446
Novice
—   Ponarejalka denarja. Na Dunaji zaprli so neko deklo, ki je vinarjem s ponikljanjem dajala belo barvo in jih oddajala za desetice.
—   Pobegli bančni ravnatelj. Iz Zagreba je pobegnil bančni ravnatelj  Franki, ki je poneveril  18.000 gld.
—  Mladi tatovi.    Na   Dunaji   zaprli   so   te   dni   tri otroke, katerih je najstarši star 11 let. Krali so po prodajal-nicah.   Pri njih se je našlo raznih stvarij.    18 tatvin je baje-dokazanih. Krali so že dve leti, najprej jestvine, potem druge-stvari.  Zadnja tatvina je bila dva zavitka nožev.
—   Ne igraj se s puško. V Deutsch-Landsbergu na Štajarskem je neki gostilniČarski hlapec vzel z nekega voza na gostilniškem dvorišči puško in meneč, da ni nabasana pomeril v druzega hlapca in sprožil. Puška je bila nabasana in se je sprožila in hlapec je smrtno poškodovan.
—   Šest sinov pri vojakih. Kmet Genzel v Albers-rodi ima šest sinov, ki so vsi hkrati pri vojakih. Obrnil se je nedavno s prošnjo do cesarja, da bi rad jedenkrat videl vkupe svojih šest sinov vojakov. Cesar Viljem je njegovi želji ustregel in naročil dotičnim poveljnikom, da dajo vsi hkratu sinovom 10 dnij dopusta.
—    Zgodnja zima. Pristanišče v Kronstadtu je jela zamrzovati. V Peterburg že vožnja po morji ni mogoča. Na* Nevi in v Finskem zalivu je jako mnogo ledu.
—  Nesreča v premogovniku. V premogovniku pri Mostu so se vžgali plini in je 19 delavcev mrtvih, mej njimi 8 rodbinskih očetov, ki imajo 18 otrok.
—  Priznanje umirajočega. Pred 7 leti se je izgubil v Kapošvaru posestnik parnega mlina Eosenbaum. Tedaj se je mislilo, da je zaradi dolgov jo pobegnil. Te dni je pa v Oseku neki natakar na smrtni postelji izpovedal, da je umoril Eosenbauma, ko je opazil, da ima 3000 gld. pri sebi. Natakar je povedal mesto, kjer ga je pokopal in res so ondu našli človeške kosti.
v
—  Železniška nesreča pri Moskvi. Blizu Moskve sta trčila dva vlaka. V jednem vlaku je bil načelnik sinode, Pobjedonoscev, ki je prihajal iz južne Eusije, a se pri nezgodi ni nič poškodoval. Jeden kondukter je ubit, štiri osebe pa nevarno poškodovane.
—    Ropni napad na gradu. Našemljeni roparji so prišli v grad baronovke Fraulien Trintaux pri Bruselji. Zve-ali so baronovko in vse posle, potem pa odnesli, kar je bilo kaj vrednega. Odnesli so tudi  15.000 frankov denarjev.
—  Zgubljen dragoceninar. Dragoceninar Vieuls, kateri ima v Nizzi in Toulonu velike zaloge, je nekam zginil. Sodi se, da je umorjen in oropan, ker je imel 200.000 gld. pri sebi.
—   Železniški nesreči v Franciji. Pri Tulle je priletela na tir debela skala. Vanjo je zadel vlak in skočil s tiru. Lokomotiva in trije vagoni skočili so v reko. Strojo-vodja in kurjač sta mrtva. Blizu Saint Cyra sta vkupe trčila dva vlaka. Strojevodja in jeden kurjač sta mrtva, petnajst železniških služnikov je težko ranjenih.
—   Kdo piše največ neumnosti? V zbornici v Parizu sta se te dni srečala dva poslanca in neki drug gospod. Jeden poslanec pravi drugemu: „Tu ti predstavljam moža, ki je v svojem življenji največ neumnosti pisall*. Drugi reče: „Je pač časnikar?"   Prvi:  „Ne, temveč zbornični stenograf".
—  Napad na železniški vlak. V Tonkingu so roparji napali neki železniški vlak. Govori se, da je bilo kacih 500 roparjev. Vlak so ustavili, ko so posfcrelili strojevodje in 14 Kitajcev. Vlakovodja je hotel ubežati, pa se mu ni posrečilo. •čez 100 potnikov so pobili. 25 kitajskih žensk so roparji odpeljali seboj.
—  Tuji vseučiliški profesorji. Ko je šlo nedavno za to, da se zopet pokliče iz Nemčije neki profesor na dunajsko vseučilišče, se je izjavil cesar, da se morz tem narediti konec, da bi se tuji profesorji klicali v Avstrijo. Ti profesorji so zanesli mej vseučiliško mladino velikonemško, Avstriji neprijazno mišljenje. — Skrajni čas je že, da se temu naredi konec
—   Egiptska bolezen na očeh se je močno razširila po Ogerskem. Zanesla se je iz Galicije. V Budimpešti so zlasti vojaške bolnice prenapolnjene, pa tudi mej civilisti se širi ta bolezen.
—  Nevarna stava. V Londonu je neki strojevodja na železnici zapazil dečka, ki ni hotel z železnice, ko je prihajal vlak. Vlak so morali ustaviti. Ko je ustavil vlak je deček zbežal z nekim tovarišem. Izvedelo se je, da je neki trgovski učenec, ki je stavil s svojim tovarišem, da bode ustavil vlak. Stavo je dobil ali zaradi tega se bode pa moral nekaj časa v zaporu pokoriti.
—   Velika vročina. Na otoku Sardiniji je v začetku tega meseca bila še huda vročina, prav kakor po letu. Toplomer je kazal 37° C. Polja in travniki so vsi požgani, dela na polji so se ustavila in živina trpi žejo.
—   Velik zaklad. Časopis „Kuryer Stanislavski" poroča, da je neki kmet pri vasi Trojcv o okraji Snjatva našel sedem vaganov_turških cekinov, čudno je, kako je tjakaj prišel ta zaklad.
—   Hudi viharji so bili na črnem morji. Potopilo se je 15 ljudij.
—   Otrok zgorel. V Novem Selu na Hrvaškem je štiriletna hčerka Pavla Mirošica, ko je mati bila odšla pa nekem opravku, sama sedela pri ognjišči. Ker se je dekle preveč ognju približalo, se jej je unela obleka. Ko se je mati vrnila je obleka gorela s plamenom, in ni bilo več moč )o pogasiti.
—   Zviti tat. V Križu je neki tujec nedavno iskal stanovanja, rekoč, da je novi uradnik pri hranilnici. Ker ni mogel dobiti stanovanja, ga je za nekaj dnij vzel k sebi neki knjigovodja. Po noči je tujec odprl omaro in predalnik in pobral knjigovodji vse perilo in obleko in jo pobegnil. Knjigovodji je pustil le svoje strgane hlače. Omaro in predalnik je pa takoj še zopet zaprl.
—  Nesreča na železnici. Blizu Avgutke na vladi-kavkaški železnici v Eusiji je skočil vlak s tiru. Sest oseb je mrtvih, več ranjenih.
—   Ogenj v gledališči. V Lille na Francoskem je začelo v gledališči goreti na odru. Mej gledalci nastal je velik strah. Vse je hitelo k izhodom.  Več oseb je poškodovanih.
—  Dvojni samomor. V Lipsiji na Saksonskem vzbuja veliko pozornost umor nekega kandidata zdravilstva Eettstedka in njegove ljubice osemnaistletne Selma Alze Eoth. Uzrok samomoru je to, da je dekletova mati silila, da se vzameta, njegovi sorodniki, zlasti stara mati roj. grofinja Eotzau, so pa branili.
—   Pogrezujoča se vas. V reškem predkraji Grahovo je zemlja se začela pogrezati. Kacih 70 ljudij moralo se je preseliti iz hiš, ki se pogrezujejo.
—   Radi velike bede je dne 10. t. m. vdova nekega delavca v Teglersko jezero pri Berolinu vrgla dva svoja otroka in po tem sama notri skočila. Mater in štiriletnega dečka je nekdo rešil, drugi šestletni deček je pa utonil. Mater so izročili kazenskemu sodišču.
—   Umrl je v Čikagi tudi mej ameriškimi Slovenci zelo poznati in priljubljeni g. Vinko Polic, rodom iz Hrvatske. L. 1891. prišel je v Čikago, kjer je dobil službo pri bankirji Clausenius & Comp. Vsa svoja poprejšna leta pa je preživel na morji, kjer je zvesto opravljal službo pomorskega kapitana. Eodil se je pokojni v Kraljevci v hrvatskem Primorju 1. 1845. Truplo ranjcega prepeljalo se je z osebnim vlakom v spremstvu župnika Bubal-a na pokopališče Mount Olivet ter ondi izročilo materi zemlji,
—   Podrlo se je na Wells Streetu v Čikagu petnadstropno poslopje, ko so bili delavci ravno pri obedu. Dva delavca sta bila zasuta.
—   Špecerijska blagajna Damers v St Luis v Ameriki se je razletela. Eksplozija je naredila velik strah v mestu. V prodajalni je bilo nekaj ljudij, kateri so zelo nevarno poškodovani.
—   Oplenili so mesto \Vatova v Ameriki na več krajih roparji. Enega je policija prijela, ker je na sumu, da se je tatvine udeležil.
—   Papež ima piruh, katerega je podarila neka angleška dama, lupina je iz slonove kosti, okrašena s svilo, rumenjak je zlata posodica z demanti in rubini. Vrednost tega piruha ceni se na 20.000 gld.
—   Nesreča. V bakrenem rudniku v Eed Jacketu (Mi-chigan) v Ameriki so se ponesrečili trije slovenski delavci 15. m. m. Prvi se piše Janez Weils, drugi J. Fugina in tretji Jurij Gregoraš. Najhuje je prizadet Janez Fugina, o njegovem okrevanji se sploh dvomi; Weils in Grregoraš sta manj poškodovana, pa toliko vendar, da jima nesreča ne bode tako kmalu izginila iz spomina.
447
— Smrt vsled opraskanja. Okrajni zdravnik v Vi-nohradih pri Pragi dr. Sdrvvarzkopf je na potu k bolniku hotel pobrati nekomu klobuk, ko je pal na tla. Pri tem, ko je doktor stegnil po klobuku, je dotičnik, čegar je bil klobuk posegel s palico po njem, in pri tem opraskal doktorja po roki. Čez nekaj ur je začela roka otekati. Kri se je bila otrovala in drugi dan je doktor že umrl   Imel je še le samo 49 let.
448