Olga Gnamuš
Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani
KAKO POUČEVATI SKLADNJO
V OSNOVNI ŠOLIi
Da bi lahko odgovorili na ta vprašanja, je treba najprej povedati, kaj pomeni »obvladati« jezik. Ce izhajamo iz govorne dejavnosti, potem je to nedvomno proces in zmožnost govorečega (poslušalca), da tvori povedi, ki jih še ni tvoril, in razumeva take, ki jih še ni slišal. To je tudi proces prevajanja pomena v izraz oziroma izraza v pomen. Vsi ti procesi potekajo po praviUh, ki se jih ne zavedamo, ker smo jih ponotranjiU, in ki nas usmerjajo pri povezovanju besed v besedne zveze in povedi.
Jezikovne zmožnosti imajo dve sestavini, ki sta med seboj povezani: najprej je to zmožnost, da oblikujemo povedi po skladenjskih vzorcih (jezikovna zmožnost), in potem je to zmožnost, da poved uporabimo (sporazumevalna zmožnost). Za upovedovanje enake pomenske podstave uporabimo v razhčnih govornih položajih različne povedi. V dvogovoru se stavčni skladenjski vzorec uresničuje prek sobesedila: Kje je Metka? Na vrtu. Kaj dela? Počiva. Zakaj? Kei je utrujena.
V ekspresivno poudarjenem sporočilu bi tvorili naslednje povedi: Metka je na vrtu. Po-ava. Utrujena je. V logično poudarjenem besedilu bi imela poved naslednjo zgradbo: Me(-ka počiva na vrtu, ker je utrujena ali celo Zaradi utrujenosti počiva Metka na vrtu. Za ust-
" Besedo rad so naši slovnični priročniki potikali na razna mesta ravno zato, ker ni na nobeno prav šla - je pač po-vedkovnik, zato ima svoje mesto.
" Na to me je opozoril prof. Robert Hinderung iz Bayreuüia.
' V ponazoritvenih primerih se to besedilo navezuje na prispevek O. Gnamuš, Izvor in hmkcija samostalniškega izražanja, JiS, 1979/80, št 6, str. 160-164.
205
rezno govorno vedenje ne zadošča, da znamo besede povezovati v povedi, ampak moramo izbrati poved, ki ustreza govornemu položaju in sobesedilu.
V sobesedilu stavčna zgradba ni več neodvisna. Odvisna je od stavkov, ki so pred njo: Petra nisem že dolgo videl, ker je (Peter) bolan. Pokliči Mojco in ji (Mojci) daj malico. Opazuj deklico, ki (deklica) sedi v tretji klopi. - Petra že dolgo nisem videl. Bolan je. Pokliči Mojco. Daj ji malico.
Učencem dela težave prilagajanje stavčne oblike sobesedilu, kar dovolj natančno razodevajo napake, ki jih srečujemo v njihovih izdelkih: Trije dečki so naredili iz kock stolp, mucka pa jim je stolp podrla. Ali: Trije dečki so naredili iz kock stolp, mucka pa jim je podrla.
Razčlemba skladenjskih napak in težav bi nam veliko povedala o pretvorbnih procesih in njihovi duševni resničnosti. Pokazala bi, katere težave imajo otroci pri povezovanju stavkov v stavčne zveze in besedila.
Preden odgovorimo na vprašanje, kako poučevati skladnjo, je treba še določiti smotre skladenjskega pouka. S poukom o skladnji moramo predvsem
- razviti učenčeve zmožnosti za razumevanje in oblikovanje povedi (jezikovne zmožnosti) in njihovo uporabo v sobesedilih in govornih položajih (sporazumevalne zmožnosti),
- uzavestiti pravila, po katerih so povedi oblikovane,
- razviti zmožnost za samostojno opazovanje, razčlenjevanje in povezovanje jezikovnih pojavov, torej jezikoslovno mišljenje.
Pri oblikovanju zmožnosti, tudi jezikovnih in sporazumevalnih, moramo preiti vsaj tri temeljne stopnje:
1. stopnjo praktične izkušnje,
2. stopnjo ponotranjenja izkušnje, pretvarjanja izkušnje v zmožnost,
3. stopnjo uzaveščanja izkušje ali oblikovanje teorije zmožnosti.
Vsa dosedanja opazovanja prakse dopuščajo trditev, da pri pouku skrbimo predvsem za uzaveščanje izkušenj, torej posredujemo predvsem teorijo o zgradbi povedi. Ker obe predhodni ravnini zanemarjamo oziroma ju upoštevamo le kot celostne smotre pri ustnem in pisnem sporočanju, je metodični postopek skladenjskega pouka pretežno analitičen: učenec razčlenjuje že oblikovane povedi. Analitična metoda pa ne razkriva postopkov, procesov, operacij in pravil, po katerih besedne zveze in povedi nastajajo. Otroci, ki v skladenjskem razvoju zaostajajo, od doma ne prinašajo potrebnih stavkotvomih izkušenj. Zmožni so oblikovati jedrne stavke, ne pa tudi zapletenih in stavčnih zvez. Zato analitična metoda povsem odpove prav pri teh.
Če hočemo razviti učenčeve stavkotvome zmožnosti, je treba skladnjo poučevati po sin-tetično-analitični metodi.^ Besedne zveze in povedi učenec najprej oblikuje in jih šele nato razčlenjuje. AU ni naravneje odgovarjati na vprašanja Kdo tolče? Kaj tolče? S čim tolče? Kje tolče? kot vpraševati po stavčnih členih v povedi Metka tolče v kuhinji orehe s kladivom. Slabši učenci imajo namreč velike težave z vpraševanjem po stavčnih členih. Njihovo abstraktno mišljenje je na tako nizki ravni, da si besede ah besedne zveze ne morejo odmisliti in jo nadomestiti z vprašalnico. Da, saj gre za preprosto tvorbo, za zamenjavo besede ali besedne zveze z vprašalnico, vprašalnim zaimkom ali prislovom, pa jim niti pretvorbnega algoritma za zamenjavo ne ponudimo.
' Bralcu priporočam, da prebere prispevek F. Žagarja, Stavčna analiza in sinteza, JiS, 1975/76,1. XXI, št 1, str. 10-17.
206
Ali ne bo učenec naravneje doživel razmerij med glagolom in njegovimi podrejenimi določili, če bo skladenjski prostor glagola najprej sam napolnil tako, da ga bomo usmerjali z ustreznimi vprašalnicami, in se šele nato lotil razčlenjevanja že oblikovanih povedi?
Iz vsakdanje izkušnje vemo, da spretnosti in zmožnosti razvijemo z vajo in ne samo z opazovanjem in razčlenjevanjem tuje dejavnosti. Zakaj je torej pri razvoju skladenjskih zmožnosti tako težko uveljaviti načelo otrokove praktične stavkotvome dejavnosti?
Seveda stavkotvomih dejavnosti ni mogoče voditi poljubno, ampak le na podlagi ustrezne jezikoslovne teorije, ki skuša opisati t. L bazična skladenjska pravila, po katerih tvorimo jedrne stavke, in pretvorbna skladenjska pravila, po katerih jih preoblikujemo, str-njujemo in povezujemo. Seveda na mnoga vprašanja še nimamo odgovorov, vendar nas to ne more odvračati od metodičnih poskusov, zlasti še, če gre za teoretično tako prepričljivo jezikoslovno smer, kot je tvorbno-pretvorbna slovnica in generativna semantika.
Analitična metoda je primerna za jezikovno dobro razvite učence, ne pa tudi za učence z jezikovnimi primanjkljaji, ki imajo pomanjkljive izkušnje v oblikovanju in razumevanju zapletenih stavkov in stavčnih zvez. Analitična metoda je primerna za osvajanje t i. jedrnih stavčnih vzorcev, ker jih večina učencev že obvlada Ne zadošča pa pri obravnavi zapletenih stavkov in stavčnih zvez, ker ne razkrije pretvorbnih postopkov in njihove pomenske podstave. Pri stavkih in stavčnih zvezah je premalo, če razčlenimo zgradbo površinske strukture, ker je samostalniška zveza glagolskega izvora in ker pri povezovanju stavkov v stavčne zveze samostalniško zvezo zamenjujemo npr. z zaimkom, jo izpustimo.
Skladenjsko in pomensko zapletene stavke osvajamo v treh stopnjah:
1. Učencem nudimo priložnost, da se s takimi stavki srečujejo in jih uporabljajo.
a) Navodilo: S kazalcem desne roke se dotakni konice nosu.
b) Nariši: V vsakem od treh šopkov so trije zvončki.
c) Opiši v enostavčni povedi (dejavnost ponazorimo neposredno ali s sliko).
d) Ugotovi, katero vprašanje ustreza prvi in katero drugi nalogi Jure je kupil tri zvezke po 15 din.
Jure je kupil tri zvezke za 15 din.
A. Koliko stanejo zvezki?
B. Koliko stane zvezek?
2. Učenci tvorijo zapletene stavke iz skupin jedrnih ali zapletene poenostavljajo, a) Izpod neba so se usule snežinke.
Snežinke so bile igrive. Snežink je bilo milijon.
Rešitev: Izpod neba se je usulo milijon igrivih snežink.
h) Vsebino naslednjih matematičnih nalog izrazi z zaporedjem prostih stavkov.
Koliko je vseh krogov, če je v vsaki od treh množic pet krogov?
Množice so tri.
V vsaki je pet krogov.
207
Koliko je vseh krogov.
Ploščina 8 cm dolgega pravokotnika je 56 cml Rešitev:
Pravokotnik je dolg 8 cm. Njegova ploščina je 56 cml
3. Seveda opisane stavkotvorne vaje v oblikovanju in razumevanju zapletenih stavkov niso dovolj. Treba je raziskati, kdaj stilno, spoznavno in sporazumevalno ustrezajo in kdaj ne. V prijateljskem klepetu se verjetno ne bomo izražali zapleteno, toda naslovi, dnevni red zapisnikov in sklepi morajo biti izraženi strnjeno. Poglejmo si nekaj naslovov v Delu:
Hudo maščevanje iz ranjenega ponosa. Nezakonita podražitev parkiranja v Beogradu.
Dnevni red zapisnika:
Potrditev zapisnika.
Imenovanje tajnika.
Obravnava osnutka letnega načrta.
Prispevek za študij ob delu.
Tudi sklepi morajo biti izraženi strnjeno, zagotovo pa lahko naslednje sklepe izpod roke visoko izobraženega zapisnikarja uporabimo za primer hude stilne nerodnosti:
Nalogo rešitve vprašanja nadomeščanja pedagoginje A opravita tovariša B in C.
Komisija ne more izvršiti ocenjevanja uspešnosti dela. Zaradi nesklepčnosti delegacije študentov smo sejo prekinili.
Seveda bomo razčlenjevali tudi površinsko zgradbo zapletenih stavkov. Analitične zmožnosti operativno razčlenimo v naslednje:
- zmožnost izpisovanja besed ah besednih zvez, ki ustrezajo postavljenemu vprašanju,
- zmožnost poimenovanja izpisanih besed ali besednih zvez v skladenjskem izrazju (stavčni členi),
- zmožnost vpraševanja po besedah ali besednih zvezah, ki imajo vlogo stavčnega člena. Kajti tudi analitične zmožnosti so pomembne za razumevanje povedi in besedil.
Na Pedagoškem inštitutu smo izpeljali eksperimentalno raziskavo. Obhkovali smo skladenjski program za peti razred osnovne šole, uresničen v obliki delovnih zvezkov. Skladnjo smo poučevali po sintetično-analitični metodi. V primerjavi z običajnim poukom smo dosegU velik napredek tako v razvoju skladenjskih zmožnosti kot obvladanju skladenjske teorije o zgradbi stavka in stavčnih zvez. Najbolj so napredovali najslabši učenci. Razvili smo učenčeve skladenjske zmožnosti, predvsem zmožnost razumevanja in oblikovanja zapletenih stavkov in stavčnih zvez. Te zmožnosti so vplivale celo na razumevanje matematičnih besedilnih nalog. Zelo je poraslo zanimanje za predmet, saj je bil slovenski jezik najbolj priljubljen med vsemi učnimi predmeti.
Sedaj skušamo operacije natančneje raziskati in jih opisati v operativnem modelu za pouk skladnje v osnovni šoli. Upamo, da bomo operativni model skladenjskega pouka spravili počasi tudi v prakso, čeprav je dejansko treba pouk slovnice postaviti z glave na noge (mislim na razmerje med izkušnjo in zmožnostjo ter njeno teorijo). Teorija je namreč znana, njeno prevajanje v otrokovo spoznavno dejavnost pa je posel, ki ga morajo opraviti metodiki ob sodelovanju s stroko, a tudi razvojno psihologijo, didaktiko in teorijo učenja.
208
Preden končam, pav razmislek še naslednjo basen: Ko so stonogo vprašali, s katero nogo najprej stopi, ni znala več hoditi. Tudi govorna dejavnost poteka deloma na nezavedni in avtomatizirani ravni. Ali lahko uzaveščanje avtomatiziranih postopkov in operacij vpUva zaviralno?
Zavestna kontrola izražanja lahko na začetni razvojni stopnji jezikovnih zmožnosti zavira neposredno, sproščeno izražanje. Verjetno je nujna vmesna stopnja, ko se nerazviti govorec spreminja v uzaveščenega govorca. Ali naj nas ta daljša ali krajša stopnja v boju za razvitejši izraz odvrne od prizadevanj? Vsekakor je treba poudariti, da bi bilo lahko usodno, če bi učenčeve težave obtežili z neustreznim odzivanjem in nestrpnostjo, namesto da bi govorca razbremenili in sprostili. Čustvene zavore so lahko tako močne, da obmolkne celo govorec z razvitimi zmožnostmi. Toda v osnovni šoli je jezikovni razvoj vendar še zelo dinamičen in je otrok dojemljiv za spodbude. Čim starejši je človek, tem težje je spreminjati njegove govorne navade in s tem večjimi čustvenimi zavorami je povezano prisvajanje novih. Tudi tujih jezikov se čedalje teže učimo, vsaj aktivno. Ob tem pa je treba nedvomno vztrajati, da je jezikovno razvit le tisti govorec, ki zavestno izbira jezikovna sredstva in je zmožen razumeti in oceniti izrazna sredstva sogovorca. Do te stopnje bi morah razviti jezikovne zmožnosti vseh članov jezikovne skupnosti, ker so podlaga za uresničevanje drugih samoupravnih pravic in dolžnosti.
Razmišljanje pa naj končam s temeljno resnico, da je mogoče razumljivo pisati o stvareh, ki jih zares razumemo, in razumeti stvari, ki so razumljivo opisane. Zapleten izraz je pogosto izraz nejasne misli, ki se še giblje na ravni slutnje in igre abstraktnih razmerij in ki se še ni dokopala do stopnje, da bi razumsko slutnjo in logično-miselno igro uvidela v konkretni pojavnosti. Boj za razviden izraz je hkrati boj za jasno mišljenje. Na drugi strani pa je lahko zapleten izraz sredstvo za ustvarjanje hotene nerazumljivosti in odtujenosti. Ne eno ne drugo pa ne zanika vloge in pomena pretvorbnih postopkov.
209