NUJNA
POT NA
ZAHOD
Delovna organizadja »Raši-ca« je v preteklem letu prazno-vala 35 letnico obstoja. Nastala je iz nekdanje čipkarske delav-nice v Taciiu pod Šmarao goro. Šele leta 1952 se je del tovarne presetil v Gameljne, k|er je bilo več možnosri za razsiritev,
Po letu 1963 se je v Rašici za-čela modernizacija pletenja — ročno pletenje so opuščali in v Gameljnah je zrastla osrednja pletilnica z avtomatskimi pletil-nimi stroji, ob tem pa je nastalc a bivštb. pletilskih delavnic pet konfekcijskih obratov — eden od teh tudi v Šentvidu pri Stični. Delovni pogoji so bili tu najtežji ia v letu 1974 je Rašica v tem kraju postavila nov proizvodni prostor s sodobno urejeno teh-nologijo in novimi konfekcij-' skimi stroji. Proizvodnja se je iz leta v leto povečevala in dancs
izdelajo v Sentvidu vsak rtan povprečno 1.200 jopic, pulovcr-jev; v njihov proizvodni pro-gram pa sodijo tudi drugi pieteni izdelki — krila, bluze, kape, šali... Leta 1977 je iz konfekcijskega obrata nastal samosiojen TOZD, ki šteje okrog 90 zaposlenih. V Sentvidu se, tako kot v drugth konfekcijskih TOZD »Rašice« odvija predvsem proizvodnja; pripravljalne faze z nabavo in prodajo vred pa so organizirane v Gameljnah. Tudi proizvodni program Rašice predsiavija zao-kroženo celoto. Tako je prodaja na domačih in tujih trgih možna le za delovno organizarijo kot celoto; skupno je devizno poslo vanje, preskrba surovin in re-_ produkcijskega niatcriala.           I
Le tako Rašica lahko vzdrži v izredno močni konkurenti triko-tažne industrije v Jugoslaviji, saj ta dejavnost ustvarja v jugoslo-vanskem merilu le 60% do-hodka na delavca v primerjavi z industrijo kot celoto.                   I
Kljub velildni težavam v triko-tažni  industriji   dosega  Rašica dokaj dobrc poslovne rezultate. V letu 1982ie znašal dohodek na delavca 387.675.-čisti     doliodek     na     delavca 312.008.-                                     1
neto OD na delavca mesččno 13.778.-
Izvoz predstavlja v Rašici žel 37 % celotne proizvodnje, struk-tura izvoza pa je v letu 1983 70:30 v korist konvertibilnega izvoza. Usmeritev na zapadna tr-žišča je sicer težavna, toda v Ra-šici se zavedajo, da"edino potrdi-tcv na svetovnem trgu lahko za-gotovi obstoj in napredek de-lovne organizacije kot celote.
V ta prizadevanja pa se zsv-zeto vkijnčujejo tudi delavke in delavd Konfekdje »Vltava« Šentvid pii Stičsii.
foto: Milsn Žarmao