SKUPŠCINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Izvršni svet
POROČILO
o spremljanju in izvajanju sanacijskih programov v organizacijah
združenega dela gospodarstva
z izgubami po zaključnem računu
za leto 1985 in informacije o izgubah
v I. polletju 1986
V skladu z Zakonom o sanaciji in prenehanju OZD mo-raju delavci v OZD, ki je izkazala v zaključnem ali v pe-riodičnih obračunih izgubo, ukreniti kar je potrebno za njeno sanacijo pod pogoji in po postopku, ki ga določa ta zakon.
Delavci v temeljni organizaciji, ki ]e izkazala v zaključ-nem računu izgubo, morajo ob sprejetju zaključnega ra-čuna sprejeti sklep o uvedbi sanacijskega postopka; naj-kasneje do 1. 6. tekočega leta pa sprejeti sanacijski pro-gram. Le-ta mora vsebovati analizo vrste dejavnikov in elementov, ki bi:
—  dali kompleten vpogled v celotno poslovanje in ob-stoječe stanje temeljne organizacije,
—- dali oceno o tem, kdo je in v kolikšnem obsegu od-govoren za nastalo izgubo v poslovanju,
—  opozorili   na  vzroke,  zaradi   katerih   je   organizacija poslovala z izgubo,
—  predlagali  konkretne  ukrepe,   ki  bi jih  morali spre-jeti, da bi zagotovili uspešno poslovanje in razvoj.
Z uvedbo sanacijskega programa naj bi temeljno orga-nizacijo usposobili za normalno in rentabilno poslovanje, pri čemer je bistveno, da se sanacijski postopek izvede v celoti in pravočasno.
1. Organizacije, ki so v letu 1985 poslovale z izgubo
V letu 1985 je poslovalo z izgubo 7 organizacij (Iskra Elektrozveze TOZD RRNS, Iskra industrija baterij Zmaj TOZD Baterije, Color TOZD Smole in TOZD Premazi, ABC Pomurka DO Drogerija TOZD Plastika, Integral LPP TOZD Mestni potniški promet in TOZD Obrnestni potniški pro-met) v višini 835.334 tisoč din, od tega je bilo 64.801 tisoč din nekritih obveznosti iz dohodka, ostali znesek se je na-našal na akontacije osebnih dohodkov in druge obvezno-sti, ki niso bile krite s čistim dohodkom. Izguba pred-stavlja 43,7 % izgub v gospodarstvu Ijubljanskih občin. Iz-gubo v zaključnem računu so organizacije pokrile z ne-povratnimi sredstvi in sanacijskimi krediti. Le ena organi-zacija združenega dela — Iskra Elektrozveze TOZD Radio-relejni in navigacijski sistemi je znesek izgube znižala v skladu z zakonom z učinkom revalorizacije zalog v višini 91.860 tisoč din.
Za organizacije združenega dela, ki so poslovale z iz-gubo, je značilno naslednje:
—  njihove celotne zaloge predstavljajo 6,8 % zalog go-spodarstva občine,
—¦ terjatve, krite s čeki in menicami, so presegle obvez-nosti iz tega naslova, isto velja za ostale terjatve do kup-cev oziroma so večje kot obveznosti do dobaviteljev,
—  povečanje poslovnih stroškov so krile z najemanjem dražjih kratkoročnih kreditov (IND 300), ne pa dolgoročnih (IND 164),
—  odpisanost opreme je 75 %, v ostalem gospodarstvu pa 80 %,
—  deiež prihodkov v celotnem prihodku, ustvarjen s pro-dajo na tujem trgu se je v globalu povečal (razen v Iskri Elektrozveze TOZD RRNS),
—  na tujem trgu ustvarijo le 10 % celotnega prihodka,
—  v teh organizacijah je bilo zaposlenih 1867 delavcev na podlagi stanja konec meseca (5,6 % zaposlenih v ob-čini),
—  rast  osebnih   dohodkov  je  sledila  rasti  življenjskih stroškov ne glede na uspešnost poslovanja,
—  povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je bil nižji (56.667 din) od povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu občine (58.446 din).
Zakonska določila o sanaciji v organizacijah združene-ga dela s področja gospodarstva na območju občine Ljub-Ijana-Šiška se različno izvajajo.
V posameznih organizacijah (npr. ABC Pomurka DO Dro-gerija, Iskra Zmaj TOZD Baterije) se sanacijski program uspešno izvaja, v drugih (npr. DO Agrostroj TOZD Kme-tijska mehanizacija) pa še iščejo perspektivne proizvodne programe oziroma možnosti za razvoj.
1.1.  Iskra Elektrozveze TOZD RRNS
Organizacija je že v letu 1984 poslovala z izgubo in je v letu 1985 izvajala sanacijski program, sprejet 7. 8. 1985, s katerim je bila predvidena izguba ob periodičnih obdob-jih, razen za zaključni račun 1985. Poslovno leto 1985 so zaključili z negativnim finančnim izidom v višini 296.658 tisoč din in prvo trimesečje leta 1986 v višini 643.689 tisoč din, kar je sanacijski načrt tudi predvidel. Od 1. 1. 1986 posluje DO Elektrozveze kot enovita delovna organizacija.
Delavski svet je junija 1986 sprejel dopolnitve sanacij-skega načtra, da bi čimbolje izpolnili naloge iz svojega letnega plana. Dopolnitve vsebujejo ukrepe za učinkovito izvajanje poslovnih funkcij, za večjo proizvodnjo, boljše poslovanje, znižanje stroškov in racionalno izrabo sred-stev. V organizaciji osvajajo nove tehnologije v razvoju, vendar še vedno prihaja do zastojev pri prenosu teh do-sežkov v proizvodnjo.
Naloge iz sanacijskega programa so realizirane v na-slednjem obsegu:
—  izvedli so poslednje statusne spremembe,
—  končali so investicijo MURA 82/83 z enoletno zamu-do in pričeli s pripravami investicijske dokumentacije, da bodo v tem  srednjeročnem  obdobju povečali  in  obnovili proizvodne kapacitete,
—  zamujajo pri osvajanju novih proizvodnih programov GROM, programu navigacije in programu digitalni telefon,
—  težave imajo z likvidnostjo, čeprav so bile uspešne vse akcije za pridobitev novih sredstev in za spremembo strukture virov sredstev,                                                _
Obseg proizvodnje zaostaja po dinamiki za planiranimi nalogami zaradi nekompletnosti materiala in sestavnih de-lov, ozkih grl in premajhnih kapacitet v posameznih pro-cesih proizvodnje, prav tako pa zaradi slabosti, ker ne zmorejo uvesti dvoletnega planiranja, dvoletnega proizvod-neda ciklusa za 24.000 pozicij brez uvedbe računalniško podprtega informacijskega sistema. V delovni organizaciji bodo zamude pri obsegu proizvodnje razreševali s pre-razporeditvijo delavcev in delovnega časa.
1.2.  Iskra industrija baterij Zmaj TOZD Baterije Organizacija je  v  letu  1985  poslovala z  izgubo,   ki  je
znašala 119.770 tisoč din in so jo pokrili s sredstvi re-zervnega sklada DO in krediti SOZD Iskre. Ker je tudi TOZD Specialne baterije v DO Zmaj zaključila leto 1985 z izgubo, je delavski svet DO sprejel 30. maja 1986 sana-cijski program za celovito delovno organizacijo. Iz anali-ze petletnega poslovanja je razvidno, da so glavni vzroki za izgube naslednji: počasno osvajanje novih in posodab-Ijanie obstoječih izdelkov, počasno izvajanje poslovnih od-ločitev v praksi, slaba kvaliteta baterij, znižanje obsega prodaje, zaostajanje rasti prodajriih cen za rastjo cen re-produkcijskega materiala, premajhna izvozna usmerjenost, po lastni oceni pa je vprašljiva tudi optimalnost sedanje organiziranosti delovne organizacije. Ukrepi za sanacijo so usmerjeni v odpravo vzrokov teh slabosti. Zaradi 91 % odpisanosti opretne bodo najprej nadomestili iztrošeno obstoječo opremo ter de| investicijskih sredstev namenili za izboljšanje kakovosti izdelkov in poslovanja (AOP, me-rilnica, laboratorij). Pri prestruktuiranju proizvodnje so se odločili za perspektiven program [itijevih baterij. Oprema je že naročena, poizkusno naj bi s proizvodnjo pričeli v letu 1987. Konec srednjeročnega obdobja načrtujejo raz-širitev tega programa z novimi tipi oziroma sistemi.
Ob polletju so poslovali brez izgube, ker se je izbolj-šala kvaliteta klasičnega programa baterij, zato se eden izmed ukrepov — povečanje prodaje na domačem trgu, uspešno izvaja.
1.3.  Color TOZD Smole in TOZD Premazi
Delavski svet DO Color je na 10. seji dne 30.5.1986 sprejel program ukrepov za odpravo vzrokov nastale izgu-be v letu 1985 v TOZD Smole v višini 203.516 tisoč din in TOZD Premazi v višini 99.950 tisoč din. Izguba je bila pred izdelavo zaključnega računa pokrita s sredstvi re-zervnega  sklada  TOZD,  sredstvi   zbranimi  znotraj  SOZD
Kemija ter s sredstvi ostalih organizacij združenega dela. Analiza stanja je pokazala na vrsto pomanjkljivosti v po-slovanju, ki se odražajo kot vzroki nastale izgube: slaba poslovna organiziranost, nizek nivo strokovnega izvajanja poslovnih funkcij, preveč statičnosti in neprilagajanja no-vim metodam dela in spremenjenim razmeram na trgu in drugim pogojem gospodarjenja; v organizaciji je prisotna premajhna angažiranost delavcev za napredek oziroma za razvoj delovne organizacije. Ukrepi za izboljšanje gospo-darjenja so usmerjeni na vsa področja poslovanja in opre-deljeni z nosilci ter roki za izvedbo.
Komercialno področje bo prevzelo nalogo prilagajanja proizvodnje in razvoja potrebam tržišča tudi z novo mar-keting službo. Skupno s SOZD Kemija bodo uvedli raču-nalniško podprt informacijski sistem za sprejemanje bolj-ših poslovnih odločitev. V okviru tega bodo tudi računal-niške obdelave za področje financ in računovodstva, kot del  nujne posodobitve izvajanja finančne funkcije.
Razvojno načrtovanje mora izhajati iz skupnih osnov in potreb delovne organizacije. Uvedli bodo teamski način dela kot neformalno organizacijsko obliko. Selekcionirali bodo proizvodni program z upoštevanjem ekonomičnosti, surovinskih  možnosti in tehnološke opremljenosti.
Komite ocenjuje, da bo DO Color v prihodnje uspešno poslovala le, če se bodo dosledno izvajali vsi ukrepi z za-vzetostjo vseh odgovornih nosilcev nalog in celotnega ko-lektiva, za kar pa bo potrebno vložiti še precej dodatnih naporov.
1.4.  ABC Pomurka DO Drogerija TOZD Plastika
TOZD Plastika je poslovala od polletja v letu 1985 z iz-gubo in je že med letom sprejela sanacijski program. S programom predvidena izguba konec leta je znašala 52.916 tisoč din. Izgubo so pokrili s sredstvi lastnega re-zervnega sklada, rezervnega sklada SOZD ABC Pomurka ter kreditom sklada skupnih rezerv gospodarstva občine. V letu 1986 se je delovna organizacija statusno reorgani-zirala v enovito delovno organizacijo, kateri se je priklju-čil POZD Litex.
Poslovni rezultati v letošnjem letu kažejo, da je bila sa-nacija uspešno izvedena. V OZD so zmanjšali nekurantne zaloge iz pretekiih let in veliko odvisnost od kreditov za obratna sredstva, ki sta bila glavna vzroka izgub. To so dosegli z dopolnitvijo proizvodnega programa, z izbiro hi-tro obračajočega blaga ter z obdelavo tržišča, z večjo po-nudbo in pestrejšo izbiro izdelkov. Uspešno je bila izve-dena kadrovska sanacija v sodelovanju s SOŽD ABC Po-murka.
1.5.  Integral DO Ljubljanski potniški promet
TOZD Mestni potniški promet in TOZD Obmestni potniški promet
TOZD Mestni potniški promet je leto 1985 zaključil z iz-gubo v višini 3.456 tisoč din, TOZD Obmestni potniški pro-met pa v višini 59.066 tisoč din. V prvih treh mesecih le-tošnjega leta pa so vsi TOZD in DSSS poslovali z izgubo v višini 293.252 tisoč din. Delavski sveti so obravnavali vzroke izgube in sprejeli programe ukrepov za odstranitev vzrokov motenj, nastalih v poslovanju.
Glavni ukrep za odpravo izgube vidijo v TOZD Mestni potniški promet v zagotovitvi pritoka sistemskega vira fi-nančnih sredstev mesta Ljubljane najmanj v višini mini-malne amortizacije ter v povišanju cen prevoza. Za boljši izkoristek prevoznih kapacitet predlagajo prerazporeditev delovnega časa v organizacijah in racionalnejši prometni režim v mestu.
Pri iskanju notranjih ukrepov za racionalnejše poslova-nje poudarjajo nujnost boljših pogojev dela šoferjev, manj poudarka pa dajejo ukrepom za zmanjšanje materialnih stroškov, iskanje optimalnih linij prevoza in boljšo notra-njo organiziranost.
TOZD Obmestni potniški promet bo saniral izgubo z iz-vajanjem eksternih in intemih ukrepov. lnterni ukrepi so usmerjeni v boljšo organizacijo dela, posodobitev voznega parka, večjo ekonomičnost poslovanja, izvajanju norma-tivov porabe materiala in dela in zmanjšanju odvisnosti organizacije od tujih virov finančnih sredstev. Za reševa-nje ekonomskega položaja organizacije pričakujejo finanč-no pomoč širše dvužbene skupnosti — prerazpoveditev delovnega časa v organizacijah združenega dela in šolah ter refundiranje prevozov na delo zaradi preusmeritve iz individualnega na javni prevoz.
TOZD Delavnice bo s kvalitetnimi in pravočasno oprav-Ijenimi storitvami, z zmanjšanjem stroškov ter boljšo izko-riščenostjo prostih kapacitet oziroma z opravljanjem sto-ritev za organizacije združenega dela izven delovne orga-nizacije odpravila vzroke izgube.
V TOZD Taksi bodo odpravljene pomanjkljivosti glede discipline, organizacije, racionalneje bodo koristili vozne in delovne kapacitete ter pospešili aktivnosti za pridobitev registracije za opravljanje rent-a-car storitev.
Komite ocenjuje, da so vzroki za izgubo poleg eksternih tudi notranje slabosti DO LPP. Smatramo, da delovni or-ganizaciji manjka strokovno razdelan koncept dolgoroč-nega razvoja javnega mestnega prometa in vloga temeljnih organizacij pri izvajanju te družbene funkcije, za kar bi bilo potrebno tudi intenzivnejše sodelovanje SOZD Inte-grala.
2. Organizacije, ki so v letu 1985 poslovale z motnjami
2.1.  Iskra DO Mikroelektronika
Organizacija je izkazala izgubo v periodičnem obraču-nu I—IX. 1985, katero so do izdelave zaključnega računa pokrili v okviru SOZD Iskra. Glavni vzrok za izgubo je razkorak med drago in zahtevno tehnologijo ter nerenta-bilno maloserijsko proizvodnjo (premalo naročil s strani uporabnikov). Visoki fiksni stroški poslovanja, predvsem servisiranje, amortizacija obresti in tečajne razlike pri ne-ustrezno zasedenih kapacitetah močno bremenijo tekoče poslovanje. Nedokončana investicija ME II. predstavlja oz-ko grlo v proizvodnji.
Delavski svet Mikroelektronike in SOZD Iskra sta spre-jela sanacijski program oziroma program za usposobitev DO Mikroelektronika. Dokler se delovna organizacija z in-vesticijo ME III. ne usposobi za normalno proizvodnjo, bo-do uporabniki v SOZD Iskra nadomestili del stroškov za vzdrževanje opreme in tehnologije po ključu udeležbe pri investiciji ME I. in ME II.
DO Mikroelektronika bo razvijala in osvajala tehnologije za razvoj in proizvodnjo vezij, za tiste uporabnike, ki vez-ja potrebujejo za svoje strateške programe in so jih pri-pravljeni tudi sofinancirati.
V proizvodni program bo vključena proizvodnja elek-tronskih podsklopov in sklopov, sestavljenih iz lastnih mo-nolitnih in hibridnih vezij.
Zastavljene cilje bodo dosegli v dveh etapah:
I. etapa (ME II.)
—  do   leta   1987   bodo   dopolnili   obstoječe   proizvodne kapacitete na 25.000 procesiranih rezin 4" v 5 [tm tehno-logiji in cca. 3 milijone čipov,
—  pripravili maloserijsko proizvodnjo procesiranih rezin 4" v 3 [im tehnologiji,
—  osvojili izdelavo fotomask; ll.etapa (MEIII.)
—  do leta 1989 bodo omogočili tekočo proizvodnjo pro-cesiranih  rezin 4" v 5 in 3 \i.m tehnologiji,  kar bi skupaj pomenilo okoli 5 milijonov čipov.
Vzporedno z osnovnim programom bodo izvajali dopol-nilni program v obliki nudenja raznih uslug od načrtova-nja do testiranja.
Zaradi spremljanja trendov pri razvoju tehnologije mi-krovezij v svetu in zaradi potreb po zahtevnejših tehno-logijah v SOZD Iskra bodo intenzivno razvijali raziskoval-no dejavnost, v sodelovanju s Fakulteto za elektroniko.
2.2.  DO Agrostroj
Po obravnavi problematike poslovanja v Do Agrostroj na izvršnem svetu in na zboru združenega dela so v de-lovni organizaciji pripravili sanacijski program in ga z do-polnitvami sprejeli. Izguba po zaključnem računu za leto 1984 v TOZD Kmetijska mehanizacija je nastala zaradi sla-be organizacije, nesposobnosti in nepravočasnega reagi-ranja odgovornih služb na spremenjene zahteve trga, kar se je odrazilo v nezagotovljeni prodaji in slabi izkorišče-nosti proizvodnih zmogljivosti. Na podlagi tržne analize so ugotovili, da je proizvodni program tehnološko zastarel ter preozek za zahteve trga, zato so postali nekonkurenčni tako doma kot v tujini. Nujni so ukrepi za tehnološko mo-dernizacijo ter ukrepi na kadrovskem in transportnem področju. Za nastop na trgu s celovitejšo ponudbo se bo-do povezali s sorodnimi organizacijami projektiranja in iz-vedbe ter formirali svoj projektlvni oddelek.
Po programu bi bilo potrebno že do jeseni letošnjega leta modernizirati opremo, vendar se ta del sanacijskega
programa ne izvaja, ker za izvedbo nimajo zagotovljenih finančnih sredstev. Zato je izvršni svet zadolžii poslovod-ne in samoupravne organe, da sanacijski program dopol-nijo z vidika zagotavljanja sredstev in virov, da izdelajo in zaključijo postopke sprejema vseh samoupravnih sploš-nih aktov. Skupaj s SOZD ZPS morajo do 1. 9. 1986 do-končno razrešiti kritična kadrovska vprašanja ter izdelati in samoupravno potrditi koncept dolgoročnega razvoja celotne delovne organizacije na osnovi sanacijskega pro-grama TOZD Kmetijska mehanizacija in DSSS.
Organizacija je v prvem polletju 1986 poslovala brez izgub, vendar ocenjujemo, da bo v TOZD Kmetijska meha-nizacija in TOZD Albin Grajzer prišlo najkasneje ob koncu letu do hudih motenj. Izvršni svet v sodelovanju z druž-benopolitičnimi  organizacijami  dogajanja stalno spremlja.
3. Organizacije,  ki so poslovale z izgubo v I.  polletju 1986
V  prvem polletju letošnjega leta je z izgubo poslovalo 5 organizacij  združenega dela v višini  188,728.185 din. V primerjavi z istim obdobjem lanskega Ieta in prvim trime-sečjem  1986 je znesek in število organizacij združenega dela z izgubo manjše. Edina organizacija združenega dela, ki je poslovala v vseh primerjalnih obdobjih z izgubo, je SEL HE Medvode.
Po dejavnostih je struktura izgube naslednja: 43,5 % ce-lotnega zneska izgub predstavlja izguba v HE Medvode (področje industrije), 2,4 % s področja vodnega gospodar-stva, 50,4 % s področja gradbeništva in 3,7 % s področja prometa in zvez. Skupna ugotovitev vseh OZD je, da so izgube nastale zaradi izpada prihodka zaradi neplačane realizacije in zaradi izpada prihodka zaradi restriktivnih družbenih odločitev glede dvigovanja cen. V nadaljevanju dajemo prikaz specifičnosti problematike po organizacijah združenega dela.
3.1.  SEL HE Medvode
Delavci TOZD HE Medvode so ob obravnavi periodične-ga obračuna sprejeli program ukrepov za odstranitev iz-gube (v višini 82,061.799 din) v poslovanju za dobo janu-ar-junij 1986. Skupni prihodek vseh temeljnih organizacij združenega dela elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije je realizirana in plačana električna energija na področju celotne SRS. Do izgube je prišlo zaradi nereali-ziranega povišanja cen električne energije v I. polletju in zaradi pokrivanja dela obveznosti za NE Krško. Zato kot ukrep za odpravo izgube navajajo predvsem povišanje cen električne energije, ki je bil realiziran 15. 7. 1986, in spre-jem SaS o razporejanju skupnega prihodka, iz katerega se ne bodo pokrivale nekatere obveznosti NE Krško. Dru-gi ukrepi so usmerjeni na področje proizvodnje in pre-nosa električne energije, na ukrepe za racionalnejšo po-rabo sredstev, delovnega časa in zagotavljanje likvidnosti. EGS bo slovenski skupščini predlagal tudi sprejem po-sebnega zakona za kritje stroškov enostavne reprodukcije organizacij združenega dela elektrogospodarstva in pre-tnogovništva.
3.2.  2G Podjetje za elektrifikacijo prog TOZD za vzdrže-vanje   in   novogradnjo   stabilnih   naprav   električne vleke Ljubljana
TOZD je posloval z izgubo v višini 6,911.843 din, ki je posledica neodobrenih cen storitev v višini kot je bila do-govorjena v letnem planu. Tako so ob polletju ustvarili komaj 37 % planiranega celotnega prihodka, čeprav so opravili vse dogovorjene vzdrževalne ure. Izguba je pokri-ta v okviru delovne organizacije.
3.3.  Gradbeni finalist TOZD Podi in podloge Gradles Organizacija je  poslovala  z  izgubo v višini  54,881.714
dinarjev,   ki  je  predvsem   posledica  nepriznanih   razlik v vrednosti opravljenih del v letu 1986.
čeprav so bile razlike v ceni v višini 69,467.878 din ob-računane po klavzulah iz pogodb in glede na indekse po-dražitev po metodologiji splošnega združenja gradbeni-štva, so obračunane razlike naročniki zavrnili (predvsem SCT Ljubljana) z obrazložitvijo, da bodo razlike priznane, ko bo investitor plačal razlike glavnemu izvajalcu.
V  TOZD so imenovali komisijo, ki bo pripravila program ukrepov za odpravo izgube, s katerim bodo konkretizirali tudi nameravano statusno preoblikovanje v celotni delov-ni organizaciji.
3.4.  SGP Stavbenik Koper TOZD Gradbena operativa Ljubljana
Izkazana izguba v višini 40,308.842 din je posledica ne-plačane realizacije, spornih in predvsem dvomljivih terja-tev. Organizacija ima polno zasedene proizvodne zmoglji-vosti in izvaja sanacijski program iz leta 1985. Slabo po-slovanje ob polletju je posledica:
—  dislociranosti gradbišč,  kar povzroča visoke stroške in problem organizacije ter obračuna na posameznih grad-biščih,
—  slaba izkoriščenost delovnega časa (bolniški  in ne-opravičeni izostanki) in
—  nekvalitetno opravljanje dela.
3.5.  Nivo Celje TOZD Projekt inženiring
Izguba v višini 4,563.986 din je posledica neplačanih sto-ritev s strani Območne vodne skupnosti in nesklenjenih pogodb z naročniki storitev. Veliko projektov so delali za zalogo. V organizaciji je prisoten problem pridobitve pro-jektantskih del zaradi nepopolne organiziranosti komer-ciale na ravni delovne organizacije. Poleg tega naročniki storitev ne priznavajo podražitev in dodatnih stroškov za-radi dodatnih del. Za sanacijo bodo v TOZD poskrbeli z naročniki ter izterjali avanse.
Ob obravnavi poročila o spremljanju in izvajanju sana-cijskih programov v organizacijah združenega dela gospo-darstva z izgubami po zaključnem računu za leto 1985 in informacije o izgubah v I. polletju 1986 je |S skupščine občine Ljubljana-Šiška na 18. seji dne 25. 8. 1986 sprejel naslednje:
sklepe:
1.  Izvršni svet sprejema Poročilo o spremljanju in izva-janju  sanacijskih   programov  v  organizacijah  združenega dela gospodarstva z  izgubami  po zaključnem  računu za leto 1985 in informacijo o izgubah v I. polletju 1986.
2.  Izvršni svet ocenjuje, da so bile izgube v letu 1985 v pretežni meri posledica slabosti znotraj organizacij zdru-ženega dela, ker s programskega vidika nobena od orga-nizacij   ni   problematična.   Kvaliteta   izdelanih   sanacijskih programov in doslednost izvajanja sprejetih ukrepov je v posameznih  organizacijah  različna.   Izvršni  svet ocenjuje, da delovne organizacije Iskra Zmaj, Kemija Color in ABC Pomurka Drogerija uspešno izvajajo svoje programe, če-prav s težavami in tudi ob nekaterih odporih znotraj ko-lektivov. Za dosedanja prizadevanja in dosežke izreka iz-vršni svet samoupravnim  in  poslovodnim  organom v teh delovnih organizacijah priznanje.
3.  Delovno  organizacijo  Iskra  Elektrozveze  izvršni svet zavezuje, da dosledno izvaja sanacijski program in v letu 1986 sprejete  ukrepe,  s  katerimi  bo odpravila  predvsem lastne slabosti in velika nihanja v posameznih obračunskih obdobjih.
4.  Izvršni   svet  zavezuje  delovno  organizacijo   LPP,  da pripravi   program   razvoja   delovne  organizacije  v  sklopu koncepta razvoja javnega mestnega prometa. Ob tem se mora SOZD Integral aktivneje vključiti v razreševanje pro-blematike v delovni organizaciji LPP in o stanju poročati izvršnemu svetu skupščine mesta Ljubljane.
5.  Izvršni svet ocenjuje, da je sanacijski program delov-ne organizacije  Mikroelektronika sprejemljiv ter zavezuje delovno organizacijo in SOZD Iskra, da izpolnjujejo dogo-vorjene obveznosti do delovne organizacije Mikroelektro-nika.
6.  Izvršni svet zadolžuje poslovodne in samoupravne or-gane v delovni organizaciji Agrostroj, da dosledno izvajajo sklepe 4. seje izvršnega sveta z dne 14.5.1986.
7.  Obseg izgub v I. polletju 1986 po mnenju izvršnega sveta ni zaskrbljujoč. Ob tem je potrebno poudariti, da so aktivnosti  izvršnega sveta in družbenopolitičnih organiza-cij v organizacijah združenega dela, ki so poslovale z iz-gubo v prvem tromesečju, dale ustrezne rezultate. Izgube v EGS SEL TOZD HE Medvode in ŽG PEP TOZD Ljublja-na so sistemske narave,  medtem  ko so izgube v ostalih treh   organizacijah   subjektivne   narave.   Zato   izvršni   svet zadolžuje  poslovodne in  samoupravne organe Gradbene-ga finalista TOZD   Podi  in  podloge  Gradles,  Stavbenika TOZD Gradbena operativa Ljubljana in Nivoja TOZD Pro-jekt inženiring, da do 15. 9. 1986 dostavijo program ukre-pov za odpravo vzrokov izgub ter da jih na septembrskem zasedanju posredujejo zboru združenega dela hkrati s sta-lišči samoupravnih organov delovnih organizacij.
8. Kljub sorazmerno nizkemu obsegu izgub in majhne-mu številu organizacij združenega dela, ki so poslovale z izgubo, bo izvršni svet stalno spremljal poslovanje v na-vedenih organizacijah združenega dela in v tistih, ki so poslovale na robu rentabilnosti.
Izvršni svet