jih zadevni zakon republike ne dodeljuje glavnemu mestu več kot polovico. Vladni generalni komisar je poleg tega določil volilna o-krožja za izvolitev enega poslanca z nesprejemljivimi kriteriji, ker je n. pr. razdelil Sv. Jakob med pet okrožij. Upoštevajoč, da bi obstoje-1 O ustanovitvi te liste in o či zakon v Republiki učinko- njenih ciljih smo v našem li-vito ščitil interese glavnega stu že poročali ter ugotovili, mesta s tem, da bi mu bil do. Poziv za krepitev enotnosti v borbi za delavske zahteve delil večji del sedežev na podlagi ostankov ter ugotavljajoč. da imajo zaradi tega takšne spremembe namen zmanjšati zastopstvo slovenske etnične skupine in strank delavskega razreda, opozarja odbor javno mnenje na nezakonitosti, ki jih je zakrivil vladni gen. komisariat, ter je sklenil, da bo to vprašanje izročil v pretres zadevnim parlamentarnim skupinam«. Ekonomska lista Včeraj se je na sedežu v Ul. San Nicolo 7 sestal inicia. tivn’ odbor za ustanovitev «gcspodarske liste«, ki je odločil, da se bo lista imenovala «Tržaško gospodarsko nacionalno gibanje«. Istočasno so sprejeli na tem sestanku u-radni program, ki sestoji izključno iz gospodarskih zahtev. da gre v bistvu za listo, ki bo služila, predvsem interesom krščanske demokracije in drugih strank desnice. Ta lista bo torej, pa čeprav tega nekateri njtni sestavitelji morda nočejo, dejansko služila tudi interesom «fronte morskih psov«, ki se je tudi v Trstu ustanovila včeraj Javna dražba Tržaška občina sporoča, da bo 24. aprila 1956 javna dražba za dobavo peščenca, in sicer v petih obrokih. Prošnje za pripustitev k dražbi je treba vložiti do 12. ure 10. aprila. Informacije se dobe pri pogodbenem odseku tržaške občine v Ul. Rettori 2, soba 203. Preprečiti Je treba premestitev ravnateljstva Aquile v Milan - Akcija za dodelitev ladje San Giorgio Trstu ( OlJEDAtl^i GLEDALIŠČE VERDI Jutri ob 21. urhn^LV (tališču Verdi «Gl_ectalisKa ^ g u >- * v* -- /vT Mi* žina 15 novosti«, ki jftJLi.1 «!n-rer Lualdg, s ' «B* špekcija« Oria Verganja. g E nik za vse« G. Maroltti Randona in »Vztraja«1 v| * tanellija. Prireditev se jjt nedeljo ob 17. uri., d Predvčerajšnjim se je pod predsedstvom D.omenica Mar-chiora sestala izvršna komisija nove Delavske zbornice CGIL v Trstu, ki je razpravljala o važnih organizacijskih in splošnih vprašanjih, ki se tičejo zaščite tržaškega gospodarstva ter sedanjih borb. Izvršni odbor je po poročilu in predlogih tajništva in po izčrpni diskusiji sklenil, da bo v aprilu izvedel obširno propagandno akcijo za pritegnitev čimvečjega števila delavcev v CGIL in s tem v borbo za uresničenje ekono- deljo in v tako bodo brivnice. ponedeljek. Prav oba dni zaprte Cbisk dr. Tale v raznih knjižnicah Te dni je dr. Vernon Tate, ravnatelj knjižnic tehnološkega inštituta v Massachusettsu na povabilo tržaške USIS obiskal najbolj važne knjižnice v Trstu, Vidmu in Gorici. Na sedežu USIS pa je bil 28. t. m. sestanek ravnateljev knjiž. mije dela, to je za uresniče-• njc mu je predsedoval dr. nje nujnih zahtev in trajnih i Tat Razpravljali so 0 raz. interesov delavstva in vecinel . ... . prebivalstva, ki morajo pre-'nltl vprašanjih, ki se tičejo vladati nad interesi monopo-j orSanlzaeije in delovanja jav-lov in nad njihovo politiko nih knjižnic v ZDA, ter o maksimalnega dobička. V ta metodah za širjenje in ohra- * SV OB OD NI SI N DIHA T /> NASEDLI SPLE1HAM RAVNATELJ Sl V A GRDA Opolnoči sklenjen ločen sporazum o proizvodni nagradi Ne glede na njegovo vsebino je tu sporazum vreden vsega obsoja-nja, ker pomeni hudo diskriminacijo in napad na enotnost delavstva Snoči se je razširila vest, da so se ločena pogajanja med predstavniki sindikata kovinarjev Delavske zbornice CISL in predstavniki ravnateljstva CRDA razbila ter da je zato Delavska zbornica CISL zaprosila nekega visokega predstavnika oblasti, naj posreduje. Kmalu zatem pa so se predstavniki «svobodnih» sindikatov znova sestali s predstavniki delodajalcev na ravnateljstvu CRDA. Končno so okrog polnoči dosegli sporazum in izdali deset minut po polnoči poročilo o doseženem sporazumu. Poročilo pravi med drugim, da so se predstavniki ravnateljstva CRDA ter predstavniki sindikatov kovinarjev UIL in CISL iz Tržiča in Delavske zbornice CISL 'iz Trsta na osnovi zahtev njihovih predstavnikov v notranjih komisijah v Tržiču in tovarniških odborov v Trstu sporazumeli, da sporazum o proizvodni nagradi za leto 1955 zapade ter da se ravnateljstvo CRDA odpove odtegnitvi predujma, ki ga je dalo leta 1955. Pogodbeni stranki priznavata, da jo sistem zaračunavanja proizvodne nagrade na tjodlagi prejšnjega sporazuma neprikladen. Pri tem pa potrjujeta popolno veljavnost načela o uvedbi proizvodne nagrade ter se obvezujeta, da bosta na podlagi novih izkušenj, zlasti pa v zvezi z modernizacijo naprav, ki se bo uresničila v prihodnjih treh letih po programu podjetja, v teku II. polletja 1958 proučili nov sistem ugotavljanja proizvodnosti dela. Za leto 1956 bodo izplačali vsem delavcem in uradnikom do konca t. m. 10.000 lir proizvodne nagrade: delavcem pod 18. letom starosti in vajencem pa bodo izplačali 5.000 lir. Za leti 1957 in 1958 bodo izplačali prav tako vsem delavcem in uradnikom ter vajencem po 10.000 oziroma 5.060 lir, pri čemer pa bodo tudi upoštevali razlike v odstotkih indeksa življenjskih stroškov in bo služil za podlago indeks 100 v marcu 1956. S tem indeksom se bosta primerjala nova indeksa v marcu 1957 in 1958. Pogodbeni stranki se bosta čimprej sestali, da se domenita o pravilniku za menze. Glede doklade za menzo so določili, da jo bodo spremenili potem, ko bo sklenjen o tem sporazumu v medzveznem okviru. Upoštevajoč dosedanjo oprostitev od dela za člane tovarniških odborov, zagotavlja ravnateljstvo CRDA, da bosta v Tržiču oproščena od dela dva uradnika ter po en uradnik v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev v Trstu. Ta oprostitev od dela bo veljala. dokler bodo delovali sedanji tovarniški odbori. V raznih oddelkih bodo začasno izročili delovodjem elemente akordov, tako da si lahko delavci v posebnih primerih ogledajo razpredelnico norm, ki so določene za posamezne vrste dela. Ravnateljstvo CRDA se končno obvezuje, da bo zaposlilo v tržaških in tržiških obratih vajence ustrezno s tehničnimi potrebami raznih del. To je v glavnem vsebina ločenega sporazuma, o katerem bomo še podrobneje spregovorili. Ne glede na njegovo vsebino je treba odločno obsoditi način, kako je prišlo do njegove sklenitve. Ravnateljstvo je hotelo z ločenimi pogajanji razbiti enotnost delavstva, pri čemer so mu šli Delavska Zbornica CISL in «svobodni sindikati« iz Tržiča na roko. S tem so ustvarili precedens, ki bo utegnil imeti v bodočnosti usodne posledice. Prav zato je popolnoma razumljivo ogorčenje delavstva v Sv. Marku, v Sv. Roku in v Tovarni strojev, ki je poslalo na ravnateljstva teh obratov delegacije, da bi protestirale proti ločenim pogajanjem. Porezal se je s steklom Dalje je "Bartoli odgovoril tudi na vprašanje glede »Tržaškega tedna v Milanu«, ki_ ga je postavila svetovalka Gruber-Bencova pretekli teden. Zagotovil je. da je omenjena tržaška gospodarska manifestacija v Milanu popolnoma uspela in da občina ni imela s tem nobenih stroškov. Vse stroške so krile razne bančne in druge mestne gospodarske ustanove. Nato je svetovalec Morelli (MSI) sporočil, da je zvedel, da je podjetje Kraftmetal v industrijskem pristanišču obvestilo uradnike, da so od-puščeni. S tem. je poudaril svetovalec, se .je položaj v tem podjetju ponovno poslan-šal in nihče ni več gotov, koliko čara bo še delal- Zupan je izjavil, da vladni komisariat zelo previdno proučuje vprašanje tega podjetja, ker ne more izročiti na desetine milijonov lir posojila brez ustreznega jamstva delničarjev. Povedal je, da so poskusili najti nove delničarje in s tem razširiti sedanji u-pravni odbor podjetja- Zdi pa se, da se jim to ni posrečilo. Svetovalec je še P°* udaril, da je nedavno Kraftmetal dobila za 1 milijardo naročil. Kot vidimo, vprašanje tega podjetja, ki je že dobilo 140 milijonov lir kredita ERP. še vedno ni rešeno. Podjetje zahteva sedaj nadaljnjih 70 milijonov lir kredita- Za ta kredit pa noče nihče od članov upravnega odbora podpisati garancije. Ja.-no je, da vladni komisariat ne more izdati nobenega posojila brez zanesljivega kritja. Tada vprašanje ni samo v tem. Gre predvsem za to, kako je mogoče da nastane v podjetju, ki je bilo uradno otvorjeno šele' pred 6 meseci, takšna kriza, čeprav je ob ustano- IZPRED KAZENSKEGA SODlSČA~~| Obsojeni na 16 mesecev zapora trije ljubitelji tuje lastnine Ponoči med sredo in četrtkom se je 29-letni Mario Mo-les iz Ul. S. Rita 3 vrnil domov. Ker ni imel pri sebi ključa, ni mogel stopiti v stanovanje. Da bi prespal noč na stopnišču, se mu ni zdelo pametno: ker ni našel drugega izhoda, je z roko udaril po šipi na vratih in jo razbil. Seveda se zadeva ni ravno srečno končala zanj, kajti mož je začel krvaveti in tako se je moral z zasebnim avtom zateči v bolnišnico. Drobci razbite šipe so ga namreč pošteno porezali po prstih desne roke, poleg tega so mu zdravniki ugotovili tudi izpah zadnjega členka kazalca. Po nudeni zdravniški pomoči so Molesa odslovili in mu priporočili 5 do 15 dni zdravljenja v domači oskrbi. VČERAJ SO V RIMU REGISTRIRALI DEKRET IMENOVAN UPRAVNI ODBOR tržaškega rotacijskega fonda Delovanje rotacijskega fonda je bilo onemogočeno dobro leto in pol zaradi zavlačevanja centralnih oblasti Pddla sta s kolesa Nekaj minut po 13. uri so Ukradli so 220 kg slarega železa in 7 kg medenine, nalo pa vse skupaj prodali nekemu starinarju Takoj po prijavi tatvine 220 kg starega železa in 7 kg medenine, ki jo je februarja letos vložil Carlo Mano Rosca, je policijsko poveljstvo poslalo k Roscovi baraki v bližini gostilne «Ex Luca« pri Orehu, od koder so blago u-kradli, svoje agente, ki so nemudoma uvedli preiskavo- Predvsem so agenti ugotovili, da so neznani tatovi s silo vdrli v barako, pri čemer so razbili ključavnico. Na mesto pa so prišli s kolesi, kajti na vlažnih tleh so preiskovalni organi odkrili sledove treh različnih koles. Seveda so bili ti elementi pomanjkljivi za identifikacijo tatov in ker ni bilo drugega izhoda, so agenti razširili preiskavo na razne starinarne. Starinarji so namreč edini ljudje, katerim tatovi po navadi prodajo staro železo in seveda so prav starinarji tisti, ki pokažejo prvo sled za njihovo identifikacijo. To se je zgodilo tudi v tem primeru. Agenti so namreč našli v starinarnici 44-letnega Felica Biekerja p Stare istrske ceste ukradeno železo in tako je moral mož pojasniti, kdaj in od koga je železo kupil. Starinar je izjavil, da so ga nekega dne zjutraj okoli 7.30 zbudili trije begunci, ki so bili s kolesi, ter mu ponudili blago naprodaj. On je železo in medenino stehtal in misleč, da blago ni tatinskega izvora, je beguncem izplačal 5300 lir- Pri tem pa je pozabil registrirati kupčijo v posebno knjigo in s tem kršil zakon, zaradi česar so ga a-genti sicer izpustili na začasno svobodo, a ga istočasno obvestili, da se bo moral zagovarjati pred sodiščem, prvič zaradi nakupa ukradenega blaga in drugič, ker kupčije ni vpisal. Seveda so preiskovalni organi razširili preiskavo tudi na begunsko taborišče pri i>v. Soboti in že ob 11.30 istega dne so agenti imeli vse tri tatove v rokah. Ko so jih i-dentificirali za 28-letnega Rada Božo, 28-letnega Janka Kavčiča in 42-letnega Živa Pavloviča, a ti itd. fmmnrr^ Hossetti. 15.00: »V®1*? upalijA L. Maxweil, Excelsior. 15.00; «Bda v.j^p:it!t ca« Film z zi,I15, vino«, pablito C*1'' j vinu«. - ,Ptn ... S. Marco. Danes Kino ob morju. 16-0« šči -čine Petra Pann;v,ialec Moderno. 16.00: «°^v hike». B. Davis, P' ntti Savona. 15.30: «Ko P „ jo«. B. RUSh. P. fLna i! f Viale. 16.00: »Naša time«. _ z#!-!. Vittorio Veneto. Danes ^ jen Belvedere. 15.30: *Tayior- nost», E Parker. K. lltLM)), TL I« t"1- ’ • ,.R , Marconi. Danes znPrtt pr#!, Massimo. 16.00: pitzgef dan CaJogero«. - V. 0’Connor Novo cine. 16.00: "Pa!L našlva«, Walt w Odeon. Danes zaprto.^. wjtj Radio. 16.00: «Itale E. Manni. M. * Venezia. 15.30: »Kriz ^ na«, C. Nmehi. iversal Skedenj. 18.00: in«t ros < 11.30 Dva HaendkJ?’ ^ | ta; 12.00 Velika noc. .rjU, venci; 12.10 Br?, ',-ho7e •SJk | uvertura; 12 22 B» u ne pesmi; 12.45 12.55 Čajkovski: V1 .m i2T, • Jo 17.3u Bach: Mateje^Ppf^a R. Strauss’: Smrt i« tj'.£(: >-f 19.15 Z začarane p; g .3 19.15 Z začarane • Beethoven. Koncert j 1 . Spon; 20^05 ®^j£? 'i ; 20.05 1 20.30 Brahms: , f tralt, zbor in ji1!«* -------- Končert zap,£%j dala im hairfo: 21.l5iV pmeditve v Trstu. sr? UT H Hanson: kvarteta; 21.30 »•£. $.1 kvintet; 21.50 H*1e .. j5 j1 » čude za orgie Simfonija v d-ntolo^ 1#lpf bertovi in ChoP1^ 23.30 Romance in . t u Si ■ H0 14.30 Tržaška . / ka; 17.00 Simfoncc^p za t> Camniai uta Kem1 zbor m orkesier, P,.j K ,1 m orkester, e-, nna; 21.00 SlJgffnija i Schubertova Snnfd rcUJV C-dui u in Moža prenos -iz Torrnai .-oori# Maazei. sodeluje Dermota. K ° ’’ '1" l4'!V Slovenska P0‘“Ci|»: Slovenska i,ul“Tna: - . li ali lanska Uol'oCI .aČ 17.40 22.30 , n OjTo* r.tc zz.JU , \r 5.00-6.00 spored 6.00 jutranja 8laJ“. J ba za (iobrp 3«Jr \t j j 11.00-12.00 Spored | K,j .» 13.30 Ugačii Z ‘i 'č. 14.40 Zabavna »■*» 1«£ ^ Spored d in is:« Spored i/. Ljubija Ji ie iz rev‘1: l6'G,ast n zbori: U'*?,. io.0O'y;.-, in zbori: ti.fc ktK, 17.55 Intermezzo. * gj5 ‘V, red iz Ljub!J»ne'&ert* z orkestrom R lz Up J, 10-22.15 Spored j; JU, 15 Ritmi in P 5fK $jtj, t Marijan DI4j° jr) T skladbi Sonata pjt50a rnipiu.li; 23.15 » • • *?!. A* .. orkestrom KT~z tfS Jr 20.00-22.15 Spored j. J* 22.15 Ritmi »S nist Marijan L>Pd 7 ji sklad- c''nata promptu ',11 r- i* ■uročna u" W 13.0(1 15.00. 17 00 KOiedfo»5 K ljev poieta mošk aUjs- ,3$ 12 ' ‘ za 327,1 m, 202.1 JJ1' čA} Poročila ob "> # 1 e v po jeta 030 orad#-1.40 Richard jEesttfj i klavir in 'V "Zanimivost 3 gjjjšljj1 svetu: 15.15 zlaD fV avir in «*;e,rnin, 'V -ter spored, f 14.30 /'animivosti^ svetu: 15.15 ,>$; ‘f danski slmfoničoLjušaP p r. *• Želeli ste — '■ Spoznavajmo^^ja^l8,^ i diček!" Črte n ut s Kmečko « r>e. . trio Dor ko sk° oo.30 - bena medigra. stelanetz K1.,.;« s,a P (glasbena f**?-'Kit»r iem): 22.15 I8ra . j bežn‘k- 17.00 S . Obksk AVTOMOTOPl^fca Pl STONI °^tot^lot<>lA cilindrov. << t /s vadni, lurl.st frlčik1!,,,)«^ kg, tovorni ' VPjgijT platformo piatrormo {ji«* ji. mestni deli. ‘ cc\(t ^ ložbe, UL F- ^Morski dnevnik Gronclii in krščanska deniokacii — 3 Potov; anje predsednika re remn^6 V 'n Kanado motimo lmatrati 23 naj večji, re- ’tal'janske .velik Uspeh teh , znnanje politike v kar P° ednjih letih, toliko le kna Prestiž naše deže- io H°‘for k«r zadeva jasnej- Ha£ih 1 ocl*ev 'n opredelitev MeninTa r°dnih °dnošajev. jfIm° da nismo v zmoti, če je ta uspeh pripi-i«nosti ’"n° skra:ini' Pngumni ‘"Urno, da ži s katero je končno sati pretežn Je n države pojasnil kj ta’ rL.ninenju Ital>je. ključ ^Slavar Po jnpj Pe^itev Ponavljajočih se prodnih kriz, kje so vra-iiviii- - treba odpreti potile J0cemu vetru demokra-svetu V ^tal‘ji’ ampak v občeste,meniti atlantski pakt v koduš 0;,; ternelječe na veli-njjvj . J gospodarski izme-ti*lnih'n- na naPrednejših 1,0 'Pstrumentih; postopaj PIav>ti žolčni in dogma-ipjij , n v mednarodnih dis-okosti,/ ?ati trd«eJŠe temelje Šim demokracij z revnej-v 5?s^>odarstvom; poraziti .. predvsem jJSte!? Poedinega in sku- v Italiji, ""«eea j "”” 1 Ptibliili razrednega egoizma; »nožiče ri aV' vedno šilše “rzavljanov, zlasti pa tam delavskim množi- gl Vst°P vanjo — to so Pojasnil 1?rafanja' ki jih je Vorii -1 predsednik, ki je go- UpoSto" na^ se nat0 Paz* in Posvet:,- po Predhodnem PreH nJu z rimsko vlado b|va«SV°Pm odhodom in med jjnjna v Ameriki_ n,jžieotrat je toliko pomemb-% ’ ®r sovpada s podob-istii, v? em’ ki ga je do ski pra^Snj zavzel franco-d»m„, nanji minister, socialni hirat,^'neau’ kar pomeni, Ptlerje S Pojemanjem Ade-se v Ve§a zanesenjaštva, da je pfa Zabodna Evropa — ko V0jnoewagala dramatično poprej , riZo nahaja sedaj k Sv0uIPj da mora pristopiti" euaki J dokončni ureditvi z svet0' * p°g*edi na vprašanja til i„ e®a *n socialnega mi-y na njihovo rešitev Jahko da 'koto moremo ugotovi- lj|aja le tak način postav-i» a,.jProb'ein°v nacionalne kent-i Narodne politike naši r*i. "Osti ,.i» a™.* st’ zelo domač, da, ‘genialen, kakor mo- Se,° tem pričati politične telo fejo kot. letu ', ki' smo jih vodili po sS'1- 2e ob prvih dis- -»krog atlantskega srn° Povsem jasno po-fSan 1 kot soc'al'sti i kot c9 ne ’’ da vojaški pakti — dtift, emelje na popolni so-' Ptavjj Pravitn°sti, ki naj o-^ratr^ obrambo (in samo 1 obstoječega družbe- jev, morejo le opogumiti voj ne hujskače. Tudi pozneje smo vedno zagovarjali stališče, da je treba obrambo demokracije zaupati demokraciji sami, in to v smislu, da mora demokracija nuditi vsem državljanom brez razlike, kar je pravično in najboljše tako, da se nikoli ne znajde v položaju — kljub dolžnostni obrambi države pred totalitarističnimi napadi z desne in leve, da istoveti državo in narodno skupnost s privilegiji razreda ali kaste. Zaradi tega tudi nismo nikoli verjeli v politiko železne roke, ki so jo uporabljali in ki o njej še vedno sanjajo razni Scelbe, niti smo se pustili zapeljati od hreščečega sirenskega glasu poslanca Pelle, ki tako prvi, kot drugi napovedujejo le tisti «kartel morskih psov», tisto fronto treh delodajalskih konfederacij, ki se je pred kratkim ustanovila, ne da bi krščanska demokracija, kateri je vendarle pripadal poslanec Gronchi in pripada poslanec Segni — imela toliko moči, da bi jo odločno obsodila; moč, ki je primanjkovala tudi socialni, demokraciji in Ma-lagodijevim liberalcem, od katerih pa nismo mogli pričakovati drugačnega zadržanja. Medtem ko najvišja državna oblast kaže s nrst.om na zla, ki bremenilo našo skupnost kot posledica krivične neenakosti, tesnobne zahteve po socialni pravičnosti — tako imenovani poslovni krogi.5 ki niso imeli v tej povojni dobi nikoli večiih dobičkov kakor sedaj, skuša io izsiliti od vlade, da bi se odpovedala svojim itak skromnim reformističnim namenom, ki jo, po videzu sodeč, vodijo in ki so zanjo vsekakor obvezni — največja italiian-ska stranka, ki se hvali da ie vodilna stranka naše demokracije. ia ki vendarle vztraja s tolikšno energijo proti odprtju v levo. ne riaide nič boljšega kakor dvoumne fraze, izrečene na nekem zborovanju od strani nekega svojega drugovrstnega predstavnika, da bi kritizirala faši-stičijo pobarvano ofenzivo delodajalcev. Verjetno je krščanska demokracija zaskrbljena še vedno le nad tem, da ne bi zgubila glasov na desnici in da bi ohranila svojo notranjo enotnost; toda če se ne bo v krgtkem znala odločiti in izbrati neko jasnejšo politiko; če se bo še nadalje izmikala vedno jasnejšim m -nestrpnim zahtevam sodobnega sveta, je zelo verietno. da se bo morala sprijazniti s tem, da bo izgubila na desni in na levi, da bo zapravila tudi svojo enotnost. Integrah- zem pa takšen! Svet je ves v premikanju. Ne smemo biti tako slepi m tako provincialni, da bi se sprijaznili z interesirammi verzijami, ki jih naš največji tisk širi o preobratu ruskega komunizma in o tem, kako ga je treba sprejeti; ne smemo biti tako kratkovidni, da ne bi sprevideli, da se mnogo premika tudi v zahodni politiki, kajti stališče predsednika Eisenhowerja samega, in previdnost angleške diplomacije, in razvoj francoske politike, in novost v nemški politiki, so jasna priča o tem. Ali je mogoče, da bi se vodilna stranka italijanske demokracije zaprla v svojo borno trdnjavo, ne da bi videla preko ene parlamentarne le-gislature? Kljub zadržanju njenih sedanjih voditeljev, hočemo biti drugačnega mnenja: mi hočemo upati, da bo širokim, odkritosrčno demokratičnim strujam v krščanski demokraciji uspelo ponovno zadihati in pridobiti na moči za drugačne in pogum-nejše poglede na mednarodno in nacionalno politiko; namreč jasne poglede predsednika Gronchija, iz katerih bi mogla izhajati, da bi spremenila osnove sedanje parlamentarne večine. Ce je krščanska demokracija isikrena v svoji volji, da uresniči globoke reforme v ital i j anski gospod arsk o-soci al-ni strukturi, če je iskrena v namenu, da da trdno ravnotežje italijanski demokraciji, je očividno, da mora upoštevati socialistične zahteve, da mora sprejeti brez teoloških predsodkov perspektivo zavezništva s socialisti, in ne samo s tistimi, ki se zbirajo v PSDI, ampak tudi z vsemi drugimi, vštevši predvsem tiste, številnejše, ki jih predstavlja ESI, če se bodo tudi le-ti iskreno in avtonomno izjasnili za tako zavezništvo. Ce je res, da socialisti ne morejo upoštevati danes v Italiji drugačne politike, kakor v sporazumu s katoličani, je res tudi obratno; le če si krščanska demokracija ne postavi za alternativo sporazuma s »kartelom morskih psov«, iz-nebivšt se neapeljskega programa, Vanonijevega načrta in vsega ostalega. Ce temu ni tako, bi moral biti prvi odgovor na ofenzivo ((kartela morskih psov«, takojšnja odtegnitev podjetij IRI varu-štvu Confindustrie, na temelju že starega sklepa parlamenta. (Iz aCritica sociale«) Udeležba državnega kanitala v vzhodnonemški zasebni industriji Nenehno zmanjševanje ude- trošnim blagom. Te dni je v Palermu sodna razprava proti pisatelju Danilu Dolciju, ki je po rodu Tržačan in 22 drugim obtožencem — povečini sindikalistom, ki jim očitajo vrsto zločinov: od upora javnim organov, do ščuvanja neredov. Gre za dogodke v okolici Partinica na Siciliji, kjer so brezposelni delavci hoteli demonstrativno pokazati oblastem, da je dela in tudi volje do dela dovolj, toda le pri malih ljudeh, ne pa pri oblasteh. Na sliki Dolci (v sredini) med zasliševanjem ležbe zasebne industrije v skupni industrijski proizvodnji Vzhodne Nemčije je prenehalo v sredini 1953. leta. Do takrat se je odnos med državnim in privatnim sektorjem v industriji stalno spreminjal v korist prvega. Ta proces se je začel takoj po porazu leta 1954 z zaplembo nacistične imovine, z likvidacijo monopolov in hitro nacionalizacijo ključnih industrijskih vej. Leta 1950 so privatna podjetja dajala komaj 22,4 odst. celotne industrijske proizvodnje. Njihova udeležba v proizvodnji osnovnih surovin, v proizvodnji energetskih virov, v proizvodnji težkih strojev in v drugi ključni industriji je bila še manjša, če je praktično sploh obstajala. Nasprotno, v lahki industriji, v tekstilni, prehrambeni industriji in na področju proizvodnje za široko potrošnjo je bila udeležba zasebnega kapitala izredno pomembna. Zato je zasebna industrija odigrala vidno vlogo v izvajanju »novega kurza« od polovice 1953. leta dalje, ko je bilo treba nujno zboljšati oskrbovanje tržišča s po- NOVO ODKRITJE, KI BO VERJETNO OMOGOČILO USPEŠNEJŠE PRESADITVE T\ v arina ES pripravi da se sprijazni s tujim tkivom Tvarino ES sestavljajo beljakovine in ogljikovi hidrati - Izločili so jo iz rdečih krvnih telesc in vranice - Za uspeh presaditve je potrebno predhodno vbrizganje te tvarine - Marsikaj ie še vedno ostalo nejasno in se še vrti v območju domnev Pri precepljanju .posameznih organov ali kosov organov s človeka na človeka prihaja do še ne odkritega procesa, ki omogoča trdno precepitev organa. oziroma njegovega dela na drugi organizem. Tu pride pogosto do komplikacij, ki si jih znanstveniki niso mogli objasniti, kakor si niso mogli objasniti samega procesa, ki se razvija ob oprijemanju« organa oziroma njegovega dela po precepitvi. Dogajalo se je na primer pri presaditvah roženice, da je kirurški poseg služijo le za- ft'ednarodnih odnoša- . L IfdiM5: : • i mmš rr0(J % u/, /:v?.w * ~ ,1... *(krn0Jy.|^c časopisov Franco Gibellini iz Modene je zbral na večerjo vse najbolj znane Ce Pri znani televizijski rubriki sOdnehaš ali nadaljuješ«, ki jim sreča ni bila naklonjena in jih je Mike Bongiorno vrgel. St bodo povsem uspel, da je operiranec, ki je prejel tujo roženi-co, spregledal, da so pa nato prišle komplikacije in da je roženica postala spet meglena, dokler ni operiranec ponovno oslepel. Tu smo navedli en primer. Dogajalo pa se je tudi, da so pri presaditvi kosa kosti s človeka na človeka prišle komplikacije ie kmalu po kirurškem posegu, ki so sploh uničile ves. učinek kirurškega posega. Po najnovejših vesteh so znanstveniki ameriške ustanove za borbo proti raku odkrili v laboratorijih Tioskoe 3. Jackson Memorial Laboratorp posebno tvarino, ki naj bi imela odločilno vlogo pri procesu, ki se odigrava pri precepljanju organov oziroma posameznih delov organov. To tvarino, ki so jo imenovali «ES» so izločili in jo vbrizgali preizkusnim živalim. Po vbrizganju te tvarine preizkusnim živalim, so jim precepili razne novotvorbe, ki se po navadi pri njih niso prijele, in vprav dejstvo, da so se novotvorbe za trdno prijele tudi pri teh živalih, dokazuje, da ima tvarina ES dejansko določeno funkcijo pri sprijemanju organa, oziroma njegovega dela, ki se z enega organizma precepi na drugi organizem: To snov so znanstveniki omenjenega laboratorija odkrili v rovolcu, nakar se bo organizem darovalca pripravil za poznejšo precepitev, oziroma za poznejši sp rijem tujega dela organa. Iz tega sledi, da je ta pogoj namreč predhoden spri-jem tvarine ES bistven za to, da bo bodoča precepitev uspela, da se bo novi organ oziroma del organa Sprijel Jo je vrastel v novi organizem -in nadaljeval s svojo funkcijo. Povsem odveč, bi bifo poudarjati, da je problem, presajanja zanimiv tudi za navadnega laika. To prihaja posebno do izraza v zadnjem času, ko smo pred kratkim imeli kar tri uspele presaditve roženice v Milanu in ko imamo precej znakov, da se bo r.a temelju velikodušnosti mnogih ljudi mnogim nesrečnikom dala možnost, da ponovno spregledajo. To pa ne velja samo za presaditev očesa, oziroma roženice, ampak za vsa ko presaditev katerega koli organa ali dela organa s človeka na človeka, kot na primer presaditev kosa kože, ki se izvaja pri raznih plastičnih kirurških posegih. Doslej pri takih kirurških posegih marsikatera presaditev ni uspela, zato ker se presajeni orgun ni dobro sprijel. Postavljalo se je vprašanje, zakaj ti kirurški posegi, ki so tehnično in celo klinično povsem uspeli, niso krvničkah t. j. rdečih krvnih ! prinesli zaželenega učinka. Vse telescih krvi in v vranici. Po\tose je po navadi opravičevalo svoji strukturi je ta snov se stavljena iz beljakovine m ogljikovega hidrata. Pri praktičnih poizkusih pa so ugotovili, da je treba to tvarino izločiti iz omenjenih sestavnih delov darovalca, jo vcepiti da-I kromberški grad spremenili v muzej SU*ejski s PH b0d°' muzeju v Q°rici Cm 0rQdu pri No-j eiel ,3e pred kratkim hunfi ra? skleP°v za naftne V°3 te pomembne C"p V-e ♦j.. Ji .J —* *« u L 0 m tn, red^h, ^stanove. hi’“leti i ^r°mbergu je bil Htjj _ j- I6O9 in je v Slo-b-0 Uj T' redkih, ki med »otUprdtii P°škodovun. Ce Uspelo zagotoviti »o 0hg • Nc. čna sredstva manjša adapta- sliel u 'tej . S0’ napeljavo vo-inl«,,,,0 n,1l2ej odprt še več oddelkov Popravilo grap ,el bo ... !lkov: tako bo Pfikazoval ki e- * • --'--v..že« raz- P* bo Q na Primorskem, ki”1,'* 8ib"-"SPe^en napred % \k° dlru v teh kraj,h S Sij.i. razstavljene raz■ "'io . ' S, s> Jo. č starinskega de- tega bo tu precej etno- X; tudi »>N«Z WateriQi«- , e ^do zbranih že C” d"uinskih pred-®r "enih zapiskov, ,l<* terenu še pre- cej neodkritega gradiva in se bo z zbiranjem tega nadaljevalo. Profesor Slavko Kretič, šolski inšpektor za gimnazije v Novi Gorici, je pri nekem zasebniku v Črnem vrhu nad Idrijo odkril poročila ljubljanskih gimnazij iz ll>. stoletja, kjer je tudi več zapiskov o Prešernu m treh di jakih iz Idrije, ki so študirali skupaj z njim v Ljubljani. Med že zbranim gradivom je tudi tako imenovana zlata knjiga osnovne šole v Renčah, in sicer od 1. 1880 do začetka prve svetovne vojne. Brez dvoma bo kromberški muzej, ko bo odprt, pomenil lepo kulturno pridobitev ne samo ta goriški okraj, ampak za vso Primorsko in Slovenijo. * * * Italijansko fjlmsko podjetje sltalia filmu je pred kratkim sprejelo ponudbo, oziroma predlog jugoslovanskega filmskega podjetja sl.ovčen - filmu za snemanje jirvega filma v jugoslovan-sko-italijanski koprodukciji. Film, ki bi ga skupaj sne- mali, bi bil izdelan po scenariju Frana Barbierija. Imenoval se bo «Po viharju», obravnavani pa bodo v njem dogodki iz druge svetovne vojne. Z italijanske strani bodo v njem sodelovali znuni režiser Alfreda Guarini, igralka Isa Miranda in Raf Valone. # * # Od 19. do 23. t.m. je bila v Tokiu prva azijska konferenca Mednarodne tiskovne organizacije (1PI — International Press Institute), kateri je prisostvovalo o-krng 100 glavnih urednikov ter novinarjev iz 17 različnih dežel. Glavna (ema konference, se pravi glavno vprašanje, ki so o njem tu razpravljali, je bila obramba svobode tiska in pa izboljšanje informativne službe azijskih dežel. Trenutno šteje organizacija 800 članov, ki pripadajo 500 različnim časopisom. V njej niso včlanjene dežele, kjer ne obstaja, kot se to večkrat trdi, svoboda tiska. Ob tej priliki so udeleženci konference tudi obsodili Kitajsko, češ da ta z zatiranjem svobode tiska onemogoča novinarsko dejavnost na Daljnem vzhodu. Bržčas pa bo bolj držalo, da si člani te mednarodne ustanove še vedno niso povsem na jasnem o tem, kaj bi pravzaprav svoboda tiska imela pomeniti. * * # Te dni razstavlja v Ljubljani indijski slikar Riten-dra Mozumdar, ki zdaj tu študira pri profesorju Kalinu. To je njegova prva razstava v Ljubljani, kjer se že del; časa mudi. Razstavlja plastiko, lesorez, mono-tipije, slike na svili, tek-stilme vzroce, risbe in skice iz Indije in Istre. Razstava je zanimiva tako zaradi nenavadnih motivov, kakor tudi zaradi načina obdelave. Strokovnjaki se o razstavi izražajo zelo pohvalno. « * « Založba univerze v Prin-cetoumu je objavila zadnje delo lani umrlega Alberta Einsteina. Delo, ki ga je Einstein končal decembra l. 1954, nekaj mesecev pred svojo smrtjo, nosi naslov »Relativnostna teorija nesimetričnega polja«. Predstavlja pa peti in hkrati zadnji zvezek njegove knjige «Pomen relativnosti«. Enačbe, ki obsegajo 35 strani, so plod dolgoletnega Einsteinovega proučevanja skupne teorije o težnosti in elek- tromagnatizmu. s tei •, da je vsaka presaditev odvisna od organizma, ki je določen del tujega organizma prejel, pri presaditvah roženice je bilo najmanj 60 odstotkov neuspelih poizkusov, posebno če je bila bivša roženica pokvarjena za najmanj 50 odstotkov. V blažjih primerih pa se je po navadi presaditev posrečila, in se je «vživela» v svojo nadaljnjo funkcionalnost. To so razlagali z dej- V Beli krajini v Sloveniji se kmetje že zdavnaj ukvarjajo z barvanjem velikonočnih pirhov, ali, kot jim sami pravijo, pisanic, ki jih barvajo'na roko in s posebnim postopkom. Tržaška knjigarna je nabavila večjo količino teh originalnih pirhov in jih prodaja po izredno nizki ceni PO 100 LIR kos stvom, da je organizem, ki je majhen del tujega organa prejel, «vzbujal» novi del organizma, da se je strukturalno ponovno prerodil. Toda to bi, po mnenju strokovnjakov, veljalo le za manjše presaditve roženice, ne pa za ostale presaditve. Da pa to ne uspe, gre «zaslvga« proti telescem organizma, ki prejema oziroma njihovemu delovanju, njihovi funkciji,' ki o-vira ali celo- onemogoča, da bi se tuji del organizma pravilno prijel. Ta prolitelesca namreč delajo tudi v tem primeru po istem načelu kot delajo v svoji funkciji borbe proti mikrobom pri infekcji katere koli bolezni. Njihove funkcija je borba proti kateremu koli »gostu« in tudi borba proti presajenemu tkivu tujega organizma, proti tkivu »darovalca«, je v Bistvu borba za izločanje oziroma uničenje vsega tujega. Zelo verjetno je vprav tvarina ES, ki so jo sedaj odkrili, tista, ki bi naj ublažila ali bolje spremenila to borbo. Pri dosedanjih preizkusih so ugotovili tudi sledeče dejstvo: Presajeno tkivo živi v novem organizmu sicer kratko, toda povsem samostojno življenje. In tu ne gre le za roženico ali za kos kože, ampak predvsem za bolj zapletene organe, kot na primer za ledvice. Pri dosedanjih poizkusih ni nobena presaditev ledvic uspela za daljšo dobo, kvečjemu za kak teden. Leta 1953 pa je skupina skandinavskih patologov prikazala poizkus, ki je mnogo pripomogel k proučevanju tega pojava, Presaditev kože, kakor tudi presaditev ledvic vzbuja v organizmih živali, ki'so tuje tkivo prejele, ali «darovale», analogno reakcijo, analogno borbo proti njej. Ta primer skandinavskih strokovnjakov je vzbudil zanimanje bostonskega zdravnika dr. Johna Merilla, ki se je na račun te ugotovitve lotil presaditve ledvic. Oglejmo si njegov primer: Gre namreč za znani primer, ko je pravi brat — dvojček daroval svojemu bratu dpojčku eno ledvico. Dr. Merili je pred tem poizkusil najprej presaditev kos kože in, ko je ta presaditev popolnoma uspela, je presadil tudi ledvico. Toda, čeprav je tudi ta kirurški poseg klinično povsem u-spel, je disfunkcija v pacien- tovem organizmu ostala. Ko je pa izločil pri pacientu še drugo ledvico je prišlo do popolne ozdravitve, ker je že ena sama ledvica, ki jo je prejel od svojega brata — dvojčka funkcionalno zadoščala za obe prejšnji ledvici. Mladenič je od tedaj praktično ozdravel, toda nihče se ne more še izreči, do kdaj bo ta uspeh trajal. Mnogi so sicer trdili, da je ta uspeh pripisati ožjemu em-briološkemu sorodstvu dvojčkov. Toda v tem ni ves odgovor. Kajti drugi podobni primeri presaditve kože so že uspeli, vendar niso uspeli kirurški posegi, oziroma presaditve kompliciranih orgdnov kot so ledvice. To pomeni, da je v ledvicah, ki so bile ((darovane«, nekaj, kar je omogočilo, da se je presajeni organ prijel. Po vsej verjetnosti je ta »nekaj« bila vprav tvarina ES Dasi je bila nacionalizacija izvršena že prej, ge je zmanjševanje udeležbe zasebne industrije v celotni proizvodnji nadaljevalo tudi po letu 1950. Od 22,4 odst. v letu 1950, se je ta udeležba znižala do leta 1953 na 14,5 odst. To se je moglo pojasniti tako z do' tedanjim zapostavljanjem ti' stih gospodarskih vej, v katerih je bil privatni sektor najmočneje zastopan (zmogljivost industrije potrošnega blaga, na primer, ni bila popolnoma izkoriščena), zlasti pa z zapostavljenjem zasebnih podjetij pri razdeljevanju surovin itd., kakor s. porastom državnega sektorja. Toda v drugi polovici leta 1953. leta se je stališče do zasebne industrije spremenilo. Zmagalo je stališče, da bodo v takratnih vzhodnonemških pogojih imeli korist vsi državljani od povečanja proizvodnje potrošnega blaga, tako v državnih industrijskih podjetjih, kakor tudi v zasebnih. Izboljšalo se je oskrbovanje zasebnih podjetij s surovinami, z reprodukcijskim materialom in energijo, v letu 1954 pa so jim znižali tudi nekatere davčne obveznosti. Zlasti ni bil več podvržen davku del njihovega dobička (do 25. odst.), pod pogojem, da lastnik podjetja uporabi del dobička za obnovo naprav. Končno so zasebnim podjetjem odprli tudi državni kredit za obnovo in razširitev podjetja itd. Tako so se ustvarili ugodnejši pogoji za to, da je za-sebna industrija mogla povečati proizvodnjo, le-ta pa je — kakor se je hitro pokazalo — znala izkoristiti to konjunkturo. Medtem ko je — v primeri s prejšnjim letom — skupna industrijska proizvodnja v letu 1954 narastla za 10 odst., je zasebna dosegla 18-odstotno povečanje in tako prekoračila tudi optimistična uradna predvidevanja (v načrtu je bilo predvideno povečanje 16,8 odst. V letu 1955 je povečanje proizvodnje v zasebni industriji bilo ponovno večje od splošnega porasta industrijske proizvodnje. Tako je mogoče razumeti, da je udeležba zasebnega sektorja v skupni proizvodnji industrije v poslednjih dveh letih ostala na isti ravni, ob koncu lanskega leta pa je, po uradnih podatkih znašala 14,5 odst., kakor v letu 1953. Kljub temu pa — vsaj kakor izhaja iz' uradnih izjav — ima ta konjunktura zasebne industrije tudi svojo slabo stran. V poročilu o proračunu za leto 1956 je finančni minister Vzhodne Nemčije dejal, da so posamezni zasebni podjetniki zašli poslednja leta v težave, ker so zelo razširili svojo proizvodnjo, obnovili in okrepili pri tem svoje zmogljivosti, a niso imeli potrebnega kapitala. Finansirali so se, kakor se trdi, tako, da niso plačali računov in se tako za- dolževali pri državnih podjetjih; niso izpolnjevali svojih obvez glede odplačila kreditov medtem ko mnogi niso pravočasno plačevali davčnih obrokov. Po besedah finančnega ministra si taki podjetniki prizadevajo, da bi našli neki izhod in so načeli vprašanje državne pomoči. Vlada je sprejela sklep, da bo svoje zahteve na račun takih podjetij spremenila v svojo udeležbo kapitala v teh podjetjih in da postane na ta riači neke vrste delničarja, oziroma solastnika. V ta namen bodo z zasebnimi lastniki takih podjetij sklenili dogovore, s katerimi bodo uredili medsebojne odnošaje. Oblikovali bodo komanditne družbe v katerih se bode dosedanji zasebni lastniki pojavljali kot družabniki in poslovodje in bodo za svoje poslovno vodstvo dobivali u-strezno nagrado. Ta nagrada se bo smatrala za dohode’: od dela in se bo obdavčevala z davkom na plače, medtem ko se bo dobiček, ki pritiče privatnemu lastniku od njegove udeležbe v glavnici obdavčeval kakor do sedaj. Kar se tiče dobička, ki se ugotovi ob koncu leta, se bo leta razdeljeval sorazmerno z udeležbo kapitala. Toda kaz-no je, da bo moral zasebni lastnik, hočeš nočeš, vložiti del dobička v razširitev proizvodnje. Glede oskrbovanja bodo taka podjetja povsem izenačena z državnimi podjetij, v kolikor je državna udeležba v njih «zadostno velika«. Sindikat bo, končno, v teh podjetjih organiziral tek-manje, proizvodnja posvetovanja itd. z namenom, da se zmanjšajo proizvodni stroški in izboljša proizvodni postopek. O reakciji zasebne industrije na vse to se za sedaj ve malo. Nedavno so sporočili, da je Zbornica za industrijo in trgovino pozdravila v imenu zasebnega gospodarstva te vladne ukrepe. V vsakem primeru pa ti ukrepi pomenijo novo obliko širjenja državnega sektorja v industriji Vzhodne Nemčije na račun privatnega sektorja. Dohodki igralnice v Montecarlu Največja privlačnost kneževine Monaco je njena igralnica v Monte Carlu. Ze celih sto let se dan za dnem vrti v njej usodna krogla. Ze tisočem je prinesla srečo, še mnogo več ljudi pa je pahnila v nesrečo ali celo v obup in smrt. prvi najemnik igralnice je bil Franz Blanc, ki je prej vodil igralnico v Bad Homburgu. po njegovi smrti je prešlo to donosno podjetje v roke privatne delniške družbe. Monaški knez ima od igralnice stalne dohodke. Letno mu vrže kakih 100.000 dolarjev. Knez je edini človek, ki v zvezi z igralnico ničesar ne tvega, marveč samo dobro živi na njen račun. RAZVESELJIVA NOVOST ZA MOTOSKUTER1STE Vožnja brez prestav CZa sedaj le v Nem č i j i) Potreba prestavljanja je za slehernega vozača motornih vozil, če že ne težava, pa vsaj neprijetnost, ki je niti sinhronizirane prestave, s katerimi bi moralo iti vse «kot po maslu«, niso spravile s sveta. Zato se vsi z zavistjo ozirajo na velike ameriške avtomobile, ki vozijo brez prestavljanja, samo z avtomatičnimi pripravami. Ce pa slišimo, da so te naprave ne le zelo zapletene in torej (vsaj zaenkrat) še zelo drage, temveč da porabijo tudi znaten del moči motorja, potem morajo vsi bolj preprosti vozači z dolgimi obrazi pokopati sanje o vožnji brez prestavljanja. Zdaj pa nenadoma govorijo o skuterju z «mislečimi» prestavami, pri katerih med vožnjo povsem odpade prestavljanje in sklapljanje. V Nemčiji je podjetje «Auto Union« dalo na trg skuter z motorjem 3 konjskih sil, ki stane, opremljen z dvema sedežema, samo 95o nemških mark (pri-1 bližno 140 tisoč lir). Skuter «Hobby» podjetja DKW «Auto-Union» je prvo nemško vozilo te vrste s povsem avtomatičnim prestavljanjem, ki poteka celo brez vmesnih stopenj. Po sistemu «Uher», se je posrečilo doseči na razmeroma preprost način zelo dober učinek — toda le pri motorju 3 konjskih sil. Za večje motorje ali celo avtomobile ta sistem zaenkrat še ni uporaben. Osnovni princip prestav je v tem, da se s kombinacijo zobatih kolčs različne velikosti dosežejo različna razmerja med številom obratov motorja in obrati pogonskih koles: Če sklopimo majhno gonilno zobato kolo z večjim, potem se bo večje kolo vrtelo počasneje in obratno. Tako dobimo nekaj stalnih prenosnih razmerij ali prestav, ki omogočajo dovolj ekonomičen prenos moči motorja na pogonsko kolo pri različnih terenskih pogojih. «Hobbyjeva» avtomatična sa Osnovna skica avtomatične prestavne naprave sknlrrja «Hobby» nemške tovarne DKW Levo položaj v amali prestavi«, desno položaj v »veliki prestavi« prestava doseže isti učinek na drugačen način in pri tem ne dela z dvema, tremi ali štirimi prestavami, temveč povsem brez vmesnih stopenj. S sistemom «Uher» je bila ustvarjena naprava, ki po fizikalnih zakonih avtomatično izbere prenosno razmerje, ki naj bolje odgovarja trenutni potrebi. Delovanje te naprave bo najlaže razumeti s pomočjo priložene slike. Posebna vzmet potisne plošči A 1 in A—2, ki sta pritrjeni na glavni osi motorja, povsem vsaksebi, tako da teče klinasti jermen C po obodu kroga z najmanjšim premerom, medtem ko obenem druga vzmet potisne plošči B—1 in B—2 tesno skupaj, tako da teče tu klinasti jermen po krogu z največjim obodom. Na ta način se doseže učinek «majhne prestave«, ki je potrebna za začetek vožnje, ali za hude strmine. S povečanjem števila obratov motorja, torej s povečano brzino vozila, začno delovati centrifugalne uteži (D—1 in D—2), ki potiskata obe prvi plošči skupaj. Jermen je tako prisiljen -teči po večjem obodu, s tem pa začenja vleči drugi par plošč vsakse-bi-. Ko doseže prvi par plošč največji obod, drugi par pa obenem najmanjšega, je u-stvarjen učinek «velike prestave«, z največjo brzino vozila. Možna so pa seveda vsa prehodna stanja med obema skrajnostima, tako da se prestavno razmerje avtomatično prilagodi trenutnemu položaju v vožnji. Skuteristil je treba torej skrbeti le za pravilno dajanje plina. Zares zelo preprosto — toda na žalost zaenkrat uporabno samo za skuter, ki doseže največjo brzino 60 km na uro. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — š&MHH H RAVNATELJSTVO NOČE IZPOLNITI Uspela stavka v SAFOG zaradi neizplačila proizvodne nagrade Danes sestanek med člani notranje komisije in ravnateljstvom • Delavci pripravljeni nadaljevati stavko, dokler ravnateljstvo ne izplača predujma Včeraj od 10. do 14. ure so v%i delavci livarne SAFOG v Gorici zapustili svoja delovna mesta in stopili v stavko iz protesta proti ravnateljstvu podjetja, ki jim ni hotelo izplačati predujem na proizvodno nagrado, kar so storili lastnik. ostalih podjetij v naši pokrajini, med drugimi tudi v SOLVAY. Delavci so po svojih zastopnikih zahtevali od ravnateljstva naj jim izplača obljubljeno nagrado, kajti v nasprotnem primeru bodo primorani še naprej stavkati. Ravnateljstvo SAFOG je bilo pod pritiskom delavcev, ki so se stoodstotno udeležili stavke in protestnega zborovanja, primorano obljubiti, da bo o zadevi razpravljalo na današnjem dopoldanskem sestanku s člani notranje komisije in bo istim sporočilo kaj namerava v zvezi s tem tudi ukreniti. Vsekakor delavci SAFOG ne bodo odnehali z akcijo, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve in jim' ne bo še pred prazniki izplačan predujem na proizvodno nagrado. Novi grob Benečana v Švici Ne mine mesec, da ne bi iz tujine prišla žalostna vest o smrti kakega Benečana, ki Se trudi na tuji zemlji, da bi zaslužil zase in za svojo družino v Benečiji. Grobovi beneških Slovencev so povsod, od Belgije pa tja do daljne Avstralije. Tokrat je smrt pobrala v Švici komaj 23-letne-ga Guida Zusina iz Brezij v tajpanski občini, ki je komaj pred dobrim mesecem dni odpotoval v sosedno republiko na delo pri gradnji nove centrale. Mladi Guido je bil znan kot dober sin, ki je takoj po odsluženju vojaškega roka odpotoval v tujino, da bi na kak način lahko pomagal staršem in bratom. Toda še preden se je dobro ozrl po novi državi, ga je v visokih gorah pobrala smrt. Urnik trgovin za praznike Trgovinski obrati bodo za velikonočne praznike delovali po sledečem urniku; jutri, 31. marca: večerni urnik vseh trgovin je poljuben Pekarne in mlekarne bodo poskrbele za prodajo blaga tud- za naslednji dan; nedelja, 1. aprila; izvzemši cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, bodo vse ostale trgovine ves dan zaprte; ponedeljek, 2. aprila; v dopoldanskih urah bodo odprte s sadjem in cvetličarne. zelenjavo ter Zaključek šolskega leta najbiže konec maja Včeraj so bili šoloobvezni otroci in dijaki že prosti pouka in so se lahko brezskrbno igrali v prelepem spomladanskem dnevu. V šolo se bodo vrnili v torek. Minister za prosveto Rossi je izjavil, da bo šolsko leto zaključeno konec maja, izpiti pa bodo v prvi polovici junija, kot je bilo to doslej vsa leta. Vsekakor pa bi lahko prišlo do spremembe tega datuma zaradi uporabe šolskih prostorov za občinske volitve ,ki bodo, kot je bilo le pekarne, mesnice, trgovine | včeraj javljeno, 27. maja. NP0K»5ll,0 Olt.TlIMMII OKGAKOV Jutri ob 9. uri otvoritev novega bloka pri Solkanu Z jutrišnjim rinem odprti tiirii dvoIun(niški bloki nu Uklancili, .tlikulili in v J mulja h Kot se je izvedelo so se jugoslovanske in italijanske obmejne oblasti končno domenile, da bodo jutri dopoldne ob 9. uri otvorile novi blok na Svetogorski cesti, ki bo zamenjal sedanji blok na njivah ob Soči. Blok bo, kot sme že javili, odprt za dvolastnike in za tiste, ki imajo prepustnice. Po vsej verjetnosti se bodo tega bloka posluževala tudi avtobusna podjetja, saj bo skozi ta blok najkrajša zveza med Gorico in Solkanom, ter Novo Gorico. Blok pri Rdeči hiši se bo s tem precej razbremenil. Raštel je zopet oživel Raštel je bil nekoč, še pod staro Avstrijo, ulica goriških go'podov. Rabat išče, grad, Ra. štel. Travnik in stara Gosposka ulica so tvorili jedro mesta Tu so uredili svoje trgovine in delavnice pred prvo svetovno vojno številni slovenski trgovci in obrtniki. 7.e takrat je bil Raštel obvezna pot ta ja vseh okoličanov, ki so z pora, s Tolminske, iz Vipav. ski doline, iz Brd in s Krasa hodili v Gorico. Tu so kupoval' najnujnejše za svoj dom, kejti tu je bilo blago tudi najbolj poceni. Številne gostil, ne okrog Raštela so bile vedno polne slovenskih kmečkih mož ulice so bile polne vozov Življenje Raštela je trajalo do leta 1947. Do tedaj je bilo namreč težko priti skozi to žitiahno ulico, ki je bila vedno polna okoličanov. Avto se je Te s težavo preril skozi. Tu sploh ni bilo meje med pločniki in sredino ulice. Trgovci so imeli polne roke dela, lemetje, posebno tisti z go. ra pa so z njim lastno vztrajnostjo skušali zbiti cene, tudi če je šlo za malenkostne razlike. Leta 1947, po vzpostavitvi nove državne meje je vse to življenje usahnilo. Raštel je postal tih, trgovci so žalostno stali cele dneve na vratih v upanju, da se prikaže klient nekateri pa so se skušali modernizirati in pritegniti doma- če kupce. A vse je bilo zaman. Nekatere trgovine v Ra-štelu so menjale gospodarja, druge so bile zaradi slabe trgovine zaprte; njihovi lastniki so vztrajali, ker so upali da se bodo meje vendarle odprle. Večina, na srečo, ni plačevala najemnine, ker so stavbe njihova last. Blago, ki je bilo v teh trgovinah je šlo že pred leti iz mode, tako da zaradi tega domačih kupcev sploh ni bilo. Lam jeseni pa se je meja vendarle odprla. Goriški šovinisti so tako v gbčinskem svetu kot v časopisju kričali, da so proti sporazumu, da se bo Gorica zopet okužila s slovenstvom, da Gorica ne bo imela nikakršne koristi od obmejnega sporazuma in da bodo le lastniki javnih loka lov in mesnic imeli škodo. Raz-voj dogodkov v nekaj mesecih pa je pokazal, da ti go-spodje niso imeli prav. Vsak dan prihaja v Gorico na stotine Jugoslovanov in posebno Raštel je zopet oživel. Trgovci ki dobro poznajo okuse »n potrebe slovenskih kmetovalcev so se hitro pripravili na to novo trgovino. Na vratih trgovin so obešeni številni ženski robci, ki jih slovenske kmetice tako rade nosijo. Trgovine so oživele, saj so skoraj vedno polne kupcev. Najbolj zadovoljni pa so seveda trgovci, ki pričakujejo da se bo obmejni promet v bodočnosti še bolj razvil. Jutri bodo prav tako ponovno odprli dvolastniške bloke na Uklancih, Mikulih in v Jamljah, ki so bili zaprti vse od 20. februarja dalje. Ti bloki so zelo važni za naše kmetovalce, ki imajo zemljo onkraj meje in ki so morali sedaj po več kilometrov daleč da so prišli do svojih polj Posebno težavno je bilo za števerjanske kmete, kateri bodo, kot vsi ostali z veseljem pozdravili sklep obmejnih oblasti za odprtje omenjenih bičkov. Opozarjamo, da bodo vsi trije bloki jutri sicer odprti vendar bodo za praznike. to je v nedeljo in ponedeljek zaprti vse do 3. aprila. Oblasti še niso sporočile urnika solkanskega kakor tudi ostalih treh blokov. Dvolastnik- in vsi tisti, ki imajo pro-pustnice upajo, da bodo bloki odprti vsaj do 10. ure zvečer, saj se bližamo poletju in so dnevi vedno daljši. Pri padcu s kolesa si ziomil zapestje 36-letni Gilberto Colautti, ki biva pri ECA v Ul. Baia-monti, se je v sredo popoldne odpeljal s kolesom iz Gorice proti pokopališču na Tržaški cesti. Med potjo je po nesreči padel ter si poškodoval levo roko. Ker so se naslednji dan povečale bolečine, je odšel v ambulanto Zelenega križa, od koder ga je rešilni avto odpeljal v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom zapestja. Ozdravel bo v približno 30’ dneh. V Gorenjem Barnasu skala priletela v Župnišče Precej strahu so preživeli pred dnevi prebivalci Gorenjega Barnasa, ker se je iz gore nad vasjo utrgala približno 10 ton težka skala. Prikotalila se je nad vas in se zvalila na župnišče, podrla zid, tako da so bile pobe na tisti strani zelo poškodovane in je bilo polomljenega tudi več kosov pohištva. Na srečo ni bilo v poslopju nobenega človeka, toda župnišče je o-stalo tako poškodovano, da so ga morali takoj podpreti s koli, da se ne bi sesulo. i Včeraj na goriški preturi Izposodila sla si vozili ne da bi povrnila napravljeno škodo Pred pretorjem tudi mož, ki je globoko pogledal v kozarec in južnjak, ki je brez dokumentov pobegnil v Jugoslavijo Včeraj je imel goriški pretor nekoliko manj dela kot običajno z raznimi manjKmi grešniki: tatovi, begunci, pijanci itd. Poleg drugih sta se morala zagovarjati tudi 28-letni Cor-rado Filingeri iz Messine in 19-letni Vincenzo Di Maio iz Paierma. Mladeniča sta prišla 23. avgusta lanskega leta k Alfredu Tarantinu, ki ima na Korzu Verdi shrambo in izposojevalnico koles in motorje'- Filingeri je vzel na posodo motor znamke «Rumi», njegov mlajši prijatelj pa lam. breto; gospodarju sta izjavila, da se bosta vrnila do večera in mu izročila 3000 lir na račun. Ker ju v navedenem času še ni bilo nazaj, ju je Tarantino prijavil policiji. Drugo jutro je prišel le Filingeri, ki je povedal, da je ostal Di Maio v Tržiču, ker se mu je pokvarila lambreta, vendar naj Tarantino ne bo v skrbeh, kajti do večera se bosta vrnila in poravnala dolg. Toda vse čakanje je bilo zaman, mladeničev ni bilo od nikoder. Tarantino je sicer našel lambreto pri nekem mehaniku v Tržiču in ocenil škodo, ki jo je Di Maio napravil na vozilu za 9.000 lir: skupno sta ga južnjaka oškodovala za 20.000 lir. Po vložitvi obtožbe je goriška policija po dolgem iskanju našla obtoženca v Trstu, kjer sta zaprta v Koroneu zaradi drugih nepoštenih dejanj, ki sta jih storila v tem mestu. Pretor dr. Fabianich je Filinge-rija obsodil na 22.300 lir globe Di Maia pa na 20.000 lir globe. * * * 20. marca letos so jugoslovanski obmejni organi pri Rdeči hiši vrnili italijanskim oblastem 59-letnega Antonia Abateja iz Linguglosa, ki je 17. marca v bližini bloka Mi-ku'i pobegnil v Jugoslavijo Na zasliševanju in tudi včeraj je Abate trdil, da je pobegnil ker ni mogel najti dela, toda kazenski list, ki so ga poslali goriški policiji iz njegovega 'rojstnega kraja kaže, da je možak storil že nešteto krivičnih dejanj in med drugim nekega svčjega ‘žrianca celc napadel z nožem. Pretor ga je obsodil na 2 meseca zapora in na plačilo 10.670 lir ter povrnitev sodnih stroškov. * # # Na 2.000 lir globe je bil kaznovan 52-letni Franc Šemrl iz Ul. Ascoli 21. Šemrla so v noči med 26. in 27. septembrom lanskega leta našli agenti javne varnosti p,ijane-ga na vogalu Ul. Ascoli. Mož je ležal na tleh močno vinjen in je po zasliševanju na policiji izrazil željo, da bi ostal tam do jutra, ker se je bal domačih. Padel s stopnic in si DOšKodoval hrbet Rešilni avto Zelenega križa je včeraj popoldne odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 62-letnega Ernesta Freua iz Ul. B. Etna 63. k: se je okrog 14.50 ponesrečil v Standrežu. Freu, ki je zaposlen pri neki družini v Standrežu, je takrat delal v prvem nadstropju. Ko je šel po stopnicah je spodrsnil in padel je z višine kakih treh metrov. Pri pregledu so mu ugotovili poškodbe na hrbtu, zaradi česar so ga pridržali v bolnišnici. DE2URNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Cristofoletti Travnik 14 - tel. 29- 72. F '■‘i.jfji ir yH i lili:-. ; a" ■ i i IS p j;- lil .. m Mladinski turnir FIFA Romunija-Jugoslavija 1:1 BUDIMPEŠTA. 29. — V ok viru mladinskega mednarodnega nogometnega turnirja FIFA, so včeraj nastopila moštva druge in četrte skupine V Gyoeru sta se srečali reprezentanci Romunije in Jugoslavije. Tekma se je končala ne odločeno 1:1 (0:0). Jugoslovanski mladinci so bili v stalni terenski premoči in so se odlikovali po lepi tehnični igri Zaradi neodločnosti napadalne petorice so zapravili nešteto ugodnih priložnosti za gol in s tem zmago, ki bi jim pripadala. Ostala srečanja so se končala takole: v Czegledu: Poljska - Avstrija 3:2 v Budimpešti: Češkoslovaška - Grčija 2:0 v Tatobanyi: Vhz. Nemčija - Turčija 1:1 NOGOMET SOFIJA, 29. — V prijateljski nogometni tekmi je mestna reprezentanca Sofije premagala beograjski BSK z 1:0. RIM, 29. — Italijanska vojaška nogometna reprezentanca je odpotovala z letalom v Lizbono, kjer bo sodelovali na finalnem mednarodnem turnirju vojaških reprezentanc. Prvo- tekmo bo odigrala 1. aprila proti portugalski reprezentanci. 4. in 8. aprila pa se bo srečala s turško oz. egiptovsko reprezentanco. 9A. KOLESARSKA KROŽNA DIRKA PO CAMPANU conti:riwo prvi na cilju ob dremavi vožnji favoritov Ockers, De Bruyne, Gaul in Magni niso nikoli resno posegli v borbo - Od 87 dirkačev na startu jih je med vožnjo 39 odstopilo NAPOLI, 29. — Točno ob 8.45 se je pisana karavana 87 dirkačev spustila v borbo na 247 dolgi krožni dirki po Cam-panii s startom in ciljem v Napoliju. Razen Coppija so bili na startu vsi asi, ki so v začetku veljali za favorite, med njimi v prvi vrsti Ockers, De Bruvne, Gaul, Magni :n drugi. Toda že kmalu po startu se je pokazalo, da nameravajo mladi domači kolesarji vzeti vajeti dirke v svoje roke, kar so tudi dosledno izvedli. Kmalu po Caserti se je formirala skupina devetih vozačev, ki so na prvi večji vzpetini imeli že 1’45” naskoka pred glavnino k' sta jo vodila Strehler in Ockers. Pri 57 km je pobegnil iz glavnine najprej Moser in za njim še 6 arv.gih. Kmalu nato je ubežnike dohitel še Nencini z drugimi in 10 km pred Bene-ventom jc njihov lov za vodečo devetorieo bil kronan z uspehom. Na letečem cilju v Beneventu sta bila prva Ac-cordi in Conterno. Na vzpetini S. Giorgio je pobegnila trojica Fabbri, Rossi in Conterno in njihov naskok je naglo ra-stel. Na vzpetini Serra so favoriti ptvič in zadnjič poskušali doh:teti pobeglo trojico. Ockers je napel vse sile in potegnil za seboj Magnija, n vso ostalo skupino. Strehler in Bobet nista mogla vzdržati kontakta v vzponu in sta se lahko vrnila v skupino šele pri Avellinu. Pri Salernu se je končno formirala skupina, ki je imela glavno besedo v zaključni fazi dirke. Med njo so bili Nencini, Astrua, Colet-to, Fabbri, Conterno in drugi. Naskok vodečih pred skupino se je na ravnini še povečal. Zadnja preizkušnja za vozače je bila na vzponu Agerola. ki je na nekaterih mestih dosegel 11 stopinj. Tu se je borba za prvo mesto kmalu omejila na 5 dirkačev in sicer A-struo, Nencinija, Bartolozzija, Coletta in Conterna. Pri zad- mm~ KANDIDATOV U SVETOVNEGA ŠAHOVSKEGA PRVAKA KDO Sl BO PRIBORIL PRAVICO izzvali sialomgi pmli Baliinila ? Na turnirju sodeluje 10 kandidatov, med katerimi ima največ izgledov Rus Smislov V ponedeljek se je v Am- dveh, je zelo težko. Vsak od sterdamu začel tretji turnir kandidatov za svetovnega šahovskega prvaka, na katerem sodelujejo sovjetski velemojstri Bronslein, Smislov. Keres, Geller, Petrosjan in Spaski. Argentinca Pilnik in Panno. Čeh dr. Filip in Madžar Szabo. Otvoritvi je prisostvoval predsedn’k svetovne šahovske zveze Sved Folke Rogard. Rezultatov, razen tega da sta partiji prvega kola med Kil’-pom in Spaskim ter Smislo-vom in Szabom končali z remijem, še nismo prejeli. Turnir bo odigran dvokrožno in je posvečen spominu umrlega svetovnega prvaka Aljehina. Zmagovalec turnirja si pridobi pravico igrati naslednje leto dvoboj s svetovnim prvrkom Rusom Botvini-kom. Ugibati že sedaj o tem kdo bo zmagovalec tokratnega turnirja, ki je po kvaliteti gotovo najmočnejši od prejšnjih desetih udeležencev lahko zmaga, saj so to sami velemojstri. Če pa bi le hoteli dajati kateremu izmed njih prednost. potem bi to bil Smislov, ki je bil zmagovalec prejšnjih dveh turnirjev in ki je, v oba-kratnem srečanju z Botvini-kom igral neodločeno 12:12, kar pa mu ni zados*ovalo za najvišji naslov, ker mora biti po predpisih dosedanji prvak premagan. Smislovu daje prednost tudi to, da je mlad, fizično močan in morda od vseh najbolj preizkušen. Od ostalih so najresnejši kandidati Bronstein, Geller in blesteči kombinatorik Keres, zmagovalec znamenitega veleturnirja 1. 1938. kjer so zaostali za njim trije svetovni prvaki — Aljehin. Capablanca, dr. Euwe, sedanji prvak Botvinik, Fine, Reshewsky in Flohr. Borbe na letošnjem kandidatskem turnirju bodo trajale 36 dni in udeleženci bodo morali odigrati 162 partij. njem khometru je ušel Conterno toliko, da je osvojil veliko gorsko nagrado. V areno so privozili dirkači v naslednjem vrstnem redu: Coletto. Conterno, Astrua, Nencini, Bartolazzi in Conterno je s skrajnim naporom privozil prvi skozi cilj. Asi so močno zaostali in kot že rečeno, niso razen enkrat, nikoli poskusili siliti v ospredje. Pazili so eden na drugega in se očitno zadovoljili s tem Vse kaže, da so dirko po Cam-panii vieli bolj kot trening za prihodnji dirki po Flandrii in Pari7-Roubaix. Vrstni red na cilju 24. krožne dirke po Campanii (246.700 km): 1. Conterno v času 7.15’54” in s povprečno hitrostjo 33,957 km na uro; 2. Astrua, 3. Nencini. 4. Bartolozzi, 5. Coletto, vsi s časom Conterna; 6. Fi-lippi z zaostankom 3’20"; 7. Zucconelli 5’48”; 8. Maule, 9. Favero, 10. Clerici (Sv.), 11. Martini, 12. Ciancola, 13, Sere-na, 14. Gaggero, vsi s časom Zucconellija; 15. Zambini 7’12”; 16. Fabbri, 17. Moser, 18. Ros-sello s časom Zambinlja; 19. Magni 7'39”; 20. Bobet, 21. Pel-legrini, 22. Grosso, 23. Rossel. 24. Chiarlone, 25. BaUalini, 26. Pettinati, 27. Monti, 28. Gi-smondi, vsi s časom Magnija; 29. Giacchero 7’43”; 30. Mas-socco 8T2”; 31. Benedetti 8*59"; 32. Gianneschi 9’58”; 33. Ac-cordi 1126”; 34. De Bruyn? 11’32”; 35. Uliana, 11*38”; 36. Kubler 11’43”. PLAVANJE MILANO, 29. — Iz New Ha-vena v državi Connecticut v ZDA je prišla vest, da je italijanski plavač Romano postavil na 400 m prosto nov evropski rekord v času 4'30”. Dosedanji uradni rekord je imel Francoz Boiteaux s časom 4'30”7. sabljanje PARIZ, 29. — 17. aprila v dvorani Wagram vsakolem klasični troboj med Italijo. vseh Francijo in Madžarsko v treh sabljaških discip i® Madžari in Francozi so ze javili svoji moštvi. PONTEDERA, 29. — *tal£ janski prvak v bantam goriji D’Agata je bil operiran na nosu. ® . u, so mu morali nekaj kos i . so mu ovirale normalno nje. Boksar je operacijo prestal, vendar bo morai , nekaj tednov prekiniti boksarsko aktivnost. LAHKOATLETIKA Na atletskem prvenstvo v dvorani, ki je bilo končano v Moskvi, so ^ drugim dosegli odlične ^ tate: Ponomareva v me u ska 49.39, Fedosejev v s y v daljino 750 cm. Kaskaro skoku v višino 203 ca 1 Odgovorni urednik STANISLAV RENJi,0 Tiska Tiskarski zavod ZTi im CnčiMjnh predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 18. uri ENIC fil®* „Pasijon po Mateju" Sporočilo VELIKI MAGAZINI PITASSI sporočajo, da bodo ponovno odprli popolnoma obnovljeno trgovino v Trstu v soboto 31. t. m. Vabimo cenjene odjemalce, naj si ogledajo izložbe, kjer bodo razstavljeni zadnji modeli za moške, gospe in otroke za sezono pomlad - poleti e Trst, Korzo l tali a 7 0000000000000000000000300 DOC oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo0' Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 40. §§ Drugo poglavje t Nadaljevanje - Sošolci in tovariši • Sarajevski atentat ki je spreten in okreten. Velikokrat se te nasprotujoče si lastnosti prav ob kontrastu še močneje razvijejo in prav ob takih nasprotjih se oblikujejo karakterji in pride mladostnik preko spoznavanja prijatelja do globljega spoznanja sa mega sebe. 17. Med mojimi sošolci je bil tudi Svetoivančan, deček s svetlozlatimi lasmi in svetloplavimi očmi, kako leto starejši od mene, ki sem ga po videzu že od prej poznal, če si nisva bila tista dva meseca, ko sem obiskoval svetoivansko ljudsko <0* od šolo, celo sošolca. Bil je nekaj večji in nekaj močnejy mene, vendar ne tako, da bi mi bil zaradi tega padel tjStil> kakor na primer Ivo, ki je bil dolg in tenak. Bil Je vredU)1' letih zmerom ostrižen «na krtačko», sedel je nekako v s . P torej za mano, ki sem bil zmerom v prvi ali drugi kloF.^ v fant je bil Alojzij Dolhar, ki je zdaj ugleden zdra Trbižu. ...jih Tudi Svetozar se je tista prva leta držal nekako ob strani in je bil pravzaprav on tisti, ki je poiskal mojo družbo. Naj povem naravnost: če sem bil sam še tako vase zaprt in ^ odljuden, sem vendarle dajal prednost tistim, ki niso imeli dlake na jeziku, ki se niso zadrževali, da bi povedali tisto, kar mislijo, in tako, kot mislijo. S Svetozarjem sva si bila iskrena tovariša. Vendar se mi je zdel nekako preveč zadržan, skoraj bi rekel: predobro vzgojen, da bi se mu bil mogel jaz bolj intimno približati. Bil je zmerom skrbno oblečen, skoraj preskrbno, s trdim belim ovratnikom, ki je bil navzdol zavihan, in s pisano pentljo kot kravato. Kratke hlače je imel zmerom zlikane in je v vsakem pogledu pazil nase, na svojo obleko in na svojo frizuro. V primeri z njim sem bil resnično pravi divjak, pogostoma ne-počesan, če me oče ni ravno na kratko ostrigel. O kaki črti na hlačah ni bilo govora in kot deček nisem svoj živ dan nosil ovratnika in pentlje. Morda bi se bila kljub vsemu drug drugemu bolj približala, da mi mama ni venomer dajala nje cove dobre vzgoje, njegovega finega obnašanja in njegove skrbno negovane zunanjosti za zgled. Toda ker se je bil on navezal name, sem se tudi jaz nanj in nekaj let sva vendarle prav prisrčno drugovala. Kajpada smo si bili dobn tudi z obema Danevovima, od katerih nas je Danilo kmalu zapustil, ko Je presedlal na učiteljišče Toda vezi, ki so me pozneje vezale s srčno dobrim Ivom Danevom in med njegovimi brati, zlasti še z Milkom, so se razvijale šele postopoma in z leti, dokler niso dosegle s skupnim fantovanjem pri Svetem Ivanu čustev najboljšega prijateljstva. Vsi Danevovi so bili na moč družabni dečki. Prisrčni, odkriti, nagnjeni k nedolžnim šalam in vselej tovariški. V tistih prvih letih sem se moral zdeti jaz Ivu vse preveč odljuden, samotarski in čudaški, da bi se bila mogla že takrat zbližati tako, kot sva se zbližala pozneje. Ivo je bil vseskozi naraven in prostodušen dečko in jaz sem bil v primeri z njim vse preveč zapleten in v številnih kompleksih izgubljen značaj, da bi se bila drug drugemu hitro približala. S prijateljstvom je podobno kakor z ljubeznijo; kakor imaš ljubezni, tako imaš tudi prijateljstva ali po sorodnosti ali po kontrastih. In zlasti v mladosti je prijateljstvo naravnost nekako nadomestilo za ljubezen. Toda podobnost, analogija, bi se mogla razvijati še dalje. Kakor v ljubezni, tako so tudi v prijateljstvu obdobja, ko nehote iščeš vrstnikov po sorodnosti, in obdobja, ko jih iščeš po kontrastu. Tako obdobje, ko iščeš bodisi ljubezen bodisi prijateljstvo po kontrastu, je gotovo predvsem doba nastajajoče pubertete. Kar nisi sam in kar bi hotel biti, to iščeš pri prijatelju. In morda išče prijatelj isto pri tebi. Tu nastane lahko tisti čudni, naravnost paradoksni pojav, da iščeta dva prijatelja drug v drugem svoj vzor. Ce si sam majhen in šibak, boš iskal prijatelja, ki je velik in močan. In fant, ki je sam velik in močan In se morda zato čuti nekam neokretnega in neprož-nega, bo iskal sebi tovariša, ki je morda šibak in droban, a Prvi dve leti je bil v razredu eden najbolj ne?5 dijakov. Nikoli, tudi pozneje ne, ni silil v ospredie, dT1 „p je skromno ob strani, roko je dvignil le tedaj, če s® ^ njim ni nihče drugi oglasil k besedi. Z njim sem b*' nr?$* vseh pet let na nemški gimnaziji, šesto sva skupaj °|' j0 )c v zaposlovalnem tečaju v Trstu ob prevratu, sedmo ® v delal v Kranju, medtem ko sem Jo jaz v Ljubljani. 1 osmi sva bila spet skupaj, ko je prišel iz Kranja h® jv« ljansko realno gimnazijo. Drugovala sva tudi potem ® pj4'{ leti in pol, ko je on obiskoval na ljubljanski univer2 letnike medicine, jaz pa Dlozofije. . r9vljej Bil je iz delavske družine V šoli je bil zmerom Pr*P ni in najbolj reden dijak, kar sem jih poznal. Pri teI11 vjli... nikoli stremuh ali «štreber», kot smo temu takrat prvi in drugi šoli še ni bil, če se prav spominjam, 0(3 je ® toda med najboljšimi v razredu. Od tretje naprej Pa , zmerom prvi. ,e D'1 Da ni bil že v prvi m drugi šoli odličnjak, tem\e§ gotovo kriv nemški učni jezik, ki ga mi, Slovenci, Pr pr Družina Danevovih 1919. Sedijo pok. gospa, Zdenki, (naj-mlajši) in nadufitelj pri Sv. Ivanu pok. Ivan Uanev. Stojijo: Danilo, pok. Ivu iu pok. Milku. Da ni bil že v prvi in drugi šoli odličnjak, tem« ] \eV. ovo kriv nemški učni jezik, ki ga mi, Slovenci, Prpr pač še nismo zadostno obvladali. V našem razredu t» sv’ dve leti sploh nismo imeli nobenega odličnjaka, kak aid«1,# bila na primer v I. D Stanislav Primožič in Guido OsV.0j)c J, k! sta nam bila od tretje naprej sošolca. Njun bil dr. Hilbel, ki je v tretji šoli postal tudi naš. Na s odličnjaka je bil hudo ponosen in Ju je zmerom, ko s ... popuščati, spodbujal ln opozarjal, naj ne delata UL sebi sramote s tem, da poslabšata končni rezultat. T