— 371 — Novičar iz slavenskih krajev. Iz Gradca 13. nov. (Iskrena reč o Stanko Vrazovi zapuščini}. Ko je sebi zao, kako ce biti drugom dobar. Nar. prisL Ne morem se zdržati, da ne pregovorim o stvari^ ktera me je u dnu srdca ganila. Dve leti je, ker nam je umeri Stanko Vraz, in prehitro zašlo svitlo solnce za temne gore. Spomeua njegova bo večna, in dela njegova mu stavijo spominek, ki bo trpel, dokler bode slovanskega roda kaj. Visoki duh Vrazov ni nam zapustil samo po elovanstvu že znanih del, ampak od njega je še drugih dragocenih reci, ktere še v temi počivajo. Govorilo se je večkrat o izdavanji njegovih del in ako se ne motim, je „matica ilirska" dala dvema odbornikoma Stankova dela v presojenje, ker, kakor je znano, podaril je rajni Stanko vse rokopise svojim sestram, misleči jim malo pomoč zapustiti. Pa glej! omenjena moža sta cenila te dragocenosti z bornimi — 50 forinti! Ko sem to pervokrat v j^Nevenu" čital, sem mislil, da je tiskarska pomota, in da saj še jedne ni-štice (nule) manjka; poslej pa ko sem bral to tudi v drugih časnikih, me je to tako ganilo, da sem začel na vse misliti. Ako bi bil Stanko samo je dno pesmico od visokega svojega duha zapustil, bi bila gotovo več vredna od bornih tih 50 forint. Vem, da bodeta rekla gosp. presojevavca: ,,naša matica je siromašna, in tiskarni troški bodejo veliki". Na to jim odgovorim: naj se spomnita gosp. pretresovavca , kako je »»ogla ne so pred mnogo let dati po 100 fl. za dela, ki se gotovo s jStankovimi primerjati ne morejo;, in prašam gosp« odbornika: ^^je li bila irtatica tleti čas bogatejša?^ Kar tie pa tiče tiskaruih troškov, zagotovim vsakega, da 86 bodo Vrasova dela razprodala, in da nobeden izdajatelj škode imel ne bode, ker je njegov visoki duh znan tako Rasa kakor Serbu, tako Čeha kakor Poljaka. Stavim, da bode izdajatelj več dobička imel, kakor iznese tistih 50 fl. Žalostno je, da se pri nas take reči godijo in da se na tak način naši veliki možje cenijo I Zo iz Ijabezni do Stanka, glede na njegove velike slovstvine zasluge, bi bila imela gosp. pretresovavca njogova dela više ceniti, ker gotovo Vras ni mislil, da bode se ma trad samo s 50 jfl. plačal. — Kaj si morejo misliti od naa drogi narodi, in naši sosedni bratje? Na vse to bi bila imela paziti gospoda pretresovavca, pa žali Bog! da nista, Bog ve, iz kterega azroka. Mislila sta morebiti gospoda, da bo vsim prav nju presoja, in vender jih je veliko, ktere to v srdce žali, in ki so hoteli pred svetom pokazati, da ne mislijo vsi Jugoslovani tako, in da se ne edinijo z njano presojo. Dela naših perva-kov ceniti tako je zaničevanje narodnega slovstva io nehvaležnost žalostna. Hrvat. 1% Celovca. TtVi gotovo se pripoveduje, da c. k. deželna višja sodnija za Koroško, Krajnsko in Sta j ar s ko pride namest v Gradec vendarle v Celovec, kjer je že nekdaj bila. — ,jŠoIsk. prij." naznanja, da 1. del obširnih bakev, ki pod naslovom „živ-Jjenje svetnikov'' jih bojo izdali presvitl. knezoškof Slomšek, je že dokončan; družtvo sv. Mohora ga bo družt-venikom , ki so plačali letnino za 1853, kmalo poslalo in zarajtalo za leto 1854. — 372 —