PRIMORSKI DNEVNIK i« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5 do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni e Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-1«. od 18. septembra 1944 do 1. meja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
559
hn#)
Cena 600 lir - Leto XL št. 230 (11.953)
Trst, četrtek, 27. septembra 1984
Na sinočnji prvi seji po poletnem premoru
Pokrajinski svet je enotno poudaril pomen Slovenskega stalnega gledališča
Skupščina odobrila dve resoluciji: eno je predložila KPI, drugo pa večinska koalicija
TRST — Tržaški pokrajinski svet je sinoči enotno podčrtal pomen in ylogo Slovenskega stalnega gledališča ter v obliki dveh resolucij ob ve zal pokrajinski odbor, da poseže pri vseh pristojnih telesih — zlasti pri deželnem odboru, parlamentu in vladi — za dokončno rešitev položaja naše osrednje gledališke ustanove ter
za razvoj njenega delovanja. Sklep pokrajinskega sveta pomeni pomembno politično podporo vsem, posebno upravnemu svetu in celotnemu gledališkemu ansamblu, ki se v tem trenutku borijo za bodočnost SSG. Prvo resolucijo je predložila komunistična svetovalska skupina, drugo pa petstrankarska koalicija (LpT,
KD, PSDI, PRI in SSk), ki podpira pokrajinski odbor. Dokumenta sta vsebinsko zelo blizu.
V razpravi, ki je potekala v konstruktivnem in strpnem vzdušju, je prišlo do izraza, da se vse politične sile (z izjemo MSI) zavedajo položaja, v katerem se nahaja SSG in spričo tega zahtevajo od vseh pristojnih državnih organov jamstva in stvarne ukrepe za njegovo bodočnost. To so v prvi vrsti podčrtali slovenski predstavniki Vilhelm, Čok in Harej, podobna stališča pa so tudi ostalih, ki so posegli v razpravo, vštevši predsednika Marchia in odbornika Torreselle (PRI).
Za resolucijo, ki jo je predložila KPI, so poleg komunistov, glasovali še socialisti in Omero (Tržaško gibanje). Svetovalci in odborniki LpT, KD, PSDI, PRI in SSk so se vzdržali, fašista pa sta glasovala proti. Resolucija se glasi takole:
»Pokrajinski svet podčrtuje vlogo, ki jo igra SSG v tržaškem kulturnem življenju, tudi kot posrednik italijanske gledališke kulture. Finančne težave so med vsemi krajevnimi gledališkimi ustanovami najhuje ukleščile
prav SSG, zato spričo tega obvezuje pokrajinsko upravo s priporočilom, naj slednja ukrene vse, kar je potrebno, da bo SSG uspešno izpeljalo letošnjo gledališko sezono in nemoteno delovalo tudi v prihodnje.
Svet naroča pokrajinskemu odboru, naj preveri in uravnovesi denarno pomoč pokrajinske uprave tržaškim gledališčem, predvsem SSG, obenem pa naj spodbudi tudi druge krajevne in deželne ustanove, predvsem deželni odbor, ki naj končno preseže svojo zgolj poroško vlogo glede bančnih posojil. Čas je, da se s stvarnimi u-krepi zavzame za odpravo primanjkljaja, ki kronično pesti deželna gledališča.
Pokrajinski odbor naj končno spodbudi tudi vlado, da bo z izrednimi posegi pomagala deželnim gledališčem, hkrati pa z ustreznim zakonom podprla dejavnost gledališč, pri čemer naj posebno pozornost nameni manjšinskim in obmejnim gledališčem, kot je to delno skušala narediti ministrska okrožnica v začetku letošnjega leta«.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Molk o srečanju Shultz-Gromiko
NEW YORK — Sinočnji pogovori Shultza in Gromika, današnji nastop sovjetskega zunanjega ministra pred Generalno skupščino OZN in njegovo jutrišnje srečanje z ameriškim predsednikom Reaganom so v središču pozornosti mednarodnih političnih opazovalcev, čeprav v Stekleni palači poteka še množica drugih prav tako pomembnih diplomatskih stikov. Tako se je šef sovjetske diplomacije sinoči srečal tudi z italijanskim zunanjim ministrom Andreottijem, pred tem pa je imel pogovore z izraelskim kolegom šamirom in zahodnonemškim podkanclerjem Genseherjem.
Vse, kar je bilo moč izvedeti po koncu včerajšnjih pogovorov Shultz - Gromiko, je skopa izjava ameriškega državnega tajnika o njihovi širini, ki da je zajela vse teme in ki predstavlja uvod v jutrišnje pogovore v Washingto-nu. Gromiko pa je dejal le, da pogovori še niso zaključeni in naj torej radovedneži počakajo na njihov končni izid. Opazovalci pa so prepričani, da bo na ta izid treba še dolgo čakati, saj je srečanje bilo bolj tehničnega značaja in je služilo kot priprava za jutrišnje Gromikove pogovore v Beli hiši. Njen šef se je medtem kot kaže res temeljito pripravil na svoje prvo srečanje z enim od visokih sovjetskih državnikov, saj se je po nasvet obrnil celo na bivšega predsednika Nixona.
Razprava o naši zaščiti v senatu še pred božičem
RIM — Na temelju pravilnika, ki ureja parlamentarno dejavnost v senatu, so načelniki parlamentarnih skupin te veje parlamenta soglasno sprejeli nov program dela za obdobje od 26. septembra pa vse do prekinitve parlamentarne dejavnosti za praznike ob koncu leta. Sestanek načelnikov senatnih skupin je potekal ob navzočnosti podpredsednikov senata, posegel pà je tudi predstavnik vlade.
V program so bili uvrščeni tudi osnutki zakonov, ki nosijo številke 20, 43, 354 in 721 in ki so jih predložile Slovenska skupnost. Komunistična partija Italije, Socialistična stranka Italije in Krščanska demokracija, zadevajo pa vprašanje globalne zaščite slovenske manjšine v Italiji.
Na tiskovni konferenci po obisku pri predsedniku Pertiniju
Predstavniki »druge Južne Tirolske« nasprotujejo narodnemu etiketiranju
___BOJAN BREZIGAR
RIM — Predstavniki »druge Južne Lrolske«, skupine, v kateri so se obrali tisti Južni Tirolci, ki naspro-jMJejo politiki strogega ločevanja Ita-"janov, Nemcev in Ladincev na o-sn°vi njihove narodnosti, ugotovljene s Posebnim preštevanjem, so včeraj obiskali predsednika republike San-bra Pertinija Ln podtajnika pri pred-odstvu vlade Giuliana Amata. De-ipSacijo sta vodila znani alpinist I °inhold Messner in deželni svetova-66 Alexander Langer. r S tem obiskom so hoteli južnoti-wski predstavniki predvsem opozo italijanske osrednje oblasti na bevarnost sedanjega trenutka in na eliko naraščanje napetosti v tej de-j~yb. »številni Južni Tirolci, so po-boarili, ne soglašajo s šovinistično bstrumentalizacijo stanja v bocen-,Kl pokrajini, kateri se pridružuje nepesnično in površno pisanje neka-
terih časopisov.« V tem stanju obstaja nevarnost, da se nasprotje med nemškim in italijanskim prebivalstvom še bolj zaostri
Izvor tega stanja je v preštevanju, ki so ga Messner in ostali označili kot novo obliko »apartheida« in narodnostne mržnje. Tu ne gre za popis prebivalstva po narodnosti, kot so ga na Južnem Tirolskem izvedli že leta 1961 in 1971, tu gre za »etiketo«, ki si jo nekdo izbere in na osnovi katere se mu potem delijo pravice. 5.000 državljanov Južne Tirolske je to etiketo zavrnilo in v popisni poli ni izpolnilo posebne izjave o narodni pripadnosti. Ti državljani sedaj nimajo pravice do javnih služb, do ljudskih stanovanj, do raznih olajšav in celo nimajo pasivne volilne pravice.
Poleg tega pa v tem stanju narašča narodnostna mržnja in se veča prepad med italijanskim in nemškim prebivalstvom. Do šovinističnih izbruhov prihaja na obeh straneh in Ju-
žnotirolska ljudska stranka ne zastopa več niti načelnih stališč, ki jih je zastopala pred nekaj leti, ko je namreč njen neoporečni voditelj Sil-vius Magnago trdil, da želijo Južni
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Poziv velesilama naj se pogajata
NEW YORK — Na zasedanju generalne skupščine OZN je včeraj govoril tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič, ki se je dotaknil vseh perečih mednarodnih problemov in razložil jugoslovanske poglede za reševanje teh težav. Dizdarevič je med drugim poudaril tudi naslednja jugoslovanska stališča: Največjo odgovornost za premosti-
Predsednik predsedstva ZKJ Ali Shukrija danes v Rimu
RIM — Predsednik predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Ali Shukrija bo prispel danes na tridnevni obisk v Rim. Do obiska prihaja na povabilo vodstva KPI, ki ga je iznesel bivši generalni sekretar KPI Enrico Berlinguer med svojim zadnjim obiskom v Beogradu decembra lanskega leta. Shukrija se bo sestal s sekretarjem KPI Alessandrom Natto in bo obiskal nekatere ■ ustanove. Predvidena je tudi skupna tiskovna konferenca. Poleg izmenjave informacij o" dejavnosti obeh partij in o politiki obeh držav bo na srečanju nedvomno govor tudi o perečih mednarodnih vprašanjih, še zlasti o politiki uveljavljanja miru v svetu, ki je bila osrednja tema zadnjega Berlinguerjevega obiska v Beogradu, (bbr)
tev sedanjih zaostrenih mednarodnih razmer nosijo velike sile. Vsi vidimo, kako odnosi med njimi vplivajo na vsa svetovna dogajanja. Zato je povsem upravičena tudi obveznost vse mednarodne skupnosti, da prispeva in pomaga ter vpliva za izboljšanje teh odnosov. Od velikih sil zahtevajo, da čimprej sedejo za pogajalsko mizo
Ne moremo sprejeti razprav s stališč hladne vojne, ko gre za probleme in vprašanja mednarodnih in vzajemnih odnosov. Zgodovina je polna drago plačanih naukov, da je v tem svetu treba živeti v skupnosti in sodelovati, ne glede na razlike sistemov in ideologij. Vemo, kam vodijo poskusi izvoza in vsiljevanja ureditev in ideologij, poskusi, da bi z vmešavanjem vplivali na notranji družbeni in gospodarski razvoj.
Dolgove, ki znašajo več kot 800 milijard dolarjev in breme odplačevanja zaradi visokih obresti, za katere naj bi države v razvoju samo letos plačale več kot 75 milijard dolarjev, razviti žal izkoriščajo kot sredstvo pritiskov.
Množični sestanek za Katinaro
Trst — Na obeh slovenskih šolah g? Ratinali tudi včeraj ni bilo pouka, '"oči so se predstavniki slovenskih "fšev obeh šol ponovno sestali in . "cali za drevi ob 20. uri na Sta-°nu 1. maj pri Sv. Ivanu množični n."j*tanek, na katerega vabijo predstav-ni.?! vseh slovenskih šol, osnovnih, jyj*J,h in višjih srednjih, na Tržaškem. ,a sestanku naj bi se domenili o Podv*1*	R' naj bi jo izvedli za
'•okrepitev upravičenih zahtev obeh atinarskih šol po primernih učnih Prostorih.
liì e^tem so se včeraj tudi starši Rajonskih otrok, ki obiskujejo italijan-n osnovni šoli Stossich in Silvestri .Ratinati, odločili za stavkovno Š(U l°' Danes tako v obeh italijanskih S(> atl »c bo pouka. V komunikeju, ki itali*8 izda« °b proglasitvi stavke, v "lanski starši opozarjajo, da se nji-
hov
Protest priključuje protestu slo-
venskih staršev. »Doslej ni jasnih perspektiv o italijanski osnovni šoli na Katinari, kot tudi ni odgovora na že staro zahtevo po razširitvi šolskih poslopij na tem področju, da bi lahko
tako italijanska kot slovenske šole imele primerne učne prostore«, motivirajo Italijanski starši svojo protestno akcijo.
NA 5. STRANI
Na Vojskem še zadnje priprave v pričakovanju sobotne proslave ob 40-letnici tiskarne »Slovenija«
NA 3. STRANI
Sovjetske mine v Rdečem morju?
KAIRO — V Kairu nimajo dvomov, da je mina, ki so jo Britanci sredi septembra odkrili v Sueškem zalivu, sovjetske proizvodnje. Navajajo tudi, da je dolga tri metre, njen premer pa znaša 50 centimetrov. Zaradi valjaste oblike sklepajo, da je to posebna mina, ki jo spuščajo skozi torpedne cevi podmornic. Vsekakor pa ne izključujejo, da bi lahko take mine spuščala v morje tudi tovorna ladja, če bi imela primerno ploščad podobno dvižnim mostovom trajektov.
Vsekakor pa britanski krogi skrbno molčijo. Dokončno sodbo bodo izrekli, ko bodo mino demontirali. London je dosedaj skrbno pazil, da se ne bi prenaglil, saj je čakal kar dva tedna preden je uradno potrdil, da so res odkrili eno od skrivnostnih min, ki ogrožajo plovbo v Rdečem morju.
SINOČI V PRIJATELJSKI TEKMI
»Azzurri« tesno premagali Švedsko
MILAN — V sinočnji prijateljski nogometni tekmi je Italija tesno premagala Švedsko z 1:0 (1:0). Zmagoviti zadetek je že v 2. min. dosegel Cabrini. »Azzurri« so v prvem polčasu zadovoljivo igrali, v drugem polčasu pa je bilo srečanje zelo poprečno.
Kje so dokazi?
Škandal okrog domnevnega podkupovanja igralcev Kameruna za tekmo z Italijo na španskem »mundialu« se verjetno še dalj časa ne bo polegel, saj napovedujejo o tem celo televizijske oddaje in izdajo knjige, v kateri naj bi bili zbrani vsi »dokazi«. Prav ti »dokazi« trenutno zgie-dajo dokaj šibki. V tujini je vsa zadeva imela le malo odmeva.
•	Pokrajinski
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Drugo resolucijo so podprli zastopniki večinske koalicije, vsi ostali, razen MSI, so se vzdržali. Resolucija se glasi takole:
»Pokrajinski svet jemlje na znanje hud finančni položaj vseh treh tržaških gledaliških ustanov in podčrtuje njihov kulturni pomen, kot dokazuje tudi število rednih obiskovalcev, ki postavljajo Trst na prva mesta v vsedržavnem merilu. S tem v zvezi pokrajinski svet v okviru tega podčrtuje vlogo SSG tako v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji kot tudi vlogo, ki jo igra ta gledališka ustanova pri spoznavanju in širjenju italijanske gledališke u-stvarjalnosti. To važno poslanstvo SSG opravlja od vsega začetka.
Zato svet obvezuje pokrajinsko u-pravo, da v okviru svojih zmožnosti podpre pobude treh gledališč, posebno SSG — ki se nahaja v najhuj šem položaju — in koordinira ter spodbuja posege tudi drugih tržaških krajevnih ustanov, pristojnih deželnih teles in to na celotnem področju Furlanije - Julijske krajine, kjer živi slovenska manjšina. Obenem pa obvezuje pokrajinski odbor, naj takoj poseže pri vladi in pri parlamentu, da bo v kratkem času odobren zakonski normativ v korist gledaliških ustanov, ki bo zajamčil pogoje za njihovo normalno delovanje«. (ST)
•	Predstavniki
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Tirolci, ob izvajanju paketa, ostati v Italiji. »Vse daje misliti, da se je sedaj to stanje spremenilo in da so avtonomistične težnje močnejše,« je dejal Alexander Langer na tiskovni konferenci po srečanju s Pertinijem. Ta meja, ki se umetno poudarja je čedalje večja in osrednje, rimske oblasti ne ukrenejo ničesar, da bi se stanje spremenilo in so do Magnaga celo popustljivejše od same avstrijske vlade, še dodajajo predstavniki »druge Južne Tirolske«. In kakšna je politika te največje južnotirolske stranke jasno priča tudi dejstvo, da je v trenutku, ko je Pertini potrdil, da bo sprejel Messnerja in o-stale, južnotirolski dnevnik Dolomiten Pertini j a ostro napadel, češ da še ni obiskal nemškega vojaškega pokopališča v Bocnu in mu očital, da sodi med pobudnike atentata v Ul. Rasella, kjer je izgubilo življenje 32 nemških vojakov in po katerem so Nemci, iz represalije, pobili v Ardeatinskih jamah 323 talcev.
Predstavniki »druge Južne Tirolske« so Pertiniju in Amatu izročili tudi dokument, v katerem pojasnjujejo sedanje stanje in postavljajo tri zahteve: prvič, naj si rimske oblasti prizadevajo, da preneha diskriminacija do tistih 5.000 Južnih Tirolcev, ki niso hoteli izpolniti posebne prijave o narodnostni pripadnosti; drugič, naj predsednik republike s svojim visokim vplivom poseže, da se odpravijo težnje po rasizmu in »etničnem absolutizmu« in da se zaščita ne uveljavlja »s teptanjem pravic posameznikov«; tretjič, naj predsednik in druge oblasti zastavijo vse sile, da se uveljavi na Južnem Tirolskem politika demokratičnega sožitja, ob jezikovnem pluralizmu in ob »pravici do različnosti«, ki mora biti priznana vsakemu državljanu. Le tako — je še rečeno v dokumentu — bo možen kulturni razvoj te dežele v duhu sožitja in prijateljstva ter na osnovi ustavnih načel.
Radikalci v parlamentu zahtevali razpravo o bančnikovih stečajih
Michele j a Sindono bodo cimprej zaslišali milanski sodniki
Michele Sindona
RIM — Finančnik Michele Sindona, ki so ga ameriške sodne oblasti v torek izročile italijanskim, je svoj prvi dan v rimskem zaporu v Rebibbii preživel povsem normalno. Kot vsi normalni zaporniki, je že prvi večer opravil vse zaporne formalnosti (zdravniški pregled, izbira celice ipd.), naslednje jutro pa je bil povsem mi-
ren, kot da bi se ga zadeva, o kateri govori vsa Italija, sploh ne tikala. Niti časopisov ni hotel brati.
V najkrajšem času ga bodo zaslišali milanska preiskovalna sodnika Giuliano Turone in Gherardo Colombo ter državni tožilec Guido Viola. Če ga ne bodo torej v najkrajšem času spet premestili v neki milanski zapor, se bodo morali sodniki podati v Rim na zasliševanje.
Seveda je ekstradidja Sindone v Italiji dvignila mnogo prahu. Najbolj so začudeni sodniki, ki menijo, da so birokratski postopek za sodni izgon iz ZDA v Italijo opravili zelo hitro, posebno glede na to, da je bila »zadeva Sindona« zelo zapletena. V A-meriki je namreč prestajal zaporno kazen zaradi goljufije pri stečaju banke Franklin, v Italiji pa mu bodo sodili zaradi stečaja dveh bank in u-mora bančnika Giorgia Ambrosolija. Micheleja Sindono bo po vsej verjetnosti zaslišala tudi protimafijska komisija.
Medtem so v parlamentu radikalni poslanci Cicciomessere, Spadacda in Teodori zahtevali, da tudi poslanska zbornica razpravlja o rezultatih preiskave parlamentarne komisije, ki je raziskovala ozadje Sindonovega bankrota in o morebitnih političnih in u-pravnih posledicah tega stečaja. Radikalni poslanci so že pi sai pismo predsednici poslanske zbornice Nilde Jottijevi, v katerem so poudarili, da je komisija zaključila svoje delo že daljnega 24. marca 1982, da se pa o teh zaključkih v parlamentu še ne ve ničesar.
Tudi komunistični senator Flamigni je že piša' pismo predsedniku proti-mafijske komisije Abdonu Alinoviju, v katerem zahteva, da ga ta čimprej zasliši. Temu pismu se je pridružil tudi koordinator socialistične skupine protimafijske komisije senator Frasca. V pismu je rečeno, da je zaslišanje tega finančnika bistvene važnosti za spoznavanje dela resnice o pojavu mafije v Italiji v zadnjih letih.
Dolar se spet krepi
RIM — Ameriški dolar se je tudi včeraj okrepil tako na evropskih kot na azijskih valutnih borzah: veljal je 1918 lir ali trinajst lir več kot v torek in si tako še pridobil nadafjnji del terena, ki ga je bil izgubil ob zadnjem kancu tedna. Nič bolje se včeraj ni godilo nemški marki, ki je v odnosu do dolarja izgubila nadaljnja dva pfeninga, kljub temu, da je Bundesbank posegla s prodajo 55 milijonov dolarjev.
Na še vedno dokaj negotovem in nervoznem valutnem tržišču prevladuje občutek, da je ameriška valuta usmerjena k nadaljnji krepitvi, čeprav se je nebrzdan ritem preteklih tednov nekoliko upočasnil. Za liro so se včeraj izgubam v razmerju do dolarja pridružile še nove v odnosu do evropskih valut, z edino izjemo britanskega funta šterlinga. Švicarski frank je na primer pridobil pet lir in prvič od februarja letos z’ezel čez mejo 760 lir. Banca d’Italia je bila prisiljena poseči tako s prodajo dolarjev kot mark.
V skupščini Slovenije razprava o načrtu razvoja za leto 1985
LJUBLJANA — Skupščina SR Slovenije je včeraj obravnavala predlog smernic za pripravo načrta razvoja v letu 1985. Delegati so menili, da je popolnoma nesprejemljivo, da bi Slovenija nadaljevala z ekstenzivnim razvojem tudi v prihodnosti. Poudarili so, da bi se morali usmeriti na strateška področja, se pravi razvijati tiste industrijske veje, ki izdelujejo izdelke, zanimive za tržišče, s katerimi pa bi se Slovenija lahko vključevala tudi v mednarodno menjavo. Prav usmeritev v izvoz, zlasti na konvertibilno področje, bo temeljni kriterij pri sprejemanju politike razvoja. Proizvajalci, ki bodo znali rentabilno izvažati, lahko računajo na
popolno družbeno podporo.
Skupščina Slovenije je včeraj podprla osnutek zakona o prostih carinskih conah ter pooblastila slovensko delegacijo v zvezni skupščini, da vpliva na nekatere spremembe besedila. Doseči je treba, da bi bil v izjemnih primerih možen vnos spravljenega, izdelanega ali oplemenitenega blaga v teh conah v Jugoslavijo pod pogoji, ki veljajo za reden uvoz. Ob splošni prepovedi, ki je predlagana zdaj, bi podjetjem povzročali dodatne stroške, če zaradi nepredvidenih razlogov blaga ne bi mogli prodati na tuji trg, hkrati pa bi ga morali iz prostocarin-ske cone prenašati v tujino in od tam uvažati v Jugoslavijo, (dd)
Predsedstvo SFRJ o cenah
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je včeraj obravnavalo poročilo o izvajanju politike cen letos in ukrepih za preprečevanje njihove prevelike rasti. Poudarili so, da v sedanjih razmerah visoka inflacija in prevelika rast cen resno ogrožata uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. V tej zvezi so opozorili na nujnost odločnega izvajanja protiinflacijske politike ter sprejetje ukrepov za razbremenitev gospodarstva in krepitev materialnih temeljev podjetij, (dd)
Usoda bencinskih bonov
BEOGRAD — Kakšna bo usoda bencinskih bonov v naslednjem letu, so v skupščini Jugoslavije vprašali zveznega ministra za energetiko. Rade Pavlovič je priznal, da energetske bilance za leto 1985 pripravljajo tako, kot bi boni za bencin in dizel gorivo veljali še naprej. Vendar bodo o njihovi potrebnosti razpravljali tisti hip, ko se bo pokazalo, da so cene dovolj odločen ragulator povpraševanja. Nikakor pa si ne želimo več dolgih vnst pred črpalkami, je dodal Pavlovič ter pri tem mislil na zmanjšanje količine nafte, ki naj bi jo Jugoslavija uvozila prihodnje leto. (dd)
Po včerajšnjem sporazumu z Anglijo v Pekingu
Kitajska bo prevzela oblast nad Hongkongom toda brez ukinitve kapitalističnega sistema
PEKING — Po dveletnih pogajanjih sta včeraj Peking in London podpisala v glavnem kitajskem mestu »skupno izjavo« o bodočnosti Hongkonga. Na osnovi dvostranskega dogovora bo 1. julija 1997. leta Anglija vrnila Hongkong Kitajski, že do konca tega leta pa naj bi prišlo do ratifika-cije sporazuma.
Ob slovesnosti po podpisu skupne izjave, je načelnik kitajske delegacije poudaril, da je dogovor zadovoljiv za obe strani tudi zaradi tega, ker predvideva ohranitev — še petdeset let potem ko bo nad njim prevzela oblast Kitajska — kapitalističnega sistema v Hongkongu in torej sožitje dveh različnih družbenih in političnih ureditev.
Eden od dokumentov priloženih skupni izjavi obravnava osnovne smernice kitajske politike do
Hongkonga. Le ta naj bi ohranila sedanjo pravno in zakonsko ureditev, sedanje svoboščine in predvsem posebno notranjo avtonomijo pod »neposredno oblastjo kitajske vlade«. Vse to pa bo skupaj z besedilom skupne izjave vseboval temeljni kitajski zakon ob ustanovitvi »Posebnega upravnega področja Hongkonga«.
Hongkong bo torej, po komaj sklenjenem sporazumu, ohranil svojo vlogo kot svobodna luka in mednarodno finančno središče ter gospodarsko neodvisnost. Upravljali ga bodo svobodno izvoljeni krajevni predstavniki, izvršni svet pa bo imenovala, le na osnovi volitev, kitajska vlada, ki pa bo prevzela obrambno in zunanjo politiko.
Mimo pričakovanega odklonilnega stališča Tai-vana, ki sporazuma sploh ne priznava, gre za beležiti zadovoljstvo, ki vlada tudi v britanskih
krogih. Tajnik angleškega zunanjega ministrstva Geofjrey Howe je v intervjuju za BBC izrazu prepričanje, da bo sporazum prestal preizkušnjo zgodovine, da gre za zadovoljiv in zelo realističen dogovor, o čemer se bodo sedaj morali izroči prebivalci Hongkonga sami, ki pa bi ga morali sprejeti, čeprav verjetno ne bo zadovolji1 vsakogar.
V posebni beli knjigi posvečeni vprašanju Hongkonga, ki vsebuje tudi besedilo skupne kitajsko angleške izjave, London zelo jasno in neposredno opozarja Hongkong, da predstavlja sedanji sporazum edino možno rešitev. Če bi se namreč pogajanja zavlekla, bi Kitajska, kakor je bila ze napovedala, samostojno rešila problem s posebnim načrtom, ki prav gotovo, dodaja London, ne 01 nudil jamstev sedanjega sporazuma.
Zaradi spremenjene francoske politike do baskovskih beguncev
Stopnjuje se odpor Baskov v Franciji in Španiji
Španska policija je v Baski ji odločno nastopila proti demonstrantom (AP)
PARIZ — Medtem ko je včeraj francoski državni svet v zadnji stopnji preučeval sodbo sodišča in sklep vlade, da tri baskovske teroriste izročijo Španiji, se v francoskem, a še bolj v španskem delu baskovske dežele pojavlja vse več ostrega odpora in protestov. Tudi železniška proga med Francijo in Španijo ob meji je bila prekinjena. Zaradi napadov na francoske tovornjake v
Španiji — tudi predsinočnjim so baskovski skrajneži v Španiji napadli tri francoske tovornjake — so francoski vozniki s svojimi tovornjaki blokirali vse tri mejne prehode pri mestu Hendaye. Obenem so naslovili na svojo francosko vlado zahtevo, da jim zagotovi resnično varnost na cestah v Španiji, ker sicer ne bodo več vozili.
Med drugimi izpadi so v franco-
skem predelu Baski je neznanci opu-stošili tudi pisarno francoske socialistične stranke v mestu Pau. Kljub tem akcijam, pa tudi ne glede na poziv k splošni stavki, francoske oblasti le vztrajno ponavljajo, da gre na njihovi strani meje le za osamljene akcije skrajnežev in da kljub nejevolji, s katero je baskovsko prebivalstvo v Franciji sprejelo novico o izročitvi baskovskih teroristov Španiji, noče sodelovati v kakih tveganih podvigih v podporo teroristom. Še posebej navajajo pri tem najnovejši poziv, ki so ga sprejeli župani mest v pokrajini Bayonne, češ da je treba preprečiti, da bi »tuji državljani še nadalje ogrožali javni red in mir«. To je tudi prvič, da so se predstavniki lokalnih oblasti v ba skovskem predelu Francije opredelili ne samo proti terorizmu, ampak tudi proti nadaljnjemu prihajanju baskovskih beguncev iz Španije.
V tem smislu je včeraj izzvenel tudi komentar v pariškem dnevniku »Le Matin« pod naslovom »Dve baskovski deželi«, ki je očitno odraz vznemirjenja ob ponovnem oživljanju ideje o tem, da gre v bistvu za en baskovski narod, ki je razdeljen na
dve državi ob Pirenejih. Avtor meni, da postanejo take ideje lahko nevarne, če se izpovedujejo s terorističnimi sredstvi, zato večina ljudstva to odklanja in tega naj bi se zavedali vsi podobni nacionalistični podvigi, kot so tudi na Korziki ali v Bretanji. Nekaj drugega je priznanje nacionalnih pravic, sodi člankar, a to ne sodi v ta kontekst razprave. Žal pa je tako, da po vsem odklanja-, n ju terorizma, prav po mirni poti nobena od teh narodnih skupnosti ne pride do svojih pravic.
Tudi protestne reakcije v sedanji baskovski zadevi v Parizu v glavnem potekajo ali po kanalih skrajne levice, ali pa v obrambo splošne pravice do političnega azila v Franciji. Tako je manjša skupina skrajnih levičarjev predvčerajšnjim demonstrirala z gesli »Mitterrand izdajalec«. Skupina znanih razumnikov in u-metnikov, med katerimi tudi Simone De Beau Voir, Claude Bourdet ali karikaturist Sine, pa je podpisala peticijo za ohranitev tradicije francoskega azila. Skratka ne gre toliko za Baske, kot za svobodnjaški ugled Francije.
BOGDAN POGAČNIK
Predlog ustavnega sodišča SFRJ
BEOGRAD — O predlogu ustavnega sodišča Jugoslavije, da kazensk1 zakon SFRJ obravnava nasilje zaradi nacionalne, verske in rasne nestrpnosti kot kaznivo dejanje, ki se sicer kaznuje po kazenskih zakonih republik in pokrajin, bo razpravljal® skupščina SFRJ. Predsednik ustavnega sodišča Jugoslavije Vasil Gny-čev je izjavil, da bi bàia na ta način zagotovljena večja varnost državi)®' nov na Kosovu.	,
Zaposlovanje v skladu z nacionalno zastopanostjo, ki ima velike raZ' sežnosti v pokrajini, je ocenjeno ko neustavno in nezakonito. Znanje albanskega in srbsko-hrvatskega jen' ka se ne more zahtevati kot pogoj za zaposlitev, predvsem pa ne kot možnost prejemanja več plače, je P° udaril Grivčev. V tem primeru gre z® diskriminacijo, ker se ta pogoj P° stavlja tudi takrat, ko znanje dve jezikov nima nobene zveze z zaht vami delovnih nalog, (dd)
□ BEOGRAD — Zvezni zbor skup ščine SFRJ je na včerajšnji seji sprejel zakon o uporabi imena in osebn sti Josipa Broza Tita, poročilo °	^
lu spominskega centra Josip Tito, zakon o zaščiti prebivalstv pred nalezljivimi boleznimi, ki °~ grožajo vso državo.
Tu so tiskali Partizanski dnevnik, predhodnik Primorskega dnevnika
Vojsko pričakuje udeležence proslave Z ob 40. obletnici tiskarne »Slovenija«
Petricič na seji komisije za kulturo
Zaskrbljenost zaradi odlašanja razprave o zaščiti
IDRIJA — Na Vojskarski planoti so v polnem teku še zadnje priprave na proslavo ob 40. obletnici partizanske tiskarne »Slovenija«, ki bo v okviru praznovanja občinskega praznika 'občine Idrija, v soboto, 29. septembra, na Vojskem. Zadnje neurje, ki jè divjalo tudi na vsem širšem idrskem območju, ni bistveno vplivalo na predvidene dostope in parkirišča, saj so lani in letos razširili in skoraj povsem asfaltirali cesto iz Idrije na Vojsko. Vseeno pa morajo nekoliko urediti cestišče gozdne poti Vojsko - Hum, da bi olajšali dostop do nekdanje kurirske postaje P 8 v Humu, kjer bo ob 12. uri osrednja svečanost, na kateri bo govoril član predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije Jak Koprivc. Po slavnostnem govoru bodo odkrili spominsko ploščo kurirski postaji P 8 in podelili priznanja tiskarjem in kurirjem.
Povsem upravičeno pa bo za udeležence enkratni dogodek ogled tis-
karne »Slovenija«, ki bo ob tej priložnosti ponovno delovala v istih pogojih kot leta 1944. Ko smo pred dnevi obiskali tiskarno, je bilo že vse nared za ta enkratni dogodek.
Obvestilo
izletnikom
Uprava Primorskega dnevnika obvešča bivše novinarje, tiskarje in druge sodelavce Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska, ki se bodo udeležili avtobusnega izleta na Vojsko ob proslavi štiridesete obletnice partizanske tiskarne »Slovenija«, da bo odhod avtobusov v soboto, 29. septembra, ob 7.45 s Trga Ulpiano izpred sodne palače. Organizatorji priporočajo primerno obutev in obleko za sedanji vlažni letni čas.
Glasbeni september
VIDEM — V okviru sedmega glasbenega septembra v Vidmu bodo v spomin na tisočletnico ustanovitve Vidma priredili v avditoriju Zanai drugi natečaj mladih pianistov Italije, Avstrije in Jugoslavije. Tekmovanje se bo zaključilo 30. septembra, na njem pa lahko sodelujejo pianisti rojeni po letu 1951.
V okviru tega natečaja bodo priredili tudi tečaj v igranju klavirja in kitare.
V soboto bo voda ponovno zagnala turbino, da bo generator s svojo elektriko pognal brzotiskalni tiskarski stroj v tiskarni »Slovenija«. Ponovno bo zagledala luč prva tiskana številka Partizanskega dnevnika, predhodnika našega Primorskega dnevnika. Tega dogodka ne bi smel nihče od udeležencev proslave zamuditi, toliko bolj, ker so uredili dostop po stari kurirski poti iz Huma v tiskarno. Višinska razlika je tu malenkostna, dva nekoliko bolj zah tevna odseka so zavarovali z vrvmi, da se na to pot lahko odpravi vsa kdo, saj je iz Huma do tiskarne tudi za priletnega in počasnega pešca le 20 minut hoje. Navsezadnje pa lahko trdimo, da so se tudi po obi čajni strmi poti v grapo nad dolino Kanomljice, po kateri je glavni dostop v tiskarno, starejši obiskovalci bolje odrezali kot marsikateri mlajši neučakanec.
Vojskarji in Idrčani so poskrbeli tudi za prijetno počutje udeležencev sobotnega slavja. Srnjak, polenta, partizanski golaž in druge dobrote bodo pekli in kuhali ob domačiji v Humu. Poskrbeli bodo tudi za prevoz starejših udeležencev z Vojskega v Hum. Večina pa jo bo navsezadnje kar peš mahnila z Vojskega, saj je Hum oddaljen le pol ure. Organizatorji bodo seveda poskrbeli za smerokaze, da bodo za pešce skrajšali slabih 5 kilometrov gozdne poti v Hum.
VIDEM — Pokrajinski svetovalec Pavel Petricig (KPI) je na zadnji seji komisije za kulturo videmske pokrajine izjavil, da KPI nima bistvenih pripomb glede poteka parla mentarne razprave o zakonskem osnutku glede jezikovnih manjšin. Poudaril pa je, da je zaskrbljujoče dejstvo, da razprava o zakonu za slovensko narodnostno skupnost ne poteka v senatu z enako hitrim tempom, kot ga je predvideval sporazum o vzporednih razpravah. To pa se dogaja zaradi političnih razha janj, ki so še. danes prisotna in ki bi jih bilo treba premostiti z diskusijo, ki naj stvari razjasni. Prav zato je Petricig vprašal predsednika komisije za kulturo Cominija, naj posveti sestanek komisije prav vprašanju zaščite Slovencev in naj povabi na razpravo senatorje in poslance ter upravne organe videmske, goriške in tržaške pokrajine.
Dejstvo je namreč, da so se na videmski pokrajini poslanci Fortuna, Baraccetti in Bressani srečali s komisijo za kulturo, s pokrajinskim odbornikom iz Pordenona Chiariot-tom in načelnikom goriške pokrajinske komisije za kulturo Bergamini-jem, pa še s strokovnjaki in tiskom. Na omenjenem sestanku so furlanski poslanci komentirali zakonski osnutek o zaščiti jezikovnih manjšin in razložili, zakaj je prišlo do določenih sprememb. Dejali so, da zaradi raznih pritiskov zakonskega osnutka parlament ne bo sprejel avtomatično.
Fortuna je dejal, da je tematika dokaj kompleksna in poudaril, da je bilo treba narediti določene izbire, med temi je tudi ta, da se dodeli deželam vrsta kompetenc. Poslanec Baraccetti je dodal, da se je treba izognizi maksimalističnim rešistvam, ki bi itak prišle navzkriž s posameznimi stvarnostmi. Poslanec Bressani pa je poudaril, da je razprava še odprta in dejal, da so morebitni predlogi za popravke s strani Krščanske demokracije odvisni od tega, koliko bo znala komisija strniti stališča. Naglasil je, da so potrebni sporazumi, saj se šele na tak način lahko prepreči, da bi se med razpravo v poslanski zbornici poudarjale razlike med posameznimi skupinami. Takšno poudarjanje razlik bi bilo seveda lahko nevarno in neplodno.
Pokrajinski odbornik iz Pordenona Chiariotto je vztrajal, da mora biti jezikovni pouk prepuščen želji posameznika. Treba pa je posplošiti pouk o furlanski kulturi. Predsednik pokrajinske komisije za kulturo iz Gorice je obrazložil pomisleke, ki prihajajo iz Goriške. Pomisleki temeljijo v posebnem zemljepisnem in etničnem položaju te pokrajine. Tajnik Furlanskega gibanja Adriano Ceschia je izrazil nasprotovanje k besedilu zakonskega osnutka. Profesorica na videmski u-niverzi Silvana Schiavi pa je poudarila, da je v šoli treba uveljaviti in ovrednotiti poznavanje dveh jezikov.
V Famiglii Cristiani zanimiv članek o Beneških Slovencih
Trgatev na Koprskem v polnem razmahu
Revija (1,6 milijona izvodov na teden) v celoti podpira boj naših rojakov za osnovne narodne pravice
Takole izgloda naslov ilustriranega članka v reviji Famiglia Cristiana o
Beneških Slovencih
*Questi italianissimi sloveni« (Ti zelo italijanski Slovenci), tako je avlo1' Pier Michele Girola naslovil čla-nek, ki na dveh straneh revije »Famiglia Cristiana« (1.6 milijona izvodov na teden) z dne 16. septembra letos v besedi in sliki predstavlja Slovence iz videmske pokrajine. Na zgoščen način opisuje beneške doline tn ljudi, njihovo težko preteklost in Ptoblematično sedanjost ter uteme-iaje njihove zahteve po vključitvi v globalni zakon za zaščito slovenske 1,0rodnostne manjšine v Italiji kot osnovo za prihodnost.
Benečija želi zaščititi svojo staro-oovno kulturo in si znova pridobiti iydjcionalno samostojnost, ki sta jo skušali zadušiti najprej habsburška Monarhija in nato italijanska država, ugotavlja pisec. Seveda je bil naj-Vefii kamen spotike slovenski jezik, j nekdaj preganjan in najbolj brucino teptan pod fašističnim režimom. v,se do leta 1933 so v 64 farah vi-oofuske pokrajine maševali v sloven-fcini’ nato pa se je s prepovedjo ra-e. slovenskega jezika začela prava °ina proti vsemu, kar je bilo sionskega pa tildi proti duhovnikom, °značenim za nasprotnike omike, za avstrijakante in antiitalijane. Druga svetovna vojna je Benečanom prine-s a nove preizkušnje za njihovo na-(>dnostno istovetnost, osvoboditev pa gfsspdarsko nazadovanje in emigralo ter počasno umiranje nekoč cve-, 1 h dolin. V enajstih skoraj povsem l°venskih vaseh, kjer je po podatkih
ljudskega štetja leta 1911 živelo 40 tisoč ljudi, jih je danes komaj 15 tisoč. Tisoči Benečanov so šli v svet »s trebuhom za kruhom«, vsaj 40 tisoč pa jih je v Furlanski nižini, je avtorja članka povedal Ferruccio Cia-vora in dodal, da je duhovnikom beneških dolin vlil novega upanja in poguma videmski škof Battisti. Obujajo se tudi kulturni krožki in giba n ja, verniki pa so se s pozivom za priznanje svojih narodnostnih pravic obrnili tudi na papeža.
Bitka vsekakor ni lahka, ugotavlja pisec, saj so odpori še zelo močni, štiridesetletnega strahu pa se ni moč znebiti preko noči. Danes se zdi — padaljuje — da bo zakon za slovensko manjšino po tolikih »ne« vendarle zajel tudi ozemlja v videmski pokrajini in bodo tamkajšnji Slovenci dobili dvojezično šolo. Obljubljena jim je tudi gospodarska pomoč, ki ,taj omogoči povratek izseljencev in zaposlitev neštevilne mladine, ki je ostala doma.
Med Benečani je še vedno živa misel Ivana Trinka in z njo kulturne in politične tradicije. V preteklih letih pa smo bili priče politične razcepitve med tamkajšnjimi katoliki in ustanovitve posebnega gibanja zunaj K D. Danes so se odnosi izboljšali in govori se o bližnji združitvi odcepljenega dela z matično stranko. Bene čija noče umreti, temveč preživeti s svojimi tradicijami, jezikom in državno pripadnostjo, kot je to storila že pred več kot tisoč leti.
Tak je spobuden zaključek avtorja lahka Girola, ki mu je s podatki in nesojo razmer v Benečiji pomagal Ferruccio Clavora. Prelepi posnetki •jajine, zgodovinskih pričevanj in be-leških domačij dopolnjujejo podobo, ;i jo o Slovencih v videmski pokra-ini ponuja ena najbolj branih ita-ijanskih revij, katoliška »Famiglia Iristiana«. Spodbuden korak, ki ita ijansko javno mnenje na dostopen tačin seznanja s tako malo znano in ibrobno problematiko, o kateri je bi-o v preteklosti primerneje molčati, iorak, ki se pridružuje tistim, ki jih e že pogumno napravil videmski škof 3attisti in ki daje upati, da je končno lapočil trenutek poravnave dolgov, ci si jih je italijanska država nako-oičila s svojim krivičnim zadržanjem Io Slovencev v videmski pokrajini.
Zakonski osnutek o varstvu okolja
TRST — Nov zakonski osnutek o predelavi odpadkov, ki ga je poseben deželni odbor sestavil na osnovi dveh zakonskih predlogov in sicer večine in KPI, je bil v središču pozornosti na zadnji seji komunistične svetovalske skupine v deželnem svetu.
Komunistična svetovalca Riuscetti in Lanzerotti, podpisnika zakonskega predloga KPI, sta o novem normativu, ki bo predmet še bolj poglobljene preučitve, izrazila precej pomislekov in kritičnih pripomb. Sestavljala zakonskega osnutka niso, po njunem mnenju, upoštevali glavnih smernic komunističnega predloga, predvsem pa nov zakon ne ustreza potrebam. Precej pomanjkljiv je, po mnenju komunistov, glede na vprašanje zaščite o-kolja, na organizacijo smetarske službe, ki bi jo morala po predlogu KPI prevzeti posebna »služba okolja«. O-dločno pa je bila kršena tudi temeljna zahteva komunističnega predloga o predelavi in ponovni rabi odpadkov.
VIDEM — Podtajnik za kulturne dobrine v italijanski vladi Giuseppe Galasso je na parlamentarno vprašanje komunističnih poslancev Ba-raccettija, Gasparotta in Polesella odgovoril, da obnova Furlanije po potresu leta 1976 napreduje po na-črtanem programu.
Sklad stotih milijard lir so razdelili na pet let, prve milijarde pa so že porabili za obnovo zgodovinskega središča v Huminu, za popravilo stolnih cerkev v Pordenonu, Huminu in Čedadu ter še za drugo.
Na Krasu bodo pričeli trgali čez dva tedna
KOPER — Tu se je začela trgatev v vinogradih koprskega Vina Koper, dva tedna kasneje pa naj bi grozdje začeli obirati tudi na Krasu. Okoli 370 trgačev naj bi pridelek koprske kleti pospravilo v mesecu dni, medtem ko trgatev na Krasu naj ne bi bila daljša od dveh tednov.
Trgatev na Koprskem narekuje predvsem deževno vreme in bojazen, da bi grozdje začelo gniti. Približno 220 sezonskih trgačev iz okolice Kraševca in 170 delavcev Vina Koper bo začelo obirati grozdje malvazijo in merlot, čez nekaj dni pa tudi re foška in kaberneta. Naslednji teden bodo s trgatvijo začeli tudi zasebni vinogradniki. Pri Vinu Koper računajo, da bodo na družbenem sektorju dnevno natrgali 22 do 27 vagonov grozdja za časa trgatve pa bo, kar 50 delavcev delalo na predelavi, od teh tretjina na klasični predelavi vina.
Za letošnji pridelek menijo, da bo povprečen, zagotovo pa bo zaradi neugodnega vremena v zadnjih dneh grozdje vsebovalo manj sladkorja kot lani. Koprska klet bi morala letos pridelati 550 vagonov grozdja, od tega 450 vagonov iz svojih vinogradov in 100 vagonov od kooperantov. Konec tedna bodo na zboru kooperantov določili tudi letošnjo odkupno ceno grozdja, pri čemer se bodo držali načela, da bo najbolje nagrajeno kakovostno grozdje z optimalno sladkorno stopnjo.
Na Krasu predvidevajo, da bi s trgatvijo začeli okoli 10. oktobra. V kleti TOK Vina Kras pa bodo letos iztisnili približno 240 vagonov grozdja kooperantov in 40 vagonov iz družbenega sektorja. Količinski pridelek na Krasu bo v primerjavi z lanskim letom manjši približno za četrtino.
IZTOK UMER
ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI
U
31. SEJEM
CASA MODERNA
MODERNI DOM
■■■■■■■j*	,	.
/7
URNIK: ob delavnikih 16. - 23. sobota in nedelja 9. - 23.
SEJMIŠČE TORREANO Dl MARTIGNACCO
Zaradi pomanjkljivega izvajanja sporazuma
KGS pismeno zahtevala sestanek o hitri cesti
Kraška gorska skupnost je v prešnjih dneh odposlala pismeno zahtevo deželnemu odborniku za promet in prevoze, da bi čim prej sklical sestanek med podpisniki okvirnega sporazuma o gradnji hitrih cestnih povezav v tržaški pokrajini, na katerem bo treba globalno in natančno preveriti izvajanje njegove vsebine, kakor tudi vrsto novih problemov, ki so pozneje prišli do izraza.
V pismeni zahtevi se uvodoma ugotavlja, da sta od začetka gradnje velikih cestnih povezav minili že dve leti in da so nekateri problemi, ki so nakazani v Izjavi o gradnji avtocestnih zvez in v priloženem Okvirnem sporazumu, ki še čakajo na rešitev. Od podpisa sporazuma so se pojavili še drugi, med katerimi oni, ki jih je odprla razsodba ustavnega sodišča štev. 223 iz julija 1983 glede določevanja razlastitvenih odškodnin. V pismu KGS tudi navaja, kateri so problemi, ki se prepočasi ali pa sploh še ne izvajajo; ti so:
—	polno in zadovoljivo izvajanje okvirnega sporazuma o razlastitvenem po-postopku tako za lastnike zemljišč kot za lastnike hiš v Ul. Castelliere in Rio Spinoleto;
—	posegi v korist kmetijskega sektorja;
—	izredno finansiranje Kraški gorski skupnosti za finančno leto 1985;
—	konferenca o teritoriju;
—	razlastitve, ki se nanašajo na povezavo med državnima cestama 14 in 202.
Sicer pa tudi že sam sporazum, ki je bil podpisan 21.12. 1982, predvideva periodična srečanja med podpisniki za stalno preverjanje stanja. In prav na ta člen sporazuma se sklicuje predsednik KGS Budin, ko poziva deželnega, odbornika, naj čim prej skliče skupni sestanek podpisnikov. Na njem je potrebno čim prej najti primerne rešitve odprtim problemom, poudarja predsednik KGS, in zaščititi upravičene interese razlaščencev in celotne zainteresirane skupnosti ter obenem zagotoviti najugodnejše pogoje za nadaljevanje gradnje velikih cestnih povezav.
Pismena zahteva je bila v vednost odposlana tudi ostalim podpisnikom sporazuma: dolinskemu, devinsko-nabrežinskemu, repentabrskemu, zgoniškemu in tržaškemu županu, družbi ANAS, Kmečki zvezi, Konzorciju Naša zemlja, federaciji Coltivatori diretti in gradbenim podjetjem Place Moulin, ICIR, Grassetto in Palmieri e Toto.
Včeraj predstavili repertoar gledališča Verdi
V letošnji operni sezoni devet abonmajskih predstav
Kot da bi bilo treba še eno potrdilo o finančni krizi gledališč: tudi tržaška operna hiša »Verdi« preživlja hude čase. In na te strune ubrana je tekla tudi včerajšnja tiskovna konferenca v Novinarskem krožku, na kateri so predstavili letošnji repertoar te tako pomembne ustanove. Skratka, sredstev ni, a kljub temu je vodstvu »Verdija« uspelo tudi za to sezono ohraniti v repertoarju devet naslovov, kar je po svoje rekord.
Tako župan Richetti kot Giampaolo de Ferra in Giorgio Cesare so opozorili na težavno stanje, pri tem pa poudarili tudi pomen pristopa sponzorjev pri financiranju kulturnih dejavnosti in umetniških ustanov. Želeti 'bi torej bilo, da bi se oglasili nekakšni meceni, ki bi lajšali rane gledališčem in jim omogočali nemoteno umetniško delo in poslanstvo. Tak sponzor je pri »Verdiju« zaenkrat le družba Siemens (Teatro stabile ima tri »mecene«, naše gledališče pa jasno nobenega) in zaželeno bi bilo, je ostro podčrtal tržaški župan, da bi temu zgledu sledili tudi drugi.
Srž včerajšnje tiskovne konference
pa je bila vsekakor predstavitev letošnjega repertoarja. Umetniški vodja tržaške operne hiše Raffaello de Banfield je razložil, da je sestav Ijalce programa vodila želja nuditi občinstvu zanimive predstave. Res je, da letos ni zaslediti na repertoarju absolutnih novosti, po drugi strani pa je tudi to res, da bodo predstavljene take opere, ki ne najdejo pogosto prostora na odrih italijanskih liričnih hiš. Vodilo vsega je bilo vključevanje »predstavnikov« vseh ■ štirih velikih evropskih opernih tokov, to je francoskega, slovanskega, nemškega in seveda italijanskega.
In kaj nudi letošnji abonma gledališča Verdi? Prva letošnja premiera (povezana z gala večerom — večerne obleke zaželene!) bo že 18. oktobra, ko bo gledališče napolnila glasba opere »Sampson in Datila« Camilla Saint-Saènsa (v glavnih vlogah Maria Luisa Nave — alternacija Petra Malakova, Carlo Cossutta in Dario Zerial, torej dva pevca slovenskega rodu). Tej bo sledila Puccinijeva »Madama Butterfly« (9. novembra), medtem ko bo 1. decembra na sporedu Gluckova opera »Orfej in Evridika«. Konec istega me-
seca (20. decembra) bo premiera De-bussyjeve »Pelléas et Mélisande«, 18. januarja pa bo prva premiera v novem letu: šlo bo za gostovanje »Ballet du Grand théatre« iz Ženeve, torej baletna predstava.
Naslednja, 8. februarja, bo premiere Donizettijeve »Lucie iz Lam-mermoora«, 2. marca Menottijev »Konzul« (pel bo tudi Ivan Sancin), 2. aprila pa Verdijev »Macbeth« z Geno Dimitrovo in Pierom Cappuc-cillijem. Zadnja premiera letošnje abonmajske sezone bo na sporedu 23. aprila in to bo »Jenufa« Leosa Janečka.
To je torej letošnji repertoar tržaške operne hiše. Vpisovanje abonmajev se bo začelo danes in zaključilo 14. oktobra, stari abonenti pa lahko potrdijo svoja mesta do 7. oktobra.
• Na sedežu Tržaškega združenja za esperanto v Ul. Trento 1 je v teku vpisovanje v tečaje mednarodnega jezika esperanta za začetnike in starejše. Trimesečni tečaji se bodo pričeli 5. oktobra, vpisovanje pa poteka vsak torek in petek od 19.30 do 21.30, tudi po telefonu 60523.
TRŽAŠKO GOSPODARSTVO V OCENI INDUSTRIJCEV
V nedeljo v Križu srečanje s pobrateno skupnostjo Griblje
Na pobudo KD Vesna, ŠD Mladina in krajevne sekcije VZPI - ANPI bo v nedeljo v Križu srečanje s pobrateno krajevno skupnostjo Griblje. Stiki med gribeljskimi in med kriškimi organizacijami se razvijajo že nekaj let, septembra lani pa je prišlo do pobratenja in do podpisa listine o prijateljstvu in sodelovanju. Ob priliki pobratenja, ki je bilo v Gribljah, so kulturni program pripravili Križani, sedaj pa jim Balokranjci vračajo obisk.
Goste iz Slovenije bodo Križani pričakali ob 12.30 pred vaškim spomenikom padlim v NOB, kjer jim bo v pozdrav igrala godba na pihala Vesna, nakar bo polaganje vencev in krajša slovesnost. Osrednja kulturna prireditev bo popoldne v domu Alberta Sirka z nastopom gribeljskega pevskega zbora, tamburaškega ansambla in folklorne skupine. Prireditev se bo začela ob 17. uri. V mali dvorani kriškega doma ali pa na dvorišču (če bo vreme temu naklonjeno), bo nato družabnost s plesom ob zvokih Belokranjskega tria. Poleg kulturne prireditve bodo na sporedu tudi športna srečanja.
Skupnost Družina Opčine obvešča, da bo v petek, ob 8.30 v Bazovici stekla enodnevna nabirka odpadnega papirja, cunj in stare obleke za pomoč handikapiranim.
Izvršni odbor krajevnega združenja industrijcev je prvo sejo po poletnem presledku posvetil proučitvi gospodarskih razmer na Tržaškem. Te so po njegovem splošno zaskrbljujoče.
Mimo tržnih težav, ki se jim je izognila redkokatera panoga, in izboljšanja položaja v maloštevilnih strokah, ki naj bi tudi sicer bilo kratkotrajno, so industrijci izrecno poudarili nerešeno vprašanje o krizi v podjetjih z državno soudeležbo. Ne samo, nad nekaterimi družbami se celo razgrinjajo še dodatni temni o-blaki. To je primer Tržaškega Lloy-da, ki je še vedno brez pooblaščenega upravitelja in mu grozi okrnitev trgovskih dejavnosti.
Vodstvo združenja je obsodilo hude in v mnogočem neupravičene zamude v pof/opku za odobritev vsedržavnih finančnih in siceršnjih posegov v korist tržaškega gospodarstva. Prav tako se je obregnilo ob dejstvo, da se velika javna dela dajejo v zakup podjetjem s sedežem izven tržaške pokrajine, toda s pripombo, da so nekatere ustanove zadnji čas le pozornejše na ta problem, kar dokazuje preureditev pomorske postaje.
Če so javna podjetja v finančni stiski, pa lahko zasebni podjetniki sedaj računajo na sredstva, ki jih predvideva deželni zakon 30 v obliki prispevkov za naložbe. Predsednik združenja Federico Pacorini je pozval zato podjetništvo, naj čimbolj izkorišča te možnosti s predlaganjem tehtnih razvojnih programov, hkrati pa
povabil pristojne oblasti, naj pospešijo sprejemanje ustreznih prošenj in sproščanje razpoložljivih sredstev.
izvršni odbor se je dotaknil tudi vprašanja deželne enotnosti vpričo množitve separatističnih teženj in poskusov porazdelitve deželnega ozemlja na vplivnostna območja. Deželna zveza industrijcev — je bilo rečeno — se je v posebni resoluciji izrekla proti takšnim pojavom in se opredelila za enovito razvojno načrtovanje.
Novembra bo zasedal v Trstu glavni svet deželne zveze industrijcev, kar je po mnenju tukajšnjega združenja znamenje posebnega posluha za probleme našega mesta.
Konec leta konferenca o obrtništvu
Deželni odbor je sklenil konec letošnjega leta sklicati 1. konferenco o obrtništvu v deželi F-JK, ki naj opozori na veljavo, pa tudi na težave tega gospodarskega sektorja, v katerem deluje 34.000 podjetij. Na tem srečanju bodo posebno pozornost namenili zakonodajni in upravni dejavnosti deželne vlade in zarisali nove razvojne smernice.
O Zaradi vzdrževalnih del na napravah za zračenje bo predor pri Mon-tebellu zaprt od danes, ob 23. uri do jutri zjutraj, ob 5. uri.
Danes v Dolini predstavitev dveh novih knjig treh domačih avtorjev: Cuka, Mermolje in Bufona
V domači kleti pri Ladiju Kocjanu v Dolini bo danes ob 18.30 predstavitev dveh novih leposlovnih del, katerih avtorji so Milan Bufon - »Rondo« in pa pesnika Ace Mermolja in Marij Čuk, ki sta dala svoji skupni knjigi naslov »Igra v matu«.
Brez dvoma bo predstavitev obeh novih del, ki sta izšli v založbi Založništva tržaškega tiska, pomemben kulturni dogodek, tako zaradi imena avtorjev samih, kot tudi zaradi ambienta, ki tokrat ne bo v Trstu, temveč v hiši prijaznega, vsem- dobro znanega domačina, vinogradnika Ladi ja Kocjana, ki je dal vade volje na razpolago svoje kletne prostore, v katerih bo prireditev potekala.
Rekli smo, da je Ladi Kocjan znani vinogradnik, ki ima vsako leto tudi svojo osmico in bi bilo torej skorajda odveč opisovati, kje stoji njegova hiša in kako priti do nje. Za tiste, ki pa le morda ne poznajo tako dobro Doline, povemo, da je dovolj, da se pripeljejo v vas, pustijo svoj avto na parkirišču pred društveno gostilno in tam povprašajo po Ladiju.
Večer, ki ga bosta uvedla, s predstavitvijo obeh knjig, Ivanka Hergold in Peter Kolšek, bo torej vsestransko zanimiv in prav gotovo tudi prijeten.
Z otvoritvijo razstave »Ars copiandi« začenja Galerija v Tržaški knjigarni danes svojo sezono
Tudi Galerija v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška začenja svojo letošnjo sezono in sicer z otvoritvijo razstave »Ars copiandi«, ki bo danes ob 17.30.
Gre za razstavo aksponatov »copy art«, ki je bila pripravljena v sodelovanju z »Grupo 78«. Pri razstavi sodelujejo Maurizio Armellin, Paolo Can-tarutti, Piermario Ciani, Alessio Curdo, Roberto Steve Gobesso in Alessandro Mlach, razstavo pa je pripravila Maria Campitelli, ki je napisala tudi nekaj uvodnih besed ob otvoritvi razstave, ki predstavlja prav gotovo novost v že tako bogati in razvejani dejavnosti Galerije v Tržaški knjigarni-
Iz njenega uvodnika povzemamo, da je prejela ta nova zvrst umetnosti prvo uradno priznanje leta 1970 na XXXV. beneškem Bienalu, v ZDA P° so nekateri umetniki »Copy-art« že opravili doktorat pri Art Institutu v Chicagu. Sedaj je že govor o različnih generacijah copy — umetnikov in o njihovih različnih tehnikah, ki se vse bolj uveljavljajo tudi v Italiji, pa tudi na našem področju.
Otvoritev razstave bo nudila priložnost za razpravo, oziroma srečanje na temo aktualnih problemov, ki zajemajo prav to zvrst umetnosti.	.
Razstava bo odprta do 10. oktobra od torka do sobote in sicer od 8.3 do 12.30 in od 15.30 do 19.30.
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
j
Leta 1713 so kmečki punti zajeli tudi Devin
Devin
(l)rugi del)
O tem pričajo sorodstvene vezi med devinskimi grofi in nekaterimi furlanskimi rodbinami in posestmi devinskih gospodov v Furlaniji. Okoli leta 1100 je bila ta rodbina že v gradu, kot pričajo podatki, ki pišejo o prvem znanem pripadniku te rodbine leta 1139. Leta 1366 so se Devinci z vsemi gospostvi in posestvi (Devinom, Premom, Senožečami, Golnikom, Reko. Veprin-cem in Moščenicami) podvrgli avstrij skim Habsburžanom. Priključili so se jim kot deželni gospodje. Ko so Devin cd v nemškem rodu leta 1399 izumrli, so jim sledili njihovi sorodniki, ki se imenujejo po švabskem Walseeju. Leta 1472 je Rajnprecht iz Walseeja prodal zgornji in spodnji Devin ter o-kolico z vsemi podložniki, vasmi, tiradi, posestvi in dohodki Habsburžanu, cesarju Frideriku III. L. 1509 so Habsburžani devinsko glavarstvo izročili v užitnino članom rodbine Hofer, od leta 1587 pa nosi naslov devinskih gospodov rodbina Thum und Taxis, katere naslednik je tudi današnji lastnik grada. V prvi polovici 16. stoletja so nastali hudi nesporazumi, ali naj De-
vin pripada Kranjski ali Goriški, vendar so ga določili za sestavni del Kranjske, ki ga je politično in finančno upravljala.
Leta 1713 se je kmečki punt razširil do Devina. Po Grafenauerju je približno 7000 kmetov obkolilo grad. Na oblegovalne so streljali s topovi, jih nekaj pobili, druge pa razpršili. V spomin na ta punt je Kmečka zveza 1. 1974
postavila na trgu dvojezičen spomenik.
V obdobju 1820 do 1830 se je sem priselilo več čožotskih ribiških družin iz Chioggie pri Benetkah. Proti koncu prejšnjega stoletja je bila tu zgrajena tovarna za konzerviranje rib. Predvsem zaradi prevoza žita k mlinom ob Timavi je bil Devin za Tržičem najpomembnejše pristanišče na Goriškem. Med prvo vojno je bila
vas v neposredni bližini fronte, zato so se domačini izselili v begunska taborišča v Avstriji in na Madžarskem ali pa k sorodnikom in znancem v bližnje zaledje.
Med zadnjo vojno je vas aktivno sodelovala v OF. Nekateri vaščani so še v obdobju fašizma sodelovali pri tajni organizaciji, ki je bila v stiku s skupino okrog bazoviških junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Ta skupina je redno razdeljevala propagandne letake in sé zbirala na sestankih Tajne organizacije Borba. Nekateri domačini so se vključili v partizane, nekateri pa so se borili v zavezniških vrstah. L. 1944 so Nemci vse moške od 16. do 65. leta odpeljali na prisilno delo v Nemčijo, 4 domačinke pa v koncentracijska taborišča. Pred letalskimi napadi so se domačini zatekali v kraško jamo na Škrnici na v. robu naselja ali pa v jamo na gmajni pod železniško progo, ki so jo izkopali med prvo vojno avstrijski vojaki in je zdaj zasuta. V 1. 1944 so Nemci v devinskem gradu organizirali različne tečaje za častnike in podčastnike domobranskih enot, med njimi tudi SNVZ (Slovenski narodnostni varnostni odbor). Poleti 1. 1944 so Nemci pod Bokadi-
nom ustrelili dva partizana, ki sta pokopana na devinskem pokopališču pri kapelici. Stiki s partizanskimi e' notami v Devinu niso bili zelo pog®" sti, ker je bila vas težko dostopna-Vseeno pa je med drugim delovala slovenska šola, ki pa je bila zaprta po aretaciji in deportaciji učiteljice Zorke Legiša 28.8.1944. Učiteljica Zon ka Legiša, s partzanskim imenom KsO' ni ja, je bila povezana z NOB, odda-jala poročila ter hodila po navodila na ozemlje, ki je bilo pod partizan-skim nadzorstvom. V vasi sta padla dva partizana, dva pa sta umrla koncentracijskih taboriščih. Ob 316 obletnici osvoboditve je občina na d vinskem trgu odkrila spominsko ploščo.
(Se nadaljuje)
Vse, ki bi se hoteli oglasiti » zvezi z opisi krajev, H sl bodo to sledili, toplo vabimo, da svojo dopolnila, kritične pripombe » popravke posredujejo uredništvo Primorskega dnevnika ali SLOM-Koristna in dobrodošla bo vsakršna pripomba, tudi takšna, ki jo boste mimogrede telefonsko sporočili.
V Trstu se ogrevajo za vstop melonarjev v deželno koalicijo
Vrsta opravil po nasvetih strokovnjaka inž. Vitjana Sancina
»Trgatev je že tako blizu, da je treba...«
Upravna in politična dejavnost na Tržaškem, ki je po poletnem premoru spet zaživela z zasedanjem pokrajinskega sveta, je že pod vtisom politične krize, ki lebdi nad deželno vlado. V zvezi s položajem na deželi, ki je v marsičem povezan s tržaško problematiko, so se včeraj sestali pokrajinski tajniki šestih strank, ki sestavljajo koalicijo na občini in na pokrajini. Predstavniki LpT, KD, PRI, PLI, PSDI, in SSk so potrdili veljavnost političnega sporazuma, ki jih veže od konca maja ter podčrtali, da je bilo takrat tudi rečeno, da bo v zameno za vstop v tržaško koalicijo Lista člmprej postala sestavni del deželnega odbora. Obenem pa so tajniki šestih strank spet pozvali PSI, da vstopi v koalicijo in tako »prispeva svoj delež k obrambi interesov mesta«.
Poziv za vstop LpT v deželni odbor, ki prihaja iz Trsta, bo gotovo vplival na pogovore na deželni ravni, ki se bodo nadaljevali v torek. Socialisti so se podobno kot deželni tajništvi PSDI in PRI že izrekli, da ne marajo melonarjev v deželni odbor, za kar se največ ogrevajo demokristjani, ki bi izkoristili morebitne spremembe v odboru, da vsilijo svojim zaveznikom deželnega tajnika Biasut-tija za predsednika deželnega odbora.
Pričakovanje na trgatev je letos drugačno od običajnih. Vinogradniki se z zaskrbljenostjo ozirajo po svojih trtah, ki ne obetajo nič kaj dobrega. Nestanovitno in malo sončno vreme med poletjem ter sedanje že dolgotrajno deževje sta opravili svoje, tako da se vinogradnikom obeta kar precejšnja škoda. Proti vremenskim neprilikam so brez moči, preostaja pa jim to, da se ha trgatev že sedaj dobro pripravljajo in sprejemajo vse tiste potrebne ukrepe, da bi bil končni proizvod v sedanjih pogojih čim boljši. 0 pripravah na trgatev smo se zato pogovorili s strokovnjakom inž. Vitjanom Sancinom, ki je rade volje posredoval vrsto koristnih nasvetov.
Kaj lahko pričakujemo, smo ga najprej vprašali, od letošnje trgatve po tako slabem vremenu?
Zdravstveno stanje grozdja, kar mi je znano, še ni trenutno zaskrbljujoče; sicer se predvideva, da se bo poslabšalo, ker tako vreme pospešuje razvoj botritisa ali sive plesni. Nekateri še naprej škropijo in nalagajo na trio zaščitna sredstva, kar po mojem ni primemo: trgatev je že tako blizu, da tako visoke in prepozne doze škropil negativno vplivajo ne samo na vrenje, ampak tudi kasneje na kvaliteto vina.
Kaj torej preostaja vinogradnikom?
Na trgatev se morajo pripraviti čim bolje; v letošnjem letu bo igrala temperatura v kleti eno bistvenih vlog, kajti napovedujejo hladno in deževno vreme, kar je za trgatev neugodno. Zato je treba posvetiti sprejemu in predelavi grozdja v kleti posebno pozornost in skrb.
Kateri so ukrepi, na katere se mora vinogradnik pripraviti?
V poštev pride tretiranje grozdja, oziroma mo-
šta, s kalijevim metabisolfitom, to je snovjo, ki preprečuje raznovrstne bolezni vin in uravnava vrenje. Pomembno v'ogo igrajo tudi selekcionirane kvasovke, zaradi česar je primemo, da si jih vinogradniki pravočasno nabavijo in pripravijo vrelni nastavek. Z uporabo selekcioniranih kvasovk namreč steče fermeritacija veliko hitreje, poleg tega pa se pri tem biotehničnem procesu tvori bistveno manjša količina nezaželenih snovi (ocetne kisline, metilni alkohol...). Tretji faktor za boljše vretje pa je temperatura, ki naj se giblje v kleti od 18 do 23 - 25 stopinj C. V primem, da je k"et po naravni poti hladnejša, ali temperatura nižja od navedenih vrednosti, je potrebno prostore segrevati. Tu pridejo v poštev zlasti električne peči.
Zakaj so potrebni ti pristopi?
Uporaba selekcioniranih kvasovk igra izredni pomen zlasti v deževnih letih, ko so jagode na grozdju izprane in se na njih nahaja razmeroma nizko število glivic - kvasovk. Tako grozdje, oziroma mošt pridelan iz njega, navadno pozno zavre, o-ziroma steče fermentacija za'o počasi. Bistveni pomen dodajanja čiste kulture kvasovk je v tem, da spremenimo začetno razmerje med tako imenovanimi zdravimi in koristnimi kvasnicami in pa škodljivimi. Vrenje bo steklo veliko hitreje in zelo se bo zmanjšala možnost tvorbe za človeški organizem strupenih spojin (ocetne kisline, metilnega alkohola. . .). Selekcionirane kvasovke namreč spreminjajo sladkor v moštu v etini alkohol, to je tisti alkohol, ki v neprevelikih količinah človeškemu organizmu ni škodljiv, ampak mu je dragocen vir energije.
Čemu pa koristi uporaba kalijevega metabisol-fita?
Njegova uporaba v pridelovanju vina je pač nujno zlo; če ga uporabljamo v prevelikih količinah je škodljiv, če pa v nižjih razmerjih je za človeški organizem neškodljiv, a še vedno učinkovit proti številnim boleznim in napakam vina. Z dodajanjem tega preparata uničimo škodljive kvasovke v moštu, ne uničimo pa tako imenovanih žlahtnih kvasovk, ker so odpornejše. V tem primeru deluje žveplo kot antisektik. Druga pomembna vloga pa izhaja iz dejstva, da žveplo, ki se nahaja v kalijevem metabisolfitu prepreči po-rja ven je mošta, oziroma vina.
Kot tretji faktor ostaja še temperatura v kleti; kaj bi povedali s tem v zvezi?
Optimalna temperatura delovanja žlahtnih kvasovk je med 18 in nekje 25 (za nekatere celo 30) stopinj C. Pri tej temperaturi kvasovke najbolje živijo; nižja in višja temperatura zavirata fermentacijo; zelo nizke in zelo visoke pa fermentacijo popolnoma zaustavijo. Iz tega pač izhaja, da v k'eti, kjer te temperature ne nastopajo, umetno zvišamo oziroma znižamo temperatura mošta. Zvišamo tako, da grejemo z raznimi pečmi, znižamo pa tako, da prostor osvežujemo s hladnim zrakom in posode kjer mošt vre hladimo s hladno vodo.
Kakšno kvaliteto vina pa lahko pričakujemo v takih pogojih predelave grozdja?
V primeru, da grozdje ne bo močno načeto ali napadeno, bi morala biti kvaliteta letošnje letine razmeroma dobra, četudi bo grozdje vsebovalo nekoliko manj sadkorja, vsebovalo pa bo višje količine (pro mile) kisline, ki daje vinu svežino in polnost okusa.
A.S.
Položaj na slovenskih šolah vsak dan resnejši
Ratinar a: skoraj dva tedna brez pouka
Na osnovni šob Fran Milčinski že enajsti dan ni bilo pouka, že štiri dni pa je prazen tudi oddelek nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod na Katinari Položaj na obeh slovenskih šolah se iz dneva v dan slabša, otroci so izgubili skoraj dva tedna pouka, že spet pa moramo ugotoviti, da ostajajo pristojne oblasti, tako tržaška občinska uprava, ki mora preskrbeti posameznim šolam primerne učne prostore, kot tudi šolsko skrbništvo, ki bi moralo nadzorovati pouk na šolah, povsem križem rok. Doslej niso ne občinski upravitelji niti šolski skrbnik storili nič konkretnega, da bi se vprašanje prostorske stiske na Katinari premaknilo z mrtve točke.
Občinski odbornik za šolstvo Lucio Vattovani je včeraj predočil nekatere predloge, ki pa so za slovenske starše nesprejemljivi. Eden od predlogov predvideva pregraditev enega učnega prostora v šolskem poslopju na Reški cesti, kjer delujeta oddelek slovenske nižje srednje šole in italijanska osnovna šola Silvestri. Slovenski starši se s takim predlogom ne strinjajo; to so jasno povedali odborniku Vattovaniju že med njegovim ogledom obeh šol v sredo, 19. septembra. Zavrnitev predloga je jasno utemeljena; »Sedaj razpolaga nižja srednja šola v prvem nadstropju z dvema primernima učnima prosto-pwna«, pravijo slovenski starši. »Če bi eno od teh učilnic pregradili, bi
lahko šola razpolagala le z enim primernim prostorom, preostala dva bi bila za pouk neprimerna!«
Slovenske starše so tudi »zbodle« številke o učencih in dijakih, ki jih navaja Vattovani. Odbornik omenja 80 do 90 otrok. Obe slovenski šoli, osnovno in nižjo srednjo, obiskuje letos skupno 80 učencev in dijakov. To pomeni — pravijo slovenski starši — da bi morale oblasti preskrbeti prostore le kakim desetim učencem. Vse kaže, da občina ni zmožna dobiti rešitve niti za tako omejeno število otrok . . .
Tudi vest, da se bo občinski odbor šele v ponedeljek lotil katinarskega vprašanja, je naletela pri slovenskih starših na negativen odmev. »Namesto da bi vso stvar čimprej uredili, hočejo upravitelji prostorsko stisko še podaljšati,« je bila njihova ugotovitev.
Odbornik Vattovani je včeraj po-
zval slovenske starše, naj pokažejo dobro voljo in prekinejo protestno akcijo, da se ne bi tako položaj še zaostril. Za slovenske starše je poziv nesprejemljiv. »Ko bi prekinili svojo akcijo, bi Vattovani ne čez en teden, p>ač pa že naslednji dan pozabil na nas,« odgovarjajo starši odborniku in ga opominjajo, da je položaj na obeh šolah sedaj povsem enak položaju ob začetku šolskega leta. »Zato je najbolje, da sam odbornik pokaže dobro voljo in reši vprašanje, sicer se bo položaj zares še zaostril,« je njihov odgovor.
Poleg odbomištva za šolstvo je v vso zadevo globoko vpleten tudi drug organ, ki je doslej o vsem vprašanju že preveč molčal. Gre za šolsko skrbništvo, oziroma za šolskega skrbnika, ki mu načeluje.
Od začetka šolskega leta je bilo doslej 41 učencev šole Milčinski e-
najst dni brez pouka; tem se je v zadnjih ptetih dneh pridružilo še 39 dijakov nižje srednje šole. Svetoivan-sko didaktično ravnateljstvo in ravnateljstvo šole Sv. Ciril in Metod sta vse te dni sproti obveščali skrbništvo o stavki na šolah in ga opozarjali na vedno bolj zaskrbljujoč položaj na šolah. Na vsa ta pisma doslej ni bilo odziva; šolsko skrbništvo se še ni obrnilo do obeh ravnateljstev, da bi podrobneje izvedelo, kakšno je stanje na šolah, niti ni kontaktiralo ravnateljev. Skrbništvo se skratka vede, kot da bi bil na obeh šolah reden pouk!
Če je dejavnost pristojnih organov, občine in skrbništva pičla ali nična, pa se v teh dneh vrstijo sestanki staršev in vodstev šol. Sinoči so se sestali predstavniki slovenskih staršev, drevi ob 18. uri pa se bodo na Katinari sestali področna sveta didaktičnih ravnateljstev in zavodski svet šole Sv. Ciril in Metod.
• Združenje AGMEN vabi v petek, 28. septembra na koncert, ki bo ob 20.30 v gledališču Rossetti. Na koncertu bodo nastopili znani operni pevci, ki bodo izvajali skladbe Puccinija, Rossinija, Verdija in Masseneta. Izkupiček koncerta je namenjen združevanju AGMEN, ki v naši deželi deluje v korist otrok, ki bolehajo za levkemijo in tumorji.
Šolska refekcija od 1. oktobra, a po kakšni ceni?
Tržaška občina obvešča, da bo začela šolska refekcija v otroških vrtcih (državnih in občinskih) in v osnovnih in nižjih srednjih šolah s celodnevnim poukom delovati v ponedeljek, 1. oktobra. V tiskovnem sporočilu občine je rečeno, da predstavlja letos šolska refekcija veliko breme za občino, predvsem zaradi povečanja števila razredov s celodnevnim poukom (te razrede obiskuje letos 1198 učencev, lani jih je bilo 897). Poleg teh bo, kot prejšnja leta, občina preskrbela šolsko menzo približno 2.600 otrokom, ki obiskujejo občinske vrtce in 700 otrokom državnih vrtcev. »Kot smo že sporočili sindikalnim organizacijam, ne bo letos mogoče uvesti refekcije za osnovne šole s podaljšanim umikom«, zaključuje tiskovno sporočilo občine.
Obvestilo občine o začetku šolske refekcije je, če že drugega ne, zelo pomanjkljivo. V njem sploh ni govora o ceni refekcije. Starši tako štiri dni pred uvedbo refekcije ne vedo, koliko bodo potrosili za kosila svojih malčkov. Lani so plačevali mesečno ceno, letos se je odbomištvo za šolstvo dogovarjalo s sindikalnimi organizacijami o plačevanju posameznih kosil (starši naj bi plačali toliko kosil, kolikor bi jih otroci pojedli). Sindikati so predlagali naj bi stalo kosilo v vrtcih po 1.800 lir, v osnovnih in nižjih srednjih šolah pa po 2.200 lir. Po vesteh sindikata CG IL kaže, da je občina zvišala ti ceni na 2.000, oziroma 2.500 lir, uradnega obvestila občine o novih cenah pa, kot rečeno, še ni.
Ukinitev refekcije na šolah s podaljšanim urnikom bo prizadela slovensko šolo. V tržaški občini delujejo namreč tri take osnovne šole: v Skednju, na Opčinah in, od letos, pri Sv. Ani. V Skednju in na Opčinah so lani otroci kosili v šoli; letos bodo ostali brez kosil, kar bo prav gotovo prizadelo otroke same in njihove starše.
Maksimilijanova sfinga danes na kopnem
Danes dopoldne bodo v pristanu Miramarskega gradu potegnili na suho egipčansko sfingo, ki so jo morski valovi med nedeljskim neurjem pahnili s podstavka. Poslednji ostanek dragocene Maksimilijanove zbirke leži štiri metre globoko; od pomola, na katerem je sfinga bila postavljena, pa je oddaljen tri metre in pol. Tehnikom podjetja, ki mu je bilo zaupano to delo, bodo pomagali potapljači iz vrst karabinjerjev, ki so sfingo tudi prvi našli. Navzoči bodo tudi izvedenci za spomeniško varstvo, ki bodo kamnito sfingo temeljito pregledali in jo po potrebi restavrirali. Vsekakor jo bodo opremili z daljšimi in odpornejšimi zatikači iz nerjavečega jekla
Ob izgubi drage Sofije Berdon vd. Pregare izreka družini in svojcem globoko sožalje KD F. Prešeren.
Prostorska stiska: interpelacija SSk in poseg PSI
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka je vložil deželnemu odboru interpelacijo, v kateri želi izvedeti, kaj je deželni odbor ukrenil, da bi čimprej rešili težavni položaj na slovenski osnovni in nižji srednji šoli na Katinari v korist prebivalstva slovenskega jezika, ki tam prebiva, in v korist vsega tržaškega in prebivalstva vse dežele.
Vedno v zvezi z vprašanjem prostorske stiske na Katinari je načelnik svetovalske skupine PSI v deželnem svetu Gianfranco Carbone posegel pri šolskem skrbniku in pri tržaškem županu, da bi dobili rešitev za tako pereči problem.
Lažna policista v pripor
Dva moška sta se izdajala za policista, vendar sta slabo naletela in končala v priporu. Zgodilo se je pred-sinočnjim v baru Sandro, Ul. Dandolo 1, ko sta v lokal vstopila zakrinkana moška ter zaprosila nič hudega slutečega 53-letnega Bruna Uravicha iz Ul. Navali 33 za cigareto. Slednji Pa je zahteval, naj si prej snameta aoasko in burkeža sta ubogala ter se Predstavila kot agenta oddelka za boj Proti razpečevalcem mamil. Možakarja sta se celo skušala legitimirati z lažnimi dokumenti, nato pa Ura-Vichu zagrozila, da ga bosta priprla. Uravichu je bilo neokusne šale dovolj jn poklical je agente letečega oddelka. Slednji so v lažnih policajih prepoznali 27-letnega Maura Palcicha iz Ul. Scussa 5 in 38-letnega Franca volpisa iz Ul. Giacinti 36, katerima 80 vinski hlapi že dodobra s topih v Slavo. Skušala sta se sicer braniti, da sta hotela le preplašiti Graditila, ker naj bi ta bil javno obrekoval policijo, a niso jima verjeli: namišljena policista so odpeljali na kvesturo ter ju zaslišali.
Danes stavka avtonomni sindikat zdravstvenih delavcev
Avtonomni sindikat Fials-Cisal je za danes proglasil stavko vseh zdravstvenih delavcev, ki nimajo stalne zaposlitve. Iz solidarnosti vabi k stavki tudi vse preostalo osebje KZE.
Sindikat utemeljuje stavko s trditvijo, da ni prejel od odgovornih organov prepričljivih zagotovil v zvezi z odpusti tistih zdravstvenih delavcev, ki so jih začasno zaposlili lani in letos.
Sindikalna zveza CGIL - CISL -UIL podpira zahteve zainteresiranih delavcev, vendar razčlenjuje problem precej drugače, predvsem iz zornega kota, da je bilo osebje sprejeto v službo začasno, se pravi s šestmesečno pogodbo in da je treba torej voditi sindikalni boj tudi na osnovi obstoječe zakonodaje. Glede pobud avtonomnega sindikata je zvezna federacija mnenja, da »ribarijo v kalnem« in da avtonomisti hočejo doseči, sicer na lahek način, le privoljenje nekaterih razočaranih oseb.
Avtonomni sindikat ima vsekakor v zdravstvu bolj malo privržencev, zato za danes ni predvideti, da bo imela napovedana stavka širše razsežnosti.
TV mreža »Tele 4« predstavila novi program
Zasebna televizijska postaja »Tele 4« je včeraj popoldne predstavila novi program za televizijsko sezono 1984-85. Na tiskovni konferenci je predsednik Giorgio Irneri poudaril, da deluje ta zasebna televizijska hiša v prepričanju, da zastopa interese Trsta in tržaške pokrajine.
Mednarodni kongres ladijskih inženirjev
V	okviru II. razstave o morju se je včeraj začel na velesejmu tridnevni kongres mednarodnega združenja za sisteme ladijskega inženirstva ICMES (prva dva sta bila leta 1977 v Parizu in leta 1979 v Londonu). Udeležuje se ga nad 130 ladijskih inženirjev iz 24 evropskih in drugih držav, osrednja predmeta posvetovanj pa zadevata najsodobnejše pridobitve na področju ladijskega inženirstva in nove načine ladijskega pogana v povezavi s problemom energetskega varčevanja in avtomatizacije plovil.
Predvčerajšnjim pa je bilo študijsko zasedanje o izkoriščanju podmorskih naftnih nahajališč na Jadranu in obrambi le-tega pred onesnaževanjem po nafti.
Slovenski oktet v evangeličanski cerkvi v Trstu
V	okviru koncertov, ki jih pod skupnim naslovom »Glasbeni september« prirejajo združenje »Appuntamenti musicali« (Glasbena srečanja), Tržaška avtonomna turistična ustanova in Cappella Civica, bo danes ob 20.30 v evangeličanski luteranski cerkvi na Trgu Panfili nastopil Slovenski oktet.
Ta imenitna pevska skupina je bila ustanovljena l. 1951 in ima sedaj za seboj že nad 2000 koncertov, med njimi 500 v tujini. Slovenski oktet je posnel že 18 plošč in nekaj kaset, ter je reden gost v domačih in tujih televizijskih oddajah. Ugled te komorne pevske sestave je segel preko meja domovine in Slovenski oktet je prirasel k srcu občinstva cele Evrope. V letih 1957 in 1964 je prejel Prešernovo nagrado, najvišje slovensko prizna nje za dosežke na kulturnem področju, ob 25-letnici obstoja pa mu je pomembno priznanje podelil tudi jugoslovanski predsednik Tito.
Slovenski oktet se bo danes predstavil s cerkvenimi in prosvetnimi pesmimi starih in sodobnih mojstrov.
Delovanje zgoniškega občinskega odbora
Zgoniški občinski odbor se je ob začetku novega šolskega leta soočil z dvema primeroma šoloobveznih handikapiranih otrok in je v skladu z zakonom poskrbel za njuno varstvo oziroma prevoz.
Na področju javnih del so končali z asfaltiranjem nekaterih odsekov cest v skupni vrednosti 47 milijonov lir, ki so jih črpali iz občinskega proračuna. Z asfaltom so prevlekli nekatere stranske makadamske poti in ob rabljene odseke cest v Gabrovcu, Repniču, Saležu, Bajti in trg pred cerkvijo v Zgoniku.
Kar zadeva občinsko telovadnico v Zgoniku pa so v teku dela za priključitev električnega toka, akreditirano gradbeno podjetje pa končuje notranjo ureditev tega objekta.	B. S.
Devinsko-nabrežinski kulturni delavci bi radi z novimi prijemi razširili prosvetno delovanje
V zamejskem prostoru delujejo društva, ki imajo nekaj zanimivih značilnosti. Vzeli smo v poštev nabrežinsko društvo predvsem iz dveh razlogov: ker je pač edino društvo, ki ima enoten odbor za kulturno in športno dejavnost (SKD I. Gruden je namreč spojeno s ŠD Sokol), poleg tega pa je bilo do nedavnega praktično edino slovensko prosvetno društvo v devinsko - nabre-žinski občini, kjer sicer obstajajo še zbora iz Devina ter novonastali šempolajski »Vigred«. Na prvi videz bi se torej zdelo, da je kulturni utrip centraliziran v Nabrežini, vseeno pa skuša društvo razširiti svoj »delokrog« tudi na obrobne vasi, nekako po formuli sesljenskega družbenega centra, ki je letos poleti organiziral niz glasbenih koncertov v različnih vaseh občine.
»V zvezi s tem smo letos po nekaterih vaseh občine, kot npr. v Mavhinjah in Cerovljah, predstavili raziskavo o manj znanih obrtniških dejavnostih s teh krajev. V preteklosti smo z zborom gostovali v Mavhinjah in drugod, vendar bi morali več sodelovati s slovenskimi kulturniki, ki delujejo v občini«, nam je izjavil kulturni referent pri SKD I. Gruden ter dolgoletni pevec istoimenskega pevskega zbora Zvonko Legiša. S tem v zvezi naj omenimo, da spadajo nabrežinski zbori med redke, ki imajo pevovodjo iz matične domovine. Zbor ostaja steber društvenega delovanja, čeprav je zadnje čase nekoliko zašel v krizo.
»Ukrepali bomo tako, da si z ustanovitvijo otroškega pevskega zbora zagotovimo kontinuirano ter bolj bogato delovanje v moškem, ženskem ter mešanem zboru.
Kar se tega tiče, smo kot društvo navezali stike z osnovno in srednjo šolo v Nabrežini. Pač pa bi opozoril tudi na' uspeh pobude »Otroški poletni center«, ki jo je naše društvo za 10 dni že četrtič zapored organiziralo. Pobuda je uspela tudi zaradi tega, ker je poleg večjega števila otrok pritegnila tudi mnogo animatork«, je nadaljeval Legiša.
Kaj p>a v zvezi s pripombami, po katerih naj bi oblike delovanja nekega društva, kot npr. zborovska glasba, tradicionalne proslave ip>d. bile neučinkovite in zastarele, posebno v krajih, ki so narodnostno na prepihu? Ni morda bolje osredotočiti večjo pozornost družabni plati društvenega delovanja (prirejanju izletov in prostih zabav v večernih urah ob morju itd.)?
Naš sogovornik se je strinjal s potrebo po iskanju novih zamisli v društvenem delovanju. V' zvezi s tem je omenil koristno izkušnjo igre »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«, t.j. spleta anekdot, pregovorov, vraž v obliki dialogov, zbranega po vaseh občine na podlagi intervjujev z domačini. Z igro je društvo med drugim počastilo slovenski kulturni praznik. Kar se pa zbora tiče, naj leta ostane, saj je dragocen kulturni dejavnik, mora pia le imeti značilnost majhne skupnosti, v kateri se zberejo pevci z željo po lepih trenutkih ter razvedrilu.
Naj omenimo še, da se kulturno društvo »I. Gruden« namerava vključiti v okvir praznovanj ob dvatisoči obletnici nabrežinskih kamnolomov.
IVAN VOGRIČ
»Foto Trst 80« organizira
3. fotografski natečaj
»Foto Trst 110« — organizacija, ki vključuje naše fotoamaterje in s svojo dejavnostjo častno zastopa tudi ta del slovenske manjšine, ki se ukvarja s fotografijo, prireja letos že tretji fotografski natečaj, ki se ga lahke udeležijo vsi fotoamaterji iz dežele F-JK. Predvajanje, nagrajevanje in otvoritev razstave barvnih diapozitivov, kot črno-belih slik, ki jih bodo udeleženci natečaja poslali. bo 15. decembra ob 19.30 v Ul. sv. Frančiška 20, kjer ima klub tudi svoje prostore.
llok za dostavo diapozitivov, kot fotografij se začenja 12. in traja do 24. novembra. Vsak avtor lahko sodeluje z največ petimi izdelki iz vsake zvrsti.
Vodstvo kluba je v teh dneh razposlalo, oziroma razdelilo prijavnico, ki vsebuje vsa navodila za interesi-rane fotoamaterje, v katerih je do podrobnosti opisano, kašni morajo biti predloženi diapozitivi in kakšne naj bodo posebnosti fotografij.
V prijavnici so tudi naslednji podatki: vpisnina za udeležbo na natečaju znaša 5.000 lir (to velja za oba odseka). Vsak avtor odgovarja sam za vsebino predloženih del, ki jih bo pregledala in ocenila komisija, v kateri so:	Giorgio Ferluga, krožek
KZE, Sergio Ferrari, TV snemalec, Davorin Križmančič, fotoreporter, Fulvio Merlak, krožek VMT in De-ziderij Švara, umetnik - slikar.
Za tisto, katerih diapozitivi, ali fotografije bodo izbrani kot najboljši, so predvidene nagrade: Trofeja »Foto Trst 80«, pokali, plakete in še druga priznanja. Ocenjevalna komisija se bo sestala 6. decembra, udeleženci pa bodo lahko ponovno dvignili predložena dela od 10. 1. 1985 dalje na sedežu kluba v Ul. sv. Frančiška 20.
Ker je med nami vse več fotoamaterjev, je prav, da jih s tem člankom pravočasno obvestimo o natečaju tako, da bodo lahko do 12. novembra napravili diapozitive, ali fotografije, s katerimi bodo sodelovali na natečaju.
SLOVENSKO
''GLEDAUŠČE V TRSTU
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1984-85
REPERTOAR :
Anton Tomaž Linhart:
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
režija Jože Babič
Ivanka Hergold :
PARAPPI S
(ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA)
režija Boris Kobal Ettore Petrolini :
CHICCHIGNOLA
režija Mario Uršič Tennessee Williams:
MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI
režija Dušan Mlakar Drago Jančar:
DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI
gostovanje Drame SNG Maribor
Ivan Pregelj - Matjaž Kmecl : PLEBANUSJOANNES gostovanje PDG Nova Gorica
Vpisovanje abonentov do 10. oktobra od 10. do 12. in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul Petronio 4. Dosedanji a-bonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 5. oktobra od 9. do 14. ure. Telefon 734-265.
gledališča
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 27. septembra, ob 19.30: Simf. orkester Slovenske filharmonije. Modri abonma 2. - dodatni.
Okrogla dvorana
Jutri, 28. septembra, ob 22. uri in v nedeljo, 30. t.m., ob 20.30: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 27. septembra, ob 20. uri v gledališki dvorani v Solkanu Eugene O' Neill: Dolgega dneva potovanje v noč. Ponovitvi v petek in soboto ob isti uri.
Padla sta za svobodo
Pred štiridesetimi leti, 27. septembra 1944, sta v borbi za svobodo svojega naroda in proti nacifašističnemu nasilju padla brata Ferdinand in Le-andcr Čok iz Lonjerja. Prvi, rojen 27.6.1920, je padel v Podragi pri Vipavi kot borec Bazoviške brigade, drugi, rojen 13.2.1927, pa pri Koprivniku na Dolenjskem kot borec Belokranjskega odreda.
Ob obletnici njune junaške smrti se ju s ponosom spominjajo oče Nando, sorodniki in vsi, ki so ju poznali.
Združenje za
hemopatične in neoplastične bolnike - AGMEN
priredi jutri, 28. t.m. ob 20.30 v gledališču Rossetti
DOBRODELNI
KO N C E R T
Sodelujejo : Carlo Cossutta, Gloria Scalchi, Giuseppe Botta, Francesco Ellero D’Arte-gna. Stella Doz in otroški zbor Piccoli cantori della Città di Trieste.
Izkupiček koncerta je namenjen zdravljenju otrok, ki bolehajo za krvnim rakom.
koncerti
VERDI
Jutri, 28., ob 20.30 in v nedeljo, 30. septembra, ob 18. uri bo otvoritev simfonične sezone 1984-85. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Pinchas Steinberg, na sporedu pa bodo skladbe Stravinskega, Glazunova, Čajkovskega. Kot solist bo nastopil violinist Fernando Selvaggio.
Pri blagajni gledališča (tel. 631-948) so na razpolago vstopnice za oba koncerta.
Danes, 27. t.m., ob 20.30 bo v okviru cikla »Glasbeni september« v evangeličanski luteranski cerkvi nastopil SLOVENSKI OKTET. Na sporedu skladbe J. Gallusa, Di Lassa, Passereaua, Scan-delle, Villaerta, Castoldija, v drugem delu pa Mladenova, Zografskega, Po povskega, Davidovskega, Rahmaninova in Čajkovskega.
Glasbena matica - Trst. Oddelek za staro glasbo. V nedeljo, 30. t.m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29 koncert: ROBERTO FABBRICIA-NI - flavta in ERIKA SLAMA - flavta. Vabljeni !
kino
Ariston 17.00, 18.40, 20.20 in 22.00 »Noi tre«. Režija P. Avati.
Eden 16.30 — 22.00 »Nudo e crudele«. Film za vsakogar.
Fenice 16.30 — 22.15 »Beat Street«.
Barvni film za vsakogar.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Casanova II.«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Scuola di polizia«.
Dvorana št. 3 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Scanner«. Za vsakogar.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Conan il distruttore«.
Mignon 16.00 — 22.15 »Emanuelle - IV.«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 17.00 — 22.00 »Love, love«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 — 22.00 »All’inseguimento della pietra verde«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »II diavolo e l'acqua santa«. T. Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom. Lumiere 17.00 — 22.00 »Macbeth«. Roman Polanski. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 — 21.30 »Joanna, la farfalla in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 17.00 — 22.00 »II dittatore del lo stato libero di Bananas«. Woody Alien.
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
obvešča, da odpade enodnevni izlet na Gorenjsko 30. septembra zaradi slabega vremena. Prosimo prijavljene, da se zglasijo v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., ali po telefonu na št. 732-858.
knjižne izdaje
CEHT -
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
Založba, Milan Bufon, Marij Čuk in Ace Mcrmolja
vabijo na predstavitev svojih novih leposlovnih del. O knjigah bosta spregovorila Ivanka Hergold in Peter Kolšek.
Literarni krst bo v domači kleti pri Ladiju Kocjanu - Na Brcah -Dolina pri Trstu 147 (parkirišče pred društveno gostilno),
DANES, 27. t.m., ob 18.30.
Nasvidenje!
TMGw
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi danes, 27. septembra, ob 17.30 na otvoritev razstave
ARS COPIANDI
Razstava eksponatov »copy art« je organizirana v sodelovanju z »grupo 78«.
razstave
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, je odprta do 4. oktobra razstava slikarja Costanza Schiavi ja.
V	Mali galeriji v Sežani razstavlja slikar Peter Rehar. Razstava bo odprta do 8. oktobra.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 28. septembra, ob 20.30 odprtje 1. samostojne razstave tapiserij MAGDE TAVČAR. Umetnico bo predstavil prof. Milko Rener. Pesnika Ace Mermolja in Marij čuk bosta prebrala nekaj pesmi iz svoje nove pesniške zbirke »IGRA V MATU«. Vabljeni!
čestitke
Naša dramska skupina je dobila novega člana. Za to imata zaslugo Igor in Giuliana. Naj mali ROBERT nikar preveč ne joka, želi družini Amaterski oder »J. Štoka«.
A
Danes praznuje 70. rojstni dan DANILO SANCIN Še na mnoga zdrava in srečna leta mu iz srca želijo Lidia, Edi, Ondina, Diego, Maya in Walter.
razna obvestila
KD Vesna, ŠD Mladina in sekcija VZPI-ANPI prhvjajo v nedeljo, 30. t.m., v Križu srečanje s pobrateno krajevno skupnostjo Griblje. Goste bomo pričakali ob 12.30 izpred spomenika padlim, ob 17. uri bo v Domu A. Sirk kulturni program. Sledila bo družabnost.
Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta organizira srečanje s sorodnim društvom iz Gorice. Srečanje bo v soboto, 6. oktobra. Goste bomo sprejeli v Dolini; kosilo bo v gostilni na Jezeru. Vabimo člane, da se prijavijo. Vpisovanje bo jutri, 28. septembra, od 10. do 11. ure na sedežu v Ul. Cicerone 8.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja vabi na srečanje z agronomom Vitjanom Sancinom, ki bo jutri, 28. t.m., ob 19.45 v Ljudskem domu v Podlonjer ju na temo: PROBLEMI LETOŠNJE TRGATVE.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria
prirejata v soboto, 29., in v nedeljo, 30. t.m., v Lonjerju PRAZNIK GROZDJA. V soboto ples z domačim ansamblom, v nedeljo ob 17. uri nastop mešanega pevskega zbora Primorec iz Trebč ter Veselih godcev iz Boljunca.
Otroški zbor F. Venturini vabi svoje mlade člane in druge otroke, ki jih petje veseli, da pridejo v soboto, 29. t.m., ob 14.30 v Kulturni center A. Ukmar -Miro. Vabljeni so tudi starši.
KD I. Cankar sporoča, da bo seja odbora jutri, 28. septembra, ob 19.30 v društvenih prostorih.
Pevski zbor Lipa iz Bazovice vabi stare in nove pevce na sestanek, ki bo v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20.30 v Bazoviškem domu.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da bo v soboto, 29. t.m., ob 17. uri na sedežu Glasbene matice v Ul. R. Manna 29 sestanek vseh prijavljenih na tečaj glasbene vzgoje. Srečanje bo v Gallusovi dvorani.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel, 228-124, Bazovica : tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan:
tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20, ure in praznična od 8. do 20. ure.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 27. septembra DAMIJAN
Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 18.53 — Dolžina dneva 11.55 — Luna vzide ob 9.43 in zatone ob 20.17.
Jutri, PETEK, 28. septembra
VENČESLAV
Vreme včeraj: temperatura zraka 11,5 stopinje, zračni tlak 1015 mb raste, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elena Lombardo, Irene Motta, Manuel Satti, Swami Vuk, Daniele De Vita, Matija Guštin, Monica Katarincic, Federica Minateli!.
UMRLI SO: 48-letni Gianfranco Leonardi, 77-letna Francesca Stepancich, 82-letna Attilia Tonon vd. Bortoli, 72-letna Olga Pizzignach por. Skerl.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giube 2, Ul. S. Cilino 36, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored).
mali oglasi
GOLF G TI/1600 cc, črne barve, letnik 1982 v odličnem stanju prodam. Informacije v večernih urah na tel. št. 0481/991-040.
GORIŠKO PODJETJE zaposli uradnika/ co z znanjem slovenščine. Pisati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Knjigovodja«.
UČITELJICA z večletno prakso nudi pomoč pri učenju ati sprejme katerokoli zaposlitev. Tel. 231-851.
PRODAM 3-sobno stanovanje in box za avto, skoraj nova pri Sv. Ivanu. Tel. 040/567-939 od ponedeljka dalje ob urah kosila.
KUPIM staro hišo z zemljiščem na Krasu. Tel. 763-119.
PRODAM Fiat 500/L, letnik 1971. Tel. 040/229-453, v delavnikih od 13. do 14. ure in po 20. uri, v sobotah in nedeljah zjutraj.
VAJENEC. Gostilna vzhodnega Krasa išče vajenca z voljo do dela. Telefonirati v jutranjih urah na št. 226-301.
PRODAM nezazidljiv teren v Boljuncu, 1.840 kv. m. Tel. 228-390.
PRODAM Volkswagen v dobrem stanju. Tel. 228-390.
PRODAM od 200 do 300 kg grozdja vrste tokaj. Telefon 0481/33090.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna utica 44, Opčine - Trst.
darovi in prispevki
V	spomin na drago teto Zofijo Kalc daruje nečakinja Zora 20.000 tir za pogrebno društvo Bazovica.
Ob prazniku »Z nami v šotoru« daruje Zonta 10.000 tir za ŠD Breg.
V	spomin na Ido di Lorenzi darujeta Vittoria in Adelina 20.000 tir za glasijo KPI Delo.
Slavica in Pepi Nadlišek darujeta 50.000 lir za popravilo kapelice v Lonjerju.
Ob uspelem prazniku daruje Lovska družina iz žavelj 500.000 tir za nakup klavirja pri KD F. Venturini.
menjalnica
26. 9. 1984
Ameriški dolar . . . Kanadski dolar . . . švicarski frank . . . Danska krona .... Norveška krona . . . švedska krona .... Holandski florint . . . Francoski frank . . . Belgijski frank . . . Funt šterting .... Irski šterting .... Nemška marka . . . Avstrijski šiling . . . Portugalski eskudo . . Japonski jen .... Šoanska pezeta . . . Avstralski dolar . . . Grška drahma .... Debeli dinar .... Drobni dinar ....
iiitiBii}
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE T R 2 A S K A KREDITNA BANKA
s. P. A.
TALIT ULICA F.TiLJfl 1(3	'l't! r, i-ririO
1.910.-1.420.— 755.— 170.— 215.— 217.— 548.— 200.—
27.50 2.330.— 1.900.-
618 —
87.50 11.-
6.—
10.-
1.425.-
15.-
9.10
8.60
Simpozij o načrtovanju rojstev v Amsterdamu
Zadnje čase se o raznih in zelo raznolikih pobudah, ki zelo splošno vzeto zadevajo, oziroma sodijo v žensko problematiko, resda veliko manj piše kot še pred nekaj leti. Vendar pa to ne pomeni še, da je delovanje na tem področju tako zamrlo, kot bi lahko sodili, če bi se ozirali samo na odmevnost v tisku. Tako je na primer skorajda šlo mimo širše javnosti srečanje o načrtovanju rojstev, ki je bilo proti koncu julija v Amsterdamu. Simpozij, ki se je predvsem osredotočil na »pravice materinstva«, je organiziral Icasc (International Contraception, Aborting and Sterilisation Compaign), udeležile Pu so se ga v prvi vrsti ženske, ki so' poročale o načinu, kako so zdravstveni organi v njihovih državah pristopili k načrtovanju rojstev.
Kot že rečeno naslov simpozija je bil v prvi vrsti tempiran na pravice žensk v odnosu do materinstva. Podnaslov srečanja je bil še bolj zgovoren: »nadzorstvo nad rojstvi: odločajo ženske!«. Namen organizatorjev je bil namreč ta, da bi preverili v kolikšni meri upoštevajo odgovorni forumi pravice in zahteve žensk. V poštev so prišle predvsem države tretjega sveta, kjer je demografski problem še posebej pereč. Tako se je izkazalo, da se vlade držav v razvoju bolj malo ali nič ne ozirajo na osebne težnje ali izbire žensk, ko sprejemajo ukrepe v zvezi z načrtovanjem rojstev. Udeleženke amsterdamskega srečanja so o tem povedale veliko krutih resnic.
Naj iz dolge vrste pričevanj navedemo nekaj primerov: v Bangladešu na primer zagovarjajo žensko sterilizacijo. Ženska, ki pristane na operacijo dobi kot nagrado vsoto denarja, količino riža in tradicionalno oblačilo »šari«. Pri tem je treba vedeti, da je takšna pomoč za veliko žensk življenjskega Pomena in da že zato marsikatera pristane na dogovor, ki pa nikakor ne Poteka na enakopravni ravni. Zelo stroge so oblasti na Šri Lanki: če se ženska odloči, da ima drugega otroka, izgubi pravico do poroda v bolnici. V Južnoafriški republiki pa naj bi temnopolte ženske uporabljali kot preizkusne zajce: na njih naj bi namreč preizkušali učinkovitost in morebitne stranske učinke kontracepcijskega preparata Depoprovera, ki ga še ni v prodaji. Ženske, ki bi se uprle jemanju injekcij (to kontracepcijsko sredstvo se namreč jemlje tako), bi bile ob službo.
Približno 400 udeleženk, ki so bile v veliki večini iz držav v razvoju, je navedlo še veliko več primerov. Kot skupni imenovalec pa bi lahko navedli ugotovitev, da se države, v katerili je nataliteta še vedno izredno visoka, izbrale drastične načine zmanjševanja števila rojstev, ne da bi se ozi-vaie na osnovno pravico vsake ženskg, da se odloči, če hoče postati mati ali ne. Kaj šele, da bi ji pri izbiri skušale pomagati.
Med državami v razvoju pa je seveda še vrsta takih, ki si vprašanja o nadziranju rojstev sploh še ni postavila. Tako so na primer v Latinski Ameriki mazaški splavi najobičajnejši način za preprečitev nezaželenih rojstev. Zakonska določila namreč ostro prepovedujejo morebitno prostovoljno prekinitev nosečnosti, zato pa se ženske množično zatekajo »po pomoč« k mazačem. Prav posledice zaradi mazaško in skrajno premitivno opravljenih posegov prekinitve nosečnosti pa so še danes v latinskoameriških državah na Prvem mestu lestvice o vzrokih mortalitete žensk.
Tako se v nerazvitih državah bijeta z osnovnimi pravicami žensk ali Prekomerna vladna zavzetost za drastično zmanjšanje števila rojstev ali skoraj popolna brezbrižnost do tako pomembnega vprašanja kot je načrtovanje rojstev. Včasih pa se tudi zgodi, da se državna politika naenkrat preusmeri: v Maleziji so tako letos popolnoma spremenili odnos do načrtovanja rojstev. Še lani je vlada zagovarjala nujo po zmanjšanju rojstev, letos pa je ugotovila, da je 14 milijonov prebivalcev, kolikor jih trenutno šteje država, absolutno premalo in da bi jih za prepotrebno industrializacijo bilo treba najmanj 70 milijonov (ni sicer znano koliko let imajo na razpolago malezijske državljanke, da izpolnijo načrtovani plan).
V centru De Meervaat, kjer je bilo Srečanje, je prišlo na dan še veliko resnic, ki navadno ne prodrejo v javnost. Vendar pa do širše publike ta zanimiva pričevanja in kopica informacij le niso prišla, ker jih med drugim niso vključili med gradivo za konferenco, ki jo je nekoliko kasneje, točneje v avgustu organizirala OZN. Tudi srečanje v glavnem mestu Mehike je za devalo žensko vprašanje, vendar je bilo bolj uglašeno na uradna poročila o položaju ženske v svetu. Tudi zato so udeleženke srečanja v Amsterdamu med bistvene zahteve postavile vprašanje o informiranju žensk in o obveščanju javnosti o tako imenovani ženski problematiki. Kar zadeva medsebojnega obveščanja žensk je pretežna naloga žensk samih, da to vlogo ustrezno opravljajo; veliko bolj nemočne pa so seveda v odnosu do splošnega informiranja javnosti o vseh vprašanjih, ki zadevajo ženske. Zaenkrat lahko še vedno upravičeno protestirajo zaradi prostora in načina poročanja, ki ga »ženskim problemom«, namenjajo sredstva javnega obveščanja, (bip)
Film »Beai Street«
Bronx je zloglasna četrt starega New Yorka, geto temnopoltih prebivalcev, kraj, ki bi ga vsak radovedni turist rad obiskal, kamor pa je bolje, da se »tujci« ne prikažejo, kakšno podobo četrti priseljeniških manjšin in črncev je ustvarila vsakdanja kronika ameriških dnevnikov s svojimi statistikami (7 umorov dnevno), po drugi plati pa rasistično ge-Hziranje — materialno in duševno — tamkajšnjega prebivalstva s strani večine in obča človeška tendenca po eniarginiranju drugačnih (naj bodo to po barvi kože, poklicu, stanu, ali nrnsko prizadeti in podobno). Žara di tovrstnega pojmovanja je postal Bronx mitizirano prizorišče za vsako vrstne filme o nasilju. Ameriške kri niinalke imajo večkrat nasilne razplete v tej četrti, Carpenterjevo fu turistično podzemlje je tudi tam, rav no tako vse inačice »Bega iz New Torka«. Sedež krajevne milice pa so Poimenovali »Fort Apache«.
V tej luči je Beat Street nekakšen odgovor na tovrstno pojmovanje geta. •'(Jodba govori o skupini prijateljev, (c‘ si utira pot v čarobni svet glasbe m spektakla. Na tem tržišču, ki je tako nasičeno lahko ponudijo sa nto to, kar so se naučili na ulici glas ne. S skromnimi sredstvi, s katerimi vo.zpolagajo — prenosni magnetofon 1,1 fantazija — vendarle uspejo prodreti do viška: možnost imajo nasto Ihti v najbolj prestižnem disko klubu, v lìoxyju. Njihov spektakel je zmes "Veakdanca, vrtoglavega plesa, in ,(1P -glasbe, mixage ja funky glasbe s Posebnimi efekti, ki jih ustvarja disc-jockey in po ritmu pripoveduje svoje zgodbice. Breakdanca in rapa so se J ant je naučili na cesti, na isti cesti, lcJer so drugi režiserji uprizarjali sce-,le nasilja in pravih bitk med tolpa-V11-. Sam Belafonte, producent filma, fi izjavil, da se tega ne da zanikati. uoslaja pa tudi druga plat medalje.
V Beat Streetu se tolpe ne merijo več s pestmi, ampak v veščinah breakdanca. Policaji pa jih vseeno podijo za zapahe, kar je rasistična diskriminacija: karkoli delajo, pa čeprav samo izražajo lastno kreativnost, bodo fantje iz Broma kaznovani.
Film torej govori o mladost nišk ustvarjalnosti, fantje pa so se že na učili pravil ameriške družbe. V slcu pini imajo seveda tudi managerja saj edino tako si lahko nekaj prislu žijo. Toda, tako izhaja iz filma, de nar ne pomeni vsega. Zgodi se nam reč, da »grafitar« iz skupine, ta k riše po fasadah podzemeljskih via kov, umre. Umre na električnem tiru med zasledovanjem parasita, ki je skrivaj podpisoval njegove grafite Prijatelji pa mu v spomin počastijo ravno njihov premierski nastop in ta ko vsi spoznajo pravega avtorja gra fitov.
Film je nedvomno najboljši iz sklo pa glasbenih filmov od flashdanca naprej. Pripovedovanje in prikazovanje raznovrstnih pripetljajev steče po uglajeni niti; scene plesa in glasbe ne dajejo vtisa, da je film pretirano natrpan s spektakularnimi prizori in so funkcionalne vsebini filma. Beat Street je zanimiv tudi, ker »govori« ravno tako neposredno kakor njego vi protagonisti, ki jih je Belafonte izbral po večmesečnemu iskanju na cestah zloglasne četrti. »Zakaj rišeš grafite po vlaku, ko pa ga bodo čez nekaj dni na novo prebarvali?« vpraša prijatelj nesrečnega gra filar ja. »Iz istih razlogov ti mixiraš plošče in delaš rap. Moje zadoščenje, pa tudi tvoje, je stvar tega trenutka, občutkov, ki jih lahko sedaj posreduješ prijateljem, ki plešejo na tvoji glasbi in milijonu ljudi, ki bodo videli ta vlak.« Prav zaradi svojega poslanstva pa grafitar izgubi življenje. Tako gre to...
radiotelevizija
ITALIJANSKA
Prvi kanal
10.00	- 11.40 Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella? - opoldanski spektakel
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	Pronto... Raffaella? - zadnji poziv
14.05	II mondo di Quark - La foresta pluviale
15.00	Trije nečaki in majordom -TV film
15.30	šola in vzgoja - Gli alberi e la città
16.00	L’impareggiabile dottor Snug-gles - risanke
16.25	L’amico Gipsy - risanke 16.50 Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Gli antenati - Risanke
17.30	Brendon Chase 4. nadaljevanje
18.00	Tednik o knjižnih novostih
18.30	Zim Zum Zam - spektakel med glasbo in čarovnijo
19.40 Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Gino Bramieri v G. B. Show n. 3 - 1. del
21.45 Dnevnik
21.55 XX mostra intemazionale di musica leggera - Glasbeni program
23.30	Dnevnik - Danes v parlamentu
Drugi kanal
10.00	- 11.45 Televideo
12.00	II regno degli animali - risanke 12.10 Codice rosso fuoco - TV film
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.30	Capitol - TV serija
Ljubljana
8 50 - 10.35 TV v šoli .
18.10	Poročila
18.15 Trapollo HH 33: LGM - mladinska nadaljevanka
18.25	Gorenjski obzornik
18.40	Na sedmi stezi
19.10	Risanka
19.26	Z mo do zma 19.30 Dnevnik 1 20.00 Tednik
21.05 Martin Luther - nadaljevanka 22.35 Dnevnik II
Zagreb
16.40	Videostrani
16.55 TV v šoii: Pesmi in zgodbe za vas
17.40	Poročila
17.45	Zajec s petimi nogami - otroška serija
18.15 TV koledar
18.25 Kronika občine Split
18.45	Naj te vprašam - zabavna serija 19.30 Dnevnik
20.00 Monitor, politični magazin
21.05	Gledališče v hiši - humoristična serija
22.05	Dnevnik
CANALE S
8.30	In casa Lawrence - TV film
9.30	Una vita da vivere - nadalj.
10.30	La ragazza di Piazza di Spagna -film drama
12.00	I Jefferson - TV film
12.25	Help - glasbena igra
13.00	II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.25	TV film
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson - TV film 19 30 Buretta - TV film
20.25	Film
22.25	Dallas - TV film
23.25	Sport
RETEQUATTRO
8.30	Mary Ty'.er Moore - TV film 9.00 Accadde un’estate - filmska komedija
11.00	Samba d’amore - TV novela
11.45	Fantasilandia - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Fiore selvaggio - TV novela
15.00	Fanny - filmska komedija
16.50	Scooby Doo - ri sanice 17.20 Goldie Gold - risanke
17.50	Fantasilandia - TV film
18.45	Samba d’amore - TV film
19.30	Chips - TV film
20.25	La valle dell’Eden - nadalj.
22.30	Quincy - TV film
23.30	Solo sotto le sto le - film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Ettore lo fusto - filmska komedija
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Bim Bum Barn Risanke
TELEVIZIJA
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	- 16.00 Tandem - Aktualnosti, igre in zanimivosti
16.00 Stanza n. 13 - TV film 16.25 Šola in vzgoja - Fisica è senso comune
16.55 Due e simpatia - nadaljevanka dneva
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.40	La pietra di Marco Polo -TV film
18.10 Meatballs & Spaghetti - risanke
18.30	Športna poročila
18.40	I professionals - TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	C’era due volte... - film
22.05	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.15	Srečanje s kinematografijo 22.20 Dnevnik - Športne vesti - Kroni
ke - Razgovori
Ob koncu Dnevnik 2, zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	- 13.00 Televideo
14.30	- 16.30 Riano: hokej na travi : ZR Nemčija - Italija
16.00	Šola in vzgoja - evropske uni verze
17.00	Piccola storia della musica
17.15	Dadaumpa - antologija in varieté
18.35	Speciale Orecchiocchio - Howard Jones - Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni program
20.05	Šola in vzgoja - Otroštvo v mestu
20.30	Big
21.30	Dnevnik 3
22.05	L’uomo che fuggi dal futuro -film
Koper
14.00 in 16.00 Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Pogovor o trgatvi VIDEM — Težave furlanskih vinogradnikov
TRST — Svet knjige med zamejci GORICA — Delovanje centra za boj proti boleznim srca in ožilja TRST — Predstavitev sezone gledališča Verdi
17.00	Poročila
17.05 TV šola - Meje neskončnosti -1. del
17.30	YU made music - glasbena oddaja
18.00	Nekaj posebnega - TV film
18.50	Risanke
19.30	TVD - stičišče
19.50	Naselbinska kultura na Slovenskem
20.20	Ellery Queen - TV film 21.10 TVD - vse danes
21.20	Glasbena oddaja
23.20	Zeit im Bild - Čas v sliki
POSTAJE
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Canon - TV film
16.00	Bim Bum Barn Risanke
17.45	La casa nella prateria - TV film
18.45	Kung Fu - TV film 19.50 Lady Georgie - risanke
20.25 Gli avvoltoi hanno fame - film ska komedija
22.30	Non si maltrattano così le signore - film
00.30 L’ultima canzone - filmska ko medija
TELEPADOVA
12.00	Star Trek - TV film
13.00	Sampei - risanke
13.30	Yattaman - risanke
14.00	Marna Linda TV film
15.30	Fami y Hour festival - TV film
16.30	TV film
19.30	Marna Linda - TV film
20.20	Anche i ricchi piangono -TV film
21.20	Mayerling - film
23.00	Poliziotto di quartiere
24.00	Film
TRIVENETA
13.15	The Great detective - TV film
14.30	Grido di vendetta - film
16.30	TV film
18.00	I naufraghi - TV film
18.30	II re che venne dal sud - na daljevanka
19.30	The Great detective - TV film
20.30	Una testa di lupo mozzata film
22.00	Angoscia - TV film
22.30	Rassegna di tappeti
TELEFRIULI
15.30	San Giovanni decollato - film
17.00	Bridman Galaxy Trio - risanke
17.30	Baldios - risanke
18.00	Longbridge story - TV film
19.30	Veronica il volto del ’amare -TV film
20.30	Luca il contrabbandiere - film
22.15	I due organelli - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik; 8.20 Turizem; 8.45 Konjiček za vsakogar; 9.10 Zdravniški nasveti ; 9.40 Črtica; 10.10 Koncert; 11.30 - 13.00 O-poldanski zbornik : Zapiski na robu;
12.00	Roman v nadaljevanjih: Alojz Rebula: »Duh Velikih jezer« - vmes: Glasbeni poipuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: »Dolina ’84«; 16.00 Festival slovenske popevke v Trstu v letih 1963-64 - vmes: Glasbeni listi ; 17.10 Klasični album; 13.25 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30 17.30, Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave, EP;
6.45	Prometni servis; 7.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev - Danes na valu Radia Koper, med glasbo: Objave, EP; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna Radia Koper; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik. Objave, EP; 17.00 Pogovor o ... ; 17.33 Pesmi in plesi narodov sveta: glasba Češkoslovaške;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.15 Casadei sonora ; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Na tvoji strani ; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Glasbeno popoldne;
14.45	Edig Galletti; 16.00 Jugoslavija: Vse o počitnicah ; 18.00 Bazar jugoslovanske glasbe; 18.45 Grisignana - mesto mladih ; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 11.00 Radijska priredba - La partita infernale; 11.30 Piccola Italia - varieté; 13.15 Glasbena oddaja; 15.00 Radio 1 za vsakogar;
16.00	Aktualnosti: poletni program;
18.00	Zeleni val; 18.25 Večerna glasba; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Na naših trgih; 20.00 »L’imbroglione di Dio« - radijska priredba; 21.45 Glasbeni box; 22.44 Autoradio flash; 22.45 Danes v parlamentu ; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 15.30, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.00 Šola in vzgoja;
8.05	Radio 2 predstavlja; 8.45 Ritratto di giovane donna - radijska priredba; 9.10 Vacanza premio; 10.30 Ma che vuoi? La luna? ; 12.10 Deželni program; 15.00 C’ero anch’io - radiokro-nike; 15.42 Poletni program; 19.00 Arcobaleno - glasba; 19.50 šola in vzgoja; 20.10 Halzapoppin radiodue; 21.00 Canta uorrio canta! Glasba; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.50 Radio 2 -jazz - nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,12.00,
14.00	Poročila; 6.20 Rekreacija ; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake;
6.45	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za . . .; 11.05 Ali poznate?; Opero »Elizabeta« Gioacchina Rossinija; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije-
14.05	Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00, glasba;
18.00	Radioteka ; 18.30 Mozart s pianistom Dezsorn Rankijem; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 L ali ko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča ; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer - Alexandre Dumas: 1 - oče - III.; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno, Radomir Uljare-vič: Pesmi: 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
Izdelan okvirni načrt koledarja sezone
Tudi letos v Kulturnem domu v Gorici bogat program kulturnih prireditev
V priredbi K D Oton Župančič
Od jutri do nedelje Jesenski praznik v Standrežu
Po poletnem premoru bo Kulturni dom spet odprl svoja vrata našim ljudem, ki so željni kulture. O tem so se z zastopstvom upravnega odbora Kulturnega doma, ki ga je vodila Nada Sanzinova, pogovarjali prejšnji večer uporabniki doma, t.j. zastopniki raznih ustanov in društev. Do sestanka je prišlo, zato da bi uskladili datume prireditev, da ne bi bile te ena za drugo v določenem letnem razdobju, potem pa bi nastal predolg premor. Na sestanek je prišlo kar precej uporabnikov, marsikdo pa je manjkal. Vseeno pa je bil izdelan koledar prireditev, vsaj za prve štiri mesece jesensko-zimske sezone.
V glavnem bodo v Kulturnem domu, v veliki ali manjši dvorani ter v foyerju, že ustaljene prireditve. Letos bo sicer nekaj novosti, nekatere prireditve prejšnjih let pa se ne bodo ponavljale. Koledar sicer ni še dokončen, kajti Kulturni dom je odprt vsem, ki bi ga želeli uporabljati.
Uprava Kulturnega doma bo v svoji režiji imela dve prireditvi : prva bo konec novembra, ob obletnici začetka delovanja v domu, druga pa konec aprila prihodnjega leta, ko bodo počastili 40-letnico osvoboditve.
Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo imelo tudi letos že ustaljene abonmajske prireditve. Tudi letos bodo ob nedeljah popoldne, ponedeljkih ter torkih zvečer. Zasedaj so znani datumi treh prvih prireditev, in sicer 28., 29. in 30. oktobra, zatem 25., 26. in 27. novembra, potem pa še 6., 7.
in 8. januarja 1985. V zvezi z gledališčem lahko še povemo, da bo to priredilo matineje za dijaško mladino.
V Kulturnem domu bo 31. oktobra, ob svetovnem dnevu varčevanja, svečana proslava 75-letmice Kmečke banke. Na to prireditev pridejo ugledni gostje iz raznih krajev države ter tudi z onkraj meje, prisotni bodo seveda tudi člani te naše častitljive bančne ustanove.
Tudi v januarju prihodnjega leta bosta Nova Gorica in Gorica središče pomembnega kulturnega dogodka, festivala Malih odrov, ki uživa mednarodni sloves. Nekaj teh prireditev bo v Gorici, nekatere v sodelovanju med novogoriškimi kulturnimi ustanovami in Kulturnim domom, druge pa v sodelovanju med občinama. Del teh prireditev bo v Kulturnem domu.
Glasbena matica bo tudi v tej sezoni imela svoje redne koncerte. Ti bodo po eden na mesec, začenši z novembrom, tja do aprila. Nekateri teh koncertov bodo v Kulturnem domu, drugi pa v Katolškem domu ali kaki drugi dvorani.
Zveza slovenskih kulturnih društev bo svojo sezono začela 12. oktobra z nastopom folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane. Ob isti priliki bodo odprli tudi razstavo umetnikov dveh Goric. V decembru bo, vedno v organizaciji ZSKD, študijski dan posvečen vprašanju vpliva vere na Slovenskem. Tradicionalna Prešernova proslava bo 17. februarja posvečena pèsniku Sreč-
ku Kosovelu. Združena bo z večjo umetniško razstavo. Seveda ima v načrtu ZSKD še vrsto drugih prireditev večjega pomena.
Svoje tradicionalne prireditve bodo imeli še upokojenci, bivši borci, mladinci. Na programu bo seveda tudi planinski ples v priredbi SPD. Kino-atelje bo ob sredah predvajal svetovno znane filme, nekajkrat ob petkih pa slovenske novitete. Novost bo letos v delovanju Kulturnega doma novo ustanovljeni mestni kulturni klub, ki bo s prirejanjem predavanj in debatnih večerov ob četrtkih, od srede oktobra tja do konca aprila, nadaljeval delo, ki ga je na tem področju pred leti vršil klub Simon Gregorčič. Prav s počastitvijo Simona Gregorčiča bo ta klub pričel svoje delo.
Da bo naša slika kar se da popolna lahko že sedaj najavimo, da bodo v Kulturnem domu še nekatere umetniške in dokumentarne razstave, družabne prireditve ter v sosedni telovadnici tudi nekatere večje prireditve športnih društev ter Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. V telovadnici je sicer društvena dejavnost že v polnem razmahu, saj skoro vsa društva že trenirajo, pred dnevi pa je tu bil tudi mednarodni odbojkarski turnir.
Tako razvejana dejavnost, ki se nam obeta v tej sezoni nam dokazuje, kako je bil Kulturni dom nujno potreben za kulturno izživljanje Slovencev v Gorici in tudi meščanov druge narodnosti.
Tri dni bo trajal jesenski praznik kulturnega društva Oton iuančič v Štandrežu, ki ga bodo priredili od jutri do nedelje v Domu Andreja Budala, v telovadnici ter tudi po mestnih ulicah. Prireditelji seveda upajo, da jim bo vreme naklonjeno, da bodo lahko privabili čimveč ljudi. V prejšnjih letih, ko so imeli praznike v tem času je bilo še kar lepo vreme, vzdušje na praznikih pa zelo prijetno.
Jutri, v petek, bodo v občinski telovadnici imeli prijateljsko odbojkarsko tekmo med domačo ekipo Val in Olimpijo. Tekma se bo pričela od 18.30. Ker gre za tradicionalna tekmeca, ki sta se večkrat pomerila v ligaških tekmovanjih, je že vnaprej zagotovljeno veliko zanimanje naše športne publike. Po tekmi pa bo na ploščadi Doma Andreja Budala na Pilošču disko - ples z nastopom znanega goriškega kantavtorja Gina Pipie.
V soboto bodo imeli na sporedu nekaj novega za naše goriške zamejske razmere. Iz Ljubljane pridejo majorette, iz Cerkna pa godba na pihala. Tako prvi kot drugi bodo šli ob 19. uri v sprevodu po vaških ulicah, sledil bo nastop v Domu Andreja Budala. Praznik se bo zaključil s plesom v nedeljo zvečer. Odveč je poudariti, da bodo Štandrežci pripravili tudi bife, kjer bo moč dobiti na voljo veliko vsakovrstnih dobrot. Tako so vsaj obljubili.
Planinski večer
Planinsko društvo bo nocoj obnovilo značilno jesensko - zimsko delova-
nje s filmskim večerom, na katerem si bodo ogledali izbor diapozitivov z izletov in drugih akcij v organizaciji SPD. Družabnost, ki je namenjena vsem članom in prijateljem društva, bo v predavalnici v Ul. della Croce s pričetkom ob 20.30.
Pomoč prizadetim
Jutri ob 18. uri bo v prostorih večnamenskega socialnega centra v Ul. Baiamonti sestanek med socialnimi o-peraterji in družinami, ki so se odzvale na pobudo občinske uprave »Prijateljska družina za otroke s težavami^:. Pred časom so socialni delavci delili posebne vprašalne pole, na katerih je okrog sto goriških družin izrazilo pripravljenost, da bi na prostovoljni ravni pomagalo prizadetim otrokom. Namen jutrišnjega sestanka — podobno srečanje je bilo že maja — jo programiranje te prostovoljne dejavnosti.
Urnik avtobusa na progi št. 6
Mestno avtobusno podjetje obvešča, da bo z nedeljo, 30. septembra, stopil v veljavo zimski umik na progi št. 6 med glavno pošto in pokopališčem. Spremenil se bo umik odhodov ob praznikih, ki bodo po novem razporedu ob sledečih urah: izpred glavne pošte ob 9., 10., 11., 12., 15., 16.05, 17.10 in 18. uri; od pokopališča ob 9.20, 10.20, 11.40, 12.20, 15.20, 16.25, 17.30.
Danes slovesnost pobratenja med Sassarijem in Gorico
Danes ob 18. uri bo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu izredna seja goriškega občinskega sveta, na kateri bodo sklenili drugi del pobratenja z občino Sassari na Sardiniji. Na slovesnost je goriški župan Scarano povabil tudi druge predstavnike goriškega javnega življenja. Delegacijo sardinskega mesta bo vodil župan Rizzu, v sardinski delegaciji bodo tudi drugi predstavniki sardinskega javnega življenja. Najprej se je mislilo, da pride v Gorico tudi predsednik sardinske deželne vlade, vendar so on in deželni poslanci prav v teh dneh zavzeti z razpravo o programu nove sardinske deželne vlade, zato je njihova prisotnost nemogoča.
Pobratenje s Sardinci so v Gorici sklenili zaradi visokega krvnega davka, ki so ga sardinski vojaki plačali m ad prvo svetovno vojno na Krasu in v krajih okrog Gorice, ko so se Italijani bojevali z Avstrijci. Prav ta visok krvni davek in tudi junaštvo sardinskih enot, ki je bilo večje 'od pripadnikov drugih čet, o čemer so poročali tudi italijanski zgodovinarji, je eden izmed argumentov, s katerim sedaj Sardinci zahtevajo večjo avtonomijo od italijanske države. Trdijo namreč, da so zvestobo državi plačali s krvjo in z izseljevanjem, v zameno pa da niso dobili ničesar.
Pobratenje pa je pomembno tudi zato, ker živi pri nas kar precej Sardincev, ki imajo v Gorici svoje društvo. To ima sedež v nekdanji prosvetni dvorani na Verdijevem kor-zu, torej v slovenski dvorani, ki je bila pred prvo vojno in po njej dvorana KD Mladika, po tej vojni pa dvorana, v kateri so se odvijale številne slovenske prireditve Odkar imamo Kulturni dom, nam ne služi več.
Sardinski gostje bodo sprejeti ju-
tri v palači Attems s strani predsednika pokrajine, obiskali bodo tudi kostnico na Oslavju in naša Brda. V soboto bodo imeli v Gorici posvet o vlogi sardinske prisotnosti v naši deželi, potem pa bodo šli na kraške obronke nad Zagrajem, kjer je med prvo vojno padlo veliko vojakov 151. in 152. regimenta brigade Sassari. V nedeljo pa bodo sardinski gostje o-biskali Gradež.
Sardinci prihajajo torej v Gorico na pobratenje. Pozdravljamo jih in jim želimo, da bi se v našem mestu najbolje počutili. Istočasno pa se čutimo dolžne povedati, da so njihovi predniki padali za italijansko kraljevo državo na zemlji, ki je sicer takrat sodila v Avstro - Ogrsko državo, bila pa je, kot ves Kras, naseljena s prebivalstvom slovenske narodnosti.
V Štaraneanu nova čistilna naprava
Konzorcij za odtočno omrežje v občinah na levem bregu Soče, s sedežem v Štaraneanu, je pred kratkim dogradil nove čistilne naprave za mestne odplake. Naprave imajo zmogljivost, ki bodo takoj zadoščale za potrebe 13 do 15 tisoč prebivalcev, nekatere specifične naprave pa so že dograjene za potrebe 25 tisoč prebivalcev.
Pri izdelavi objekta so tudi upoštevali razvojne možnosti tega področja, tako da bodo do leta 2000 lahko povečali zmogljivost čistilnih naprav, ki bodo po potrebi lahko prečiščevale odplake območja s 100 tisoč prebivalci. ' Slovesna otvoritev novih naprav bo v Štaraneanu 29. septembra.
Občina Števerjan bo prispevala dva milijona za postavitev spomenika na Jazbinah
V sklad za postavitev spomenika padlima partizanoma na Jazbinah — svečano odkritje spomenika je napovedano za nedeljo, 21. oktobra — bo števerjanska občina prispevala dva milijona lir. Odločitev so soglasno sprejeli na seji občinskega sveta v torek zvečer in tako odobrili predlog, ki ga je v imenu odbora postavil župan Klanjšček, da se na tak način tudi občina odzove na nabiralno akcijo, v kateri sodelujejo tako občani kot ustanove.
Potek torkove seje je bil dokaj u-mirjen, tako da je svet v razmeroma kratkem času odobril celo vrsto tekočih sklepov. Soglasno so odobrili sklep odbora, da se sprejme odpoved s strani občinske knjigovodkinje, da se začasno imenuje na to mesto druga o-seba, občinski svet pa je že tudi sklenil, da se objavi natečaj za dokončno dodelitev mesta knjigovodje.
Odobrili so občinski obračun za leto 1983. V lanskem letu je občina zaključila poslovanje z upravnim presežkom v višini 48 milijonov 900 tisoč lir. Občinski svet je tudi odobril program pomembnejših javnih del za leto 1985, na podlagi katerega bo župan lahko zaprosil deželo za dodelitev ustreznih prispevkov. Tako so med postavke programa postavili na prvo mesto dograditev vodovoda do Jazbin. Sledijo a-sfaltiranje cest v občini, popravilo stavbe bivše osnovne šole, razširitev otroškega vrtca in nujno popravilo kapele na pokopališču. Za vse te posege bi občina potrebovala več kot dve milijardi, ker pa bo predvidoma finansiranje znatno nižje (letos so na podlagi podobnega programa prejeli
150 milijonov lir), se bodo morali o-mejiti samo na najnujnejše posege.
Solidarnost
Župani tržiškega območja bodo z objavo posebnega lepaka pristopili k splošni pokrajinski stavki v sredo, 3. oktobra. Lepak bo podpisal tudi predsednik pokrajine Cumpeta, ki je obljubil, da bo posredoval še pri drugih občinah, da bi prišlo do enotnega nastopa vseh goriških županov. Za ponedeljek ob 18. uri je v Tržiču napovedano srečanje županov s pred stavniki gospodarskih kategorij in sindikati.
Združitev zadrug
Člani potrošniške zadruge v Tržiču so na skupščini izrekli pozitivno mnenje o združitvi z dvema drugima večjima zadrugama v deželi, onima v Buttriju in Borgomeduni. Do formalne združitve naj bi prišlo v začetku prihodnjega leta. Skupaj bo nova zadruga štela 65 tisoč članov, 600 zaposlenih, za leto 1985 pa računajo na 120 milijard delokroga. S tem bi bila največje distribucijsko podjetje v deželi.
Nova koča
Lovske družine Vipava
V soboto 29. septembra bo pomemben dan za člane Lovske družine v Vipavi. Odprli bodo namreč svojo lovsko kočo, ob tem pa razvili pra-
por Lovske družine ter odkrili spominsko ploščo partizanski kurirski postaji P-5 a. Koča stoji nad Budanjami, slovesnost pa se bo začela ob 15. uri. Nanjo so povabili tudi slovenske lovce iz zamejstva v Italiji.
Lovska družina Vipava ima 60 članov, njeno lovno območje pa obsega okoli 3.263 hektarov površin. Lovci so sicer na Goriškem zelo aktivna družbena organizacija. Nedavno so odprli novi koči blizu Štanjela in v Grgarju, sedaj pa grade novi lovski koči tudi za Lovski družini Nova Gorica in Anhovo.
V Mošu podvozi pod železnico
Na območju občine Moš gradijo tri železniške podvoze, ki bodo zamenjali dosedanjih pet cestnih prehodov čez železnico. Ker bo to povzročilo precejšnje spremembe v prometu bo treba o stvari razpravljati v občinskem svetu. Zato je občinski svetovalec PSI Sergio Medot poslal županu te občine interpelacijo s katero zahteva razširjeno javno razpravo. Razprava naj se vrši čimprej kajti prvi podvoz je že skoro dokončan.
čestitke
Šola Glasbene matice v Gorici iskreno čestita KATERIN1 TARAI ob U' spešno opravljenem diplomskem izpitu na Konservatoriju v Vidmu.
kino
Nove stavbe na občinskem zemljišču v Doberdobu
V Doberdobu v Vrtni ulici, za ljud sko hišo, ima občina zemljišče, katero namerava prodati domačinom in obenem ovrednotiti ta kotiček vasi. Pred časom je bil tudi razpisan neke vrste natečaj, kako uporabiti na najbolj smotrn način to zemljišče, se veda upoštevajoč obstoječi del naselja in okolje v katerem bi našle prostora nove hiše. Občinski tehnični u-rad je prejel več takih študijev in izbral najbolj primerno. Tako je v ponedeljek popoldne na občinski seji stekel prvi postopek za prodajo tega zemljišča. Gre za parcelo na kateri bo prostora za 5 ali največ 6 hiš. Cena tega zemljišča seveda bo pod tržno ceno, ker se bodo morali kupci pri gradnji držati določenih kriterijev, ki jih vsebuje celoten načrt izbran po izdelanem natečaju. Poleg tega je treba upoštevati, da bodo
imeli prednost pri nakupu občani z nižjimi dohodki in ki ne razpolagajo z drugimi zazidljivimi zemljišči. Vse to bo točneje določila komisija, ki je bila izbrana v zadnjem občinskem svetu. Sestavljajo jo: župan Mario Lavrenčič, odbornik Karlo Černič, Julko Gergolet, Roman Jarc, Jožef Soban, Andrej Jarc in Jordan Vižintin. Ta komisija bo najprej izdelala pravilnik po katerem bodo zemljišča oddana, šele nato bo razpisan natečaj za prodajo.
Po dolgi in mučni poti raznih birokratskih zapletljajev je končno stekla prva faza za dograditev srednje šole v Doberdobu. Prejšnje dni je namreč občina dala na dražbo dela. Najboljšo ponudbo s šestodstotnim popustom je ponudilo podjetje Bosca-rol iz Ronk in si tako zagotovilo de la. Isto podjetje bo tudi preuredilo
pritličje osnovne šole, kjer bodo premeščeni nekateri uradi, ki se nahajajo v stavbi, kjer se bo gradila nova šola. Z deli bo podjetje pričelo že prihodnji teden.
Dosti je bilo govora in več načrtov je bilo že spremenjenih glede namestitve odtočnih naprav v vasi. V teku let so se predlogi spreminjali in načrti prikrojevali zakonom. Kmalu je bila ovržena zamisel, da se tako bele kot sive vode usmerijo vse v en sam naravni kotel. Kasneje se je govorilo o čistilnih napravah. Zadnji po vrsti pa je prišel predlog dežele, naj se tako imenovane sive vode priključijo laškemu omrežju odtočnih voda. V odboru in samem občinskem svetu prevladuje več mnenj in celo pomisleki če je sploh potrebna kana lizacija za sive vode v vasi. Za zaselke iz Dola in Jamelj sploh niso
možne rešitve zaradi tehničnih in naravnih ovir. Deželni zakon pa zahteva, da se morajo vse občine lotiti tega vprašanja in ga, čeprav v daljši dobi, tudi izvesti. Zato je na ponedeljkovi seji občinski svet odobril predlog, naj odbor stopi v stik s konzorcijem Laškega omrežja odpadnih voda in ugotovi kakšne so možnosti in ugodnosti za pristop Doberdoba temu konzorciju.
Na pobudo občinske uprave bo v soboto in nedeljo avtobusni izlet u-pokojencev v San Marino in bližnje kraje. Stroške bo delno krila občina, delno pa upokojenci sami. Imenovani so bili še člani v komisijo za družinske posvetovalnice in sicer: Mirjam Vescovi, Marjo Gergolet, Liviana Gergolet, V il jen Gergolet, Marija Pahor, Cita Krulc in Tončka Žni-derčič.
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Emanuelle IV-va molto più lontano. . .« Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Dimensione violenza«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »Brisby e il segreto di Ninh«. (Disneyeva risanka).
Tržič
PRINCIPE 18.00—22.00 »La scatola dei giochi erotici«.
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Halloween III. - il signore della notte».
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Emanuela IL - an-tidevica«.
SVOBODA 20.30 »Še tokrat«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale, Ul. Terenziana 26, tel-44387.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 84-879.
Beseda urednika ob današnji predstavitvi knjig v Dolini
Da pride beseda v knjigo, je potrebno, da dolgo zori: ustvarjalec odbira najbolj prožne bi najbolj obstojne prvine jezika, da bi čim več njegovih zamisli in čutenj odzvanjalo v njegovih bralcih — in čim dlje. Pa še vsak književnik želi, da bi tak uspeli v času in pri ljudeh dosegel s svojo enkratnostjo,
Kot avtorji, tako tudi založba (ob njej pa še opremljevalci in vsi ostali sodelavci) želi prav to: da bi bila vsaka njena izdaja kar najbolj edinstvena in zato nepogrešljiva.
Na slovenskem zahodu izhaja vsako leto kar veliko knjig — precej od teh je leposlovnih, proza in poezija. Danes predstavljena dela Založništva tržaškega tiska so vsekakor taka, da jih bo treba vzeti v roke, jih poznati, če bomo hoteli biti na tekočem o tem, kakšen in kolikšen ustvarjalni veter piha na našem koncu. Da bomo preko sodobne domače literature zaznali utrip časa in človekovo smer v njem.
Kot na tiho zori in se spremeni v sok vsaka poštena književnost, da bi bila v sodu družbe vino moči in živih obzorij, tako, brez bučnega hrupa in v prijateljskem okolju želimo predstaviti nestpnemu (upamo!) in številnemu (še bolj upamo!) občinstvu trojko Bufon - Čuk -Mermolja v zasebni kleti, torej v prostoru, kjer bo le nekaj dni pozneje vrel mošt in se presnavljal v čisto kapljo: v čast pridelovalca in rodnega okoliša, a tudi kot zdrava pijača za tistega, ki si jo bo spravil na domačo polico.
UREDNIK
Novo branje Nietzschejevega »Tako je govoril Zaratustra«
Pri založbi Slovenske matice je izšel nov prevod osrednjega dela nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja, »Tako je govoril Zaratustra«. Za prevod je poskrbel Janko Moder, ki je to Nietzschejevo knjigo prvič poslovenil pred desetimi leti.
Da ne gre zgolj za pregledano novo izdajo, je razvidno iz obširne študije o Nietzschejevem življenju in delu, prispevek Ivana Urbančiča. Pravzaprav je Urbančičeva študija ne kaj več: z njo stopa Nietzsche neposredno pred slovenskega bralca kot mislec. Prejšnji prevod, trdi Urban čič, so narekovali »literarni«, torej ne 'filozofski, temveč vnanji, postran ski razlogi. Tokrat hoče biti nova izdaja Zaratustre obenem priložnost za premislek vprašanj, ki se porajajo ob preučevanju Nietzschejeve filozofske miselnosti in še zlasti za premislek
Černigojeve razstave vedno znova pritegujejo pozornost javnosti
Ob otvoritvi že tradicionalnih Kogojevih dnevov, ki jih je letos že petič priredilo Prosvetno društvo »Soča« Kanal, so v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu odprli ludi antološko razstavo del Avgusta Černigoja, slikarja torej, ki je v tridesetih letih tega stoletja radikalno vstopil v slovenski likovni prostor in s svojo odprtostjo, ungažiranostjo in provokativno udarnostjo odpiral novih Poti v slovenski kulturni zakladnici. Tako se z letošnjim izborom likovnega ustvarjalca, v spremljevalni prireditvi z likovnega področja, lepo zaokroža podoba likovnega snovanja v medvojnem obdobju na Primorskem in v Sloveniji, kar naj bi iz širših aspektov osvetljevalo čas Plodnega, prodornega uveljavljanja skladatelja Marija Kogoja, čigar spominu so dnevi v rojstnem Kanalu tudi posvečeni. Toda, z letošnjim izborom del Avgusta Černigoja ni podan samo pregled za nazaj, temveč predvsem tudi v današnji trenutek, saj Avgust Černigoj, vitalen in ustvarjalno iščoč kljub zavidljivo visoki starosti, neumorno snuje in preseneča. In prav gotovo je prav Avgust Černigoj tista osebnost, ki s svojim nekon-formističnim in provokativnim, vedno novim in drugačnim likovnim snovanjem, nakazuje tisto kontinuiteto, živost in aktualnost ustvarjalnih iskanj, ki naj bi jih Kogojevi dnevi zasledovali na glasbenem področju.
Tržaški slikar Avgust Černigoj je, če izvzamemo nekaj osebnih prijateljev in somišljenikov, dolgo časa ostajal osamljen, njegovo delo je bilo desetletja potisnjeno v pozabo in zanimanje za njegov opus je vzpodbu dilo šele neokonstruktivistično gibanje v začetku sedemdesetih let, ko so mladi ustvarjalci iskali opor in primerjav lastnim hotenjem. Umetnostnozgodovinska stroka, ki se je v tem času lotevala korenitih obdelav likovnega Ustvarjanja v medvojnem času, je temeljito proučila ludi pojav konstruktivizma in še posebej Černigojevega opusa. To nalogo je strokovno opravil njegov najboljši Poznavalec in še danes zvest spremljevalec dr. Peter Krečič, ki je najprej z razstavo 1978. leta v Idriji in kasneje 1980. leta v monografiji prvič analiziral in strokovno ocenil Černigojev doprinos k razvoju sodobne slovenske likovne umetnosti. Obširni življenjski opus najpomembnejšega in najizvirnejšega predstavnika jugoslovanske in evropske konstruktivistične avantgarde je tako postavljen na mesto, ki si ga v kontekstu razvoja slovenske umetnosti povsem zasluži. Odslej je zanikanje in vedenje o slikarskih iskanjih Avgusta Černigoja skokovito naraščalo ; leto za letom so se vrstile Predstavitve mojstrovih posameznih opusov in vedno kova so bila prezentirana nova, doslej nepoznana de-‘a- V več kot 60 letih neumornega snovanja je nastal obsežen opus, ki ga zadnja leta, predvsem po zaslugi ravnateljice Kosovelove knjižnice v Sežani Lučke Čeho-vmove, počasi spoznavamo. Ta opus, tako resnično bo-
gat in raznolik nedvomno nalaga skrb, da se sistematično zbere, evidentira, restavrira in primerno pre-zentira, zato je vest, da se v Lipici pripravlja mojstrova galerija, ki naj bi kasneje prerasla v njegov muzej, razveseljiva in spodbudna. Le tako zbrana in prezentirana dela bodo ne samo v vsakem času in celostno predstavljena širši javnosti, pač pa bodo tudi trdna podlaga za vse nadaljnje raziskave in vrednotenja celotnega Černigojevega opusa od prvih konstruktivističnih poskusov iz let 1924-25 in 1925-29 do današnjih ekspresivnih barvitih prepletov v pastelu.
Čeprav smo se z deli Avgusta Černigoja pred dvema letoma v Pilonovi galeriji v Ajdovščini seznanili z obširnim retrospektivnim izborom, predstavlja ta razstava v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu, ki bo odprta še do konca meseca, v marsičem pravo odkritje. Tu so namreč prvič predstavljena nekatera njegova dela, tako perorisbe iz leta 1945 in oljni portreti iz tridesetih let ter grafike iz njegovega najplodnejšega obdobja. Iz pozabe so bili v tem letu rešeni nekateri barvni lesorezi in jedkanice, ki so jih po starih ploščah ponovno tiskali strokovnjaki na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Tako se s to pregledno Černigojevo razstavo, ki nima namena biti študijska retrospektivna prezentacija slikarskega in grafičnega opusa, razkriva novo spoznanje Černigojeve ustvarjalnosti, ki bo nedvomno spodbudilo strokovnjake k nadaljevanju študijske obdelave in objave doslej nepoznanega slikarjevega dela.
Černigoj se spopada z različnimi tehnikami, h katerim se različno intenzivno vrača v posameznih obdobjih; tako so na razstavi, ki zajema obdobje od 1924 do 1980, razstavljene njegove grafike (1924-1980), risbe (1945), slike (1925-1978), lepljenke (1980) in objekti (1960 1980). Po letu 1929, po prvem njegovem ustvarjalnem obdobju, ki ga je zapisalo kot našega najpomembnejšega konstrukti vista, kot avantgardnega raziskovalca, je Černigoj prešel zanimive faze, od portretov in krajinarstva v neoimpresionistični tehniki, geometričnega prikazovanja krajine in tihožitij, informela in kolažev ter konstrukcij do najnovejših gvašev, akvarelov in pastelov. Brezkompromisno samonikel je v svojih delih znal ohranjati svežino in izvirnost. Drugod je znal zajemati samo toliko, da je lahko ohranjal sebe. To dokazuje tudi danes, ko v častitljivi starosti zmore preinterpretirati različne prvine, značilne za likovno govorico »novega realizma«, kubizma in abstraktne umetnosti, v polnokrvno umetniško delo.
Razstava Avgusta Černigoja je hkrati tudi prva likovna predstavitev v novi likovni sezoni galerije Rika Debenjaka v Kanalu.
NELIDA SILIČ NEMEC
o odnosu marksizma, oziroma marksistične filozofije do Nietzscheja. Zanimivost Urbančičevega eseja nas spod buja, da zapišemo nekaj misli o njem.
Razkrivati odnos med marksizmom in Nietzschejem pomeni zarisati prostor med dvema poloma, kjer ni nikdar stekel tok; to je prostor, ki ne pozna dialoga. Urbančič ugotavlja v glavnem dva vzroka. Prvič, Nietzsche je vedno ostro nastopal proti lažnim ideologom in voditeljem, proti vsem »odrešiteljem človeštva«, zato se je njegovo ocenjevanje socializma in komunizma sprevrglo v silovito zavračanje in zaničevanje. Drugič, nacionalsocialistična zloraba Nietzschejeve filozofije in zlasti njegovega nauka o nadčloveštvu v času nacizma se je tako ukoreninila v tradicijo marksi stične interpretacije Nietzschejeve filozofije, da ji ni dovoljevala novega pristopa do nje.
Urbančič poskuša izvorno premisliti Nietzschejev nauk, to pomeni, oddaljuje se od vseh reduktivnih postopkov vklenjanja te izredno bogate in zapletene miselnosti v ozke kategorije. še pomembnejše je dejstvo, da se •odpoveduje vnaprejšnji objektivistični distanci do Nietzscheja. To oddaljenost daje »znanstveno preučevanje« nekega fenomena, ki ni več aktualen, nas ne zadeva in ki ga zato lahko pregledujemo kot arheološko zanimivost. Urbančič si skuša nasprotno prisvojiti to filozofijo, se naseliti vanjo in se tako preizkusiti z njo. Odkrivanje Nietzscheja mu pomeni razkrivanje našega bivanja.
Zaratustra uči nadčloveka, voljo do moči in večno vračanje enakega. Nietzsche ni bil poklicni, akademski filozof; svoje misli ni torej izpeljal po klasičnih tirnicah; približeval in razkrival jo je sunkoma, prelival jo je v podobe. Zato ne more Urbančičev pristop ne biti sprejemanje teh podob, prisvajanje Nietzschejevega jezika in njegova interpretacija sočasno spirala in reka, ki vodi do naj-višje točke in teče ter se zgublja v morju.
Urbančičeva spirala - reka postopo ma spoznava povezanost osrednjih Nietzschejevih podob. Nadčloveka, voljo do moči in večno vračanje enake ga lahko razumemo le na »en mah«, ne moremo dojeti njihovega pomena, če se jim ne približamo istočasno. Če pa ne poznamo bistva nobene, nam bodo vse tri skupaj le še večja ugan ka. Beseda nadčlovek ne označuje bistva nadčloveka, temveč njegovo razmerje do drugega, do človeka. U-ganka je še vedno, kaj je on sam, zunaj tega razmerja. Prav tako volja do moči. Nietzsche pravi, da je življenje volja do moči, da je to voljo našel v vsakem bitju. Zakaj je ta volja nujno zakon življenja, je vprašanje, ki ne pozna zadovoljivega odgovora. Skrivnost je tudi večno
BERITE
JVovi
Matajur
vračanje enakega; zakaj bi se moralo vse, kar je bilo in bo, večno in znova vračati, docela nesmiselno, brez vsakršnega cilja in izhoda. Zakaj bi moralo biti človeštvo vklenjeno v ta absurdni zakon?
Rešitev za trojno uganko je Urbančič našel v Dionizu, grškem bogu, ki se postavlja zoper Kristusa in krščanstva. Krščanstvo pa je ves damišnji svet, obstoječi človek je sam uresničenje njegovega duha. Zato je nepojmljiva zahteva tistih, ki hočejo zanikati krščanstvo, ga odpraviti, kot so skušali Marx in vsa mladoheglovska kritika, ki se je proti krščanstvu postavljala kot negacija. Lahko ga namreč premagamo samo, če se ne poslužujemo njegovega orožja, njegovega odnosa do sveta, ki je zanikanje, ne sprejemanje tostranstva. Ne moremo mu postaviti torej človeka, ki ga odvrača iz resentementa, ker je to pravzaprav še vedno krščanski človek (in v tem smislu je za Nietzscheja to tudi marksist). Dioniz pa potrjuje svet, sprejema vse tostranstvo in z njim paradoksno tudi krščanstvo, a ga ravno v tem potrjevanju, prisvajanju, preseže. Ta novi človek, je lahko samo nadčlovek, njegova volja do življenja, je volja do moči, ker si on vse lasti, vse osvaja, a gre obenem čez to. Nadčlovek ni pasiven, kot novi Prometej si ustvarja svet, človeštvo, ki ne pozna nobenega boga nad seboj. In ta človek potrjuje vse, kar mu življenje prinaša ne le enkrat, temveč večno, vedno znova.
Urbančič se je v svojem spisu — vsaj taka je naša domneva — mogoče nekoliko preveč naslanjal na francosko šolo in zlasti na Delleuzovo interpretacijo Nietzscheja. S tem ne mislimo seveda negirati izvirnosti njegove razlage, vendar poudariti, da je smer, za katero se je Urbančič odločil, ena izmed možnih. V pričujoči interpretaciji je v ospredju figura nadčloveka, nekoliko odrinjena pa je podoba večnega vračanja enakega, ki jo zdaj tu skušamo skicirati v glavnih obrisih.
Večno vračanje enakega se v svoji ciklični obliki zoperstavlja pojmovanju linearnega časa, to pomeni vsakemu gledanju, ki vidi višek in dokončen cilj človeštva v časovnem razvoju. Nietzsche kritizira s tem krščanstvo — ki postavlja popolnost v onstranstvo, to je v transcendenco — kot tudt vsako dialektičtw gledanje na zgodovino — ki vidi višek v nekem dokončnem stanju. Tako krščanstvo kot dialektična pojmovanja, ne morejo najti smisla v zgodovinskem dogajanju (krščanstvo ne pozna ima-nence, dialektika pa ima dve možnosti; v primeru, da bi dosegla dokončen cilj, bi se morala ustaviti — konec zgodovine —, v nasprotnem primeru pa bi najvišjo točko lahko dosegla le na neskončni poti v nenehnem razvijanju in izpopolnjevanju), ni torej skladnosti med biti in vrednostjo, med eksistenco in smislom. Večno vprašanje pa vzpostavi prav to skladnost, ker ne pozna razvoja, napredka k dokončni popolni točki. Vse se večno in znova vrača; in če človek sprejme ta zakon, mora biti popolnost že prisotna, svet in zgodovina imata svoj smisel v sebi.
VERONIKA BRECELJ
TONE SVETINA
Med nebom in p e Mo m
_____ 255.___
, Njegova krivda je v Losannovih očeh bledela. Nicoli ni maral Nemcev, zdaj pa jih je začel sovražiti. Yse, kar mu je povedal prijatèlj, bi moral že jutri a°biti duce na mizo.
Pa ne bo dobil poročila! Od njega že ne! Mar v zgodovini nastradali vsi sli, ki so prenašali slabe kovice? Sekali so jim glave za tuje napake. On bo ti'ikrat premislil, kar bo poročal. Vse, kar bi radi sli-®a*L bo povedal brez pomisleka, ničesar pa, kar bi azPihal0 njihov bes. Samo enkrat se je opekel, zdaj 6 ne bo več. Nalj se drugi, saj ni človeka, ki bi lahko 'Stavil splošno sranje, kadar se začne podirati vera stvar med širokimi množicami.
. Vreme se je zvedrilo. Kupola sinjega neba je zabela v soncu. Morje se jè iskrilo v drobnih valovih, ludje so vrveli po ulicah. V daljavi so se blestele ^snežene gore, na Krasu pa je odjuga pobrala sneg, a se je držal samo še v zaplatah.
P Losanna si je zaželel spremembe. S polkovnikom .Attiliaro sta se odpeljala čez Kras proti mestu na < lvši meji in mestu ob reki. Na karabinjerskih pos-va)ah sta izvedela, da se je Brkinska četa pritajila snegu. Približno so ugotovili kraje, kjer so hodile )ene patrulje.
»Iz Rima smo dobili ukor, mi karabinjerji in vojska, ker ničesar ne ukrenemo,« je dejal Gattinara.
»Pa napravite nekaj, da bomo imeli kaj pisati,« je menil Losanna; »Se vam ne zdi, polkovnik, tìa lahko izkoristimo ta premor? Zdaj so uspavani.«
»Karlo Maslo vodi bataljon odreda, ki ga bomo s pomočjo vojske v prvih pomladnih dnèh uničili,« je menil polkovnik. Losanna pa se je zadovoljno nasmehnil, rekoč:
»Vesel bom, če se bodo uresničile vaše napovedi, zelo vesel.«
POSLEDNJI BOJ
I.
Brkinska četa, v kateri sta od Bečanovih ostala samo Lojze in Pavle, je prebila zimo v skriti grapi pod Ostrovico.
Četa se je zmanjšala na dvajset mož, poveljeval ji je Branko Dolgan, komisar pa je bil španski borec Bolte.
Da ne bi opozorila sovražnika nase, nista v svoji okolici izvajala akcij. Vso zimo so njune patrulje pobirale fante, ki so imeli pozive za italijansko vojsko. Vozili so jih na bataljonski štab, kjer jih je Karlo odpravljal naprej na Notranjsko in v Gorski kotar. Četi je primanjkovalo orožja in municije, sicer pa je bilo vse področje tako na gosto poseljeno z italijansko vojsko, da je bilo gibainje večje partizanske enote v zimskih okoliščinah praktično nemogoče.
Zima je jemala slovo, sneg se je stalil. V marcu je sonce grelo že tako močno, da so borci radi posedali po okopnelem robu in se predajali sončnim žarkom. Zimski vetrovi so bili hudi in bivanje na
prostem je od slehernega zahtevalo posebno vzdržljivost in dobro voljo.
Vsi skupaj so se gnetli v velikem šotoru, napravljenem iz avtomobilske plahte. Postavljen je bil na ravnici, tik ob potoku, ki se je prek skalnih pragov in skozi goščave prebijal v dolino, proti rečici Padež.
Aktivisti so bili zadovoljni, ker ni bilo večjih akcij in tudi ne represalij, ne požigov vasi ne pogonov za sodelavci Osvobodilne fronte po vaseh. Italiani pa prav tako, ker se jim ni bilo treba otepati s snegom in burjo.
Okoli taborišča je bilo nenavadno mimo. Ni bilo patrulj in ne večjih enot. Karlo se je nekajkrat oglasil s spremstvom in namignil, naj bi se premaknili na druge položaje. Toda četno poveljstvo je bilo zadovoljno s skritim krajem taborišča, ki ga italijanska vojska še ni nikoli zaznala.
Bližina vasi Tatre, Kozjane, Vatovlje, Vare j e in Artviže, kjer so živeli gibanju zvesti ljudje, ki so pomagali na vsakem konaku, pa izjemna lega, kjer so izvidnice z višin zlahka odkrile vsakogar, ki se je bližal taborišču, sta bila dodatna razloga, da so živeli cele tri mesece na enem mestu in se zanašali, da sovražnik miruje.
Neke mime noči sredi marca je bil na straži Pavle. Globoko iz doline je prihajalo brnenje motorjev, skozi veje dreves pa so se bliskale luči kamionov, ki so vozili počasi, strnjeno, ko da se bodo vsak hip ustavili. Iz zaselkov na višinah vzhodnih grebenov pa so se jezno oglašali psi. Pavleta je spreletel srh po hrbtu, počutil se je nekako tako kot ob začetku roške ofenzive.
Prijateljska tekma proti Švedski
Italija zmagala, a ni navdušila
Italija — Švedska 1:0 (1:0)
STRELEC : v 2. min. Cabrini.
ITALUA: Tancredi, Bergomi, Cabrini, Vierchowod, Collovati (od 85. min. Righetti), Scirea, Conti (od 16. min. Panna), Bagni, Rossi, Dossena (od 64. min. Tardelli), Altobelli.
ŠVEDSKA:	Ljung, Erlandesson,
Hysen, Dahlkvist, Fnedriksson, Tord Holgrem, Stromberg, Eriksson, Cren, Holmqvist, Svensson (od 55. min. Comeliusson).
SODNIK:	Brummeier (Avstrija).
MILAN — Italija se je sinoči v prijateljskem srečanju oddolžila Švedom za zadnje poraze in zasluženo, pa čeprav tesno zmagala.
Zmagoviti zadetek so Italijani dose gli že v drugi minuti, ko je Cabrini prisebno izkoristil Conti jev predložek in z glavo poslal žogo v mrežo. Zadetek je dal »azzurrom« poleta, tako da so nadaljevali z napadi in so si ustvarili še nekaj priložnosti za gol, niso pa jih znali izkoristiti. Še
zlasti se je odlikoval Bagni, ki je z močnimi streli od daleč zaposlil švedskega vratarja.
Bearzotovi varovanci so v tem delu gotovo dobro igrali. Povsem drugačna pa je bila slika v nadaljevanju. Igra je bila zelo poprečna, »azzurri« so se skoraj nejevoljno premikali po igrišču in tako dovolili Švedom, da so ustvarili nekaj ugodnih priložnosti za izenačenje. Zelo lepo priložnost je imel tudi »Italijan« Cor-neliusson, ki pa jo je zapravil.
Prav v zadnjih potezah igre bi lahko »azzurri« še povečali izid, Vierchowod pa v protinapadu ni podal žoge soigralcu, sam je skušal premagati švedskega vratarja, žogo pa je poslal mimo vrat.
Disciplinski ukrepi
Zvezni sodnik je na osnovi sodniških poročil z nedeljskih prvoligaških in drugoligaških tekem v A ligi za dve koli diskvalificiral člana Milana Tas-
sottija, v B ligi pa je enak ukrep povzel proti čanu Bologne Fabbriju, medtem ko je bil Salvador! (Empoli) izključen za eno kolo.
»Plavi« zadovoljili
BEOGRAD —- V včerajšnji trening tekmi pred sobotnim srečanjem z Bolgarijo v okviru kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo je jugoslovanska državna reprezentanca sicer le z 2:0 (1:0) premagala Vož-dovac, vendar je bil trener Milutinovič s prikazano igro povsem zadovoljen. Prvi zadetek je padel v 45. min, bil pa je to avtogol Tomiča, drugi gol pa je v 70, minuti dosegel Hadžibegič (11-metrovka).
Skoraj gotovo je sedaj, da bo Milutinovič v soboto poslal na igrišče naslednjo postavo:	Stojič, Zoran
Vujovič, Baljič, Gudelj, Hadžibegič, Radanovič, Šestič, Sliškovič, Vokrri, Badžarevič, Zlatko Vujovič, Gračan.
Precej škode pri Sireni
£
Zadnje silovito neurje je naredilo precej škode pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena, ki je izgubil dve jadrnici, ena pa je razbita. Razbesnelo morje je s sabo odneslo precej terena, načelo valobran, razpoke pa so opazne
tudi na drči
Italija in Kamerun
Vsi zanikajo podkupovanje
kratke vesti - kratke vesti
RIM — Sedaj treba dokazati najvažnejše, kdo je namreč dal denar in pa s kakšnimi diaboličnimi mahinacijami je Italija zatem spravila na kolena Argentino, Brazilijo, Poljsko in končno še Zahodno Nemčijo, je včeraj zapisal francoski list »L’Equipe« ob senzacionalni vesti, da so na španskem »mundialu« za tekmo proti Italiji podkupili igralce Kameruna. V tujini pa se je včeraj v glavnem le malokateri časopis ukvarjal s to zadevo, iz česar bi se dalo sklepati, da novice ne jemljejo preveč resno in sodijo, da gre verjetno za gole izmišljotine.
To sta jasno povedala tudi dva izmed neposredno zainteresiranih, vratar N'Komo, ki igra v Španiji in pa Milla, ki brani barve francoskega Saint Etnienna. Odločno sta zanikala, da bi bilo kaj resnice v tem, kar piše tednik Europeo. N'Komo je še povedal, da so dan pred tekmo z Italijo od svojega vodstva zahtevali nekaj več denarja v primeru zmage, odgovorili pa so jim, da ne morejo iz-
plačati niti že obljubljenega. To naj bi igralce tako potrlo, da je bila ne-angažiranost na igrišču razumljiva.
Vsekakor so pri italijanski nogometni zvezi že dalj časa vedeli, da se nekaj kuha in da nekateri italijanski časnikarji skušajo najti dokaze, da je prišlo na tekmi proti Kamerunu do podkupovanja. Letos poleti, piše Europeo, sta Oliviero Beha, dopisnik Repubblice in neki sodni kronist odpotovala v Kamerun. Dokazi, ki sta jih zbrala (med drugim sta na film posnela izjave nekega črnca, ki pa se ga je videlo le v hrbet) se odgovornemu uredniku Repubblice in Leonardu Mondadori ju, ki je tedaj odgovarjal za Retequattro, niso zdeli dovolj tehtni. Zato sta časnikarja svojo preiskavo še razširila, odpotovala sta v Španijo, na Korziko in še kam drugam. Pripravila sta televizijsko oddajo za Canale 5, gradivo naj bi sedaj objavila še dva tednika, izšlo pa naj bi tudi v knjigi. Kot kaže torej, polemik, vsaj v Ita liji, ne bo kaj kmalu konep.
Zadar v polfinalu
V zadnji četrtfinalni tekmi jugoslovanskega košarkarskega pokala je Zadar z 91:83 (46:41) premagal Šiben-ko in se tako pridružil Smelt Olimpiji, Jugoplastiki in Giboni, ki so si že izborile uvrstitev v pofinale.
Platini »zlati atlet«
Mednarodna žirija je včeraj v Benetkah podelila francoskemu nogometašu turinskega Juventusa Michelu Platini ju naslov »zlatega a tlela« za ’eto 1934. Posebno priznanje je šlo tudi avstrijskemu pilotu Niki ju Laudi.
Nepravilnosti na
»mundialu '82«
MADRID — Španski računski dvor je ugotovil vrsto nepravilnosti, ki so jih organizatorji španskega »mundia-la« zagrešili pri uporabi finančnih sredstev, najetju osebja in dajanju v zakup raznih storitev.
Cancellotti poražen v finalu
BORDEAUX — V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Bordeauxu za trofejo Volvo Grand Prix je Ita-
lijan Francesco Cancellotti izgubil v finalu proti Špancu Higuerasu s 6:7 in 1:6. Medtem ko je bil prvi set dokaj izenačen pa je v drugem prišla do izraza večja izkušenost Španca, ki je brez težav slavil.
•	NOGOMET. V srečanju 6. kvalifikacijske skupine za nastop na evropskem mladinskem nogometnem prvenstvu sta Danska in Norveška igrali neodločeno 2:2.
Rokomet: SP B skupine
OSLO — V norveškem glavnem mestu so izžrebali skupine svetovnega rokometnega prvenstva B skupine, ki bo od 23. 2. do 3. 3. 1985. Italija bo igrala v skupini A skupno z Norveško, s Španijo in s ČSSR.
•	EVROPSKI PARLAMENT IN ŠPORT. Tudi evropski parlament se bo ukvarjal z vprašanjem svobodnega zaposlovanja športnih profesionalcev v državah EGS. Vprašanje je sprožil Gustavo Selva, ki je poudaril, da se vse države ne držijo svoj-čas sprejetih obvez.
Sporočilo
dopisnikom
V nadaljevanju srečanj športnega uredništva Primorskega dnevnika z našimi dopisniki se bomo sestali še s poročevalci s košarkarskih in odbojkarskih i-grišč. Prihodnji teden bodo na vrsti še dopisniki z Goriškega, s katerimi se bomo iz praktičnih razlogov sestali ločeno. Z vsemi se bomo menili o obliki in načinu poročanja in o vseh praktičnih problemih, s katerimi se dopisniki in uredniki dnevno spoprijemamo. Sestanki so v sejni sobi našega uredništva, v Ul. Montccchi 6, drugo nadstropje, z goriškimi dopisniki pa se bomo srečali v našem goriškem uredništvu, Ul. 24. maja 1. Vrstni red je naslednji:
DANES, 27. t.m., ob 18.30: košarkarski dopisniki;
JUTRI, 28. t.m., ob 20.30: odbojkarski dopisniki;
TOREK, 2. oktobra ob 18.00: goriški dopisniki.
Deželni nogometni pokal
Vesna boljša od Olimpie
SVETOVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO
Prekinitev 6. partije
MOSKVA — Včerajšnjo šesto partijo finalnega dvoboja za svetovni šahovski naslov med Karpovom in Kasparovom so prekinili v 41. potezi. Bele figure ima tokrat Kasparov. Nekateri izvedenci menijo, da je ob prekinitvi Karpov v boljšem položaju, drugi pa sodijo, da bo Kasparov le uspel remizirati.
Seminar za športne delavce
V priredbi tržaške Pokrajine bo v soboto v kongresnem središču tržaškega velesejma s pričetkom ob 15. uri seminar za športne delavce, zlasti odbornike. Dr. Antonio Nuciari bo predaval o delovanju tržaškega središča za športno medicino, ki slavi 15-letnico svojega obstoja, geometer Renato Salvini, bivši šef generalnega knjigovodstva CONI v Rimu, pa bo govoril o problemih fiskalne narave pri upravljanju športnih društev.
Olimpia — Vesna 1:2 (1:0, 1:1)
STRELCA za Vesno : Kostnapfel v 88. min. in Penco v 115. min.
OLIMPIA : Hrvatin, Massimi, De-paola, Ciacchi, Ellini, Piccinino, Cau-zer, Kirchmaier, Cičchese, Cusatelli, Tulliani.
VESNA: Perossa, Tucci, B asiaco, Verbich, Penco, F. Candotti, Sedmak, R. Candotti (v 46. min. Bruno), Kostnapfel, Jerman, Pertan.
Glavna značilnost sinočnje tekme za deželni nogometni pokal med O-limpio in Vesno je bila groba igra Tržačanov: kar trije Križani so se poškodovali, Roberto Candotti pa se je moral celo zateči po zdravniško pomoč.
Vesna je pokazala precej urejeno igro, zadela je tudi prečko s Pencom in imela še nekaj lepih priložnosti, da bi dosegla višjo zmago, vendar napadalci niso bili preveč natančni.
Vsekakor so prvi povedli gostje, Križani pa so izenačili le dve minuti pred iztekom regularnega dela srečanja. Potrebna sta bila podaljška, v katerih je Vesna le prišla do povsem zaslužene zmage, saj ji nasprotnik ni bil enakovreden in je njene igralce skušal zaustavljati predvsem z grobimi in nevarnimi prekrški. (A. Kostnapfel)
• TENIS. Lepo vreme je včeraj vendarle omogočilo, da so nadaljevali italijansko teniško prvenstvo v Perugii. Večjih presenečenj ni bilo, če izvzamemo poraz nosilca skupine Bot-tazzija, ki je s 6:1, 6:4 zgubil proti Cierru.
O NOGOMET. V prijateljskem nogometnem srečanju je včeraj Poljska z 2:0 (0:0) premagala Turčijo. Oba zadetka je dosegel Dziekanowski.
V okviru Jesenskega praznika v Štandrežu
Mladinski derbi Olympia-Val
V okviru Jesenskega praznika, ki ga v Štandrežu konec tedna pripravlja kulturno društvo Oton Župančič, bo jutri prijateljsko srečanje mladinskih odbojkarskih vrst goriške Olym pie in štandreškega Vala. Srečanje, ki bo ob 18.30 v štandreški telovadnici, bo ekipama služilo kot priprava za prvenstvo, ki se bo pričelo v drugi poovici oktobra.
Olympia in Val startata v tem prvenstvu kot glavna favorita za osvojitev naslova pokrajinskega prvaka, zato bo jutrišnje srečanje nadvse zanimivo. Po srečanju pa bo v Domu Andreja Budala za vse družabnost s plesom.
• ALPE ADRIA. V soboto se bo v Auronzu di Cadore zaključil prvi turnir v hokeju na ledu v okviru srečanj Alpe Adria. Na njem bodo nastopili Hockey club iz Ce’ovca (avstrijski prvak), Jesenice in Auronzo.
DREVI OB 17.30 na »1. MAJU«
Friulexport proti reški Jugoliniji
V nadaljevanju priprav na prvenstva deklic in C-2 lige se bodo igra*' ke združene odbojkarske mladinske e-kipe Friulexport danes ob 17.30 na stadionu »1. maj« pomerile z reško e-kipo Jugolinije, tradicionalnim gos toni naših šesterk. Nasprotnik je za naša dekleta povsem primeren, lani je °b podobnem srečanju v Trstu s'avil zmago s 3:2 po lepem in razburljive111 dvoboju, tudi tokrat pa je favorit.
Predvčerajšnjim so se igralke Friu1' exporta v prijateljski tekmi pomerile s člansko vrsto Brega, ki jih je Pf pričakovanju premagala s 3:0 (15:.• 17:15, 15:7), dodatni četrti set pa F pripadel »deklicam«.
Primorcev! nogometaši pred 3. AL
V nedeljo se bodo pričeli prvenstveni boji v tretji nogometni amaterski ligi. Za prvenstvo so se temeljito pripravili tudi Primorčevi nogometaši, ki so v nedeljo igrali prijateljsko tekmo proti San Vitu (na sliki) " ko so izgubili z 1:2
Kljub nenaklonjenemu vremenu uspel balinarski turnir Gradine
Domačini v finalu ugnali Vrhovce
»Balinarskemu turnirju ob jubileju domačega društva ni bilo mehko postlano, vendar je zaradi trme nekaterih, vztrajanja drugih in razumevanja tretjih prišel do svojega uspešnega zaključka. Čestitamo prvouvršče-nemu moštvu Gradina iz Doberdoba in drugouvrščenemu moštvu z Vrha za pridnost in znanje in jima izročamo pokale ZSŠDI.« S temi besedami je zaključil predstavnik Teritorialnega odbora Združenja slovenskih športnih društev za Goriško balinarska srečanja v ponedejek zvečer v gostilni Peric v Doberdobu.
Prvi poskus balinarskega turnirja za Gradinovo dvajsetletnico je bil izveden spomladi, vendar ni uspel zaradi vremena in zaradi organizacijskih šibkosti. Ta športna dejavnost je precej zamrla, izvajajo jo le v redkih gostilnah za kratek čas. Vodstvu
Združenja se je šlo in gre za to, da bi le morda našli obliko obuditve organiziranega načina igranja tudi v mestu ali predmestju poeg tradicionalne dejavnosti v Doberdobu. Zato vztrajanje pri zasnovanem načrtu.
Na turnirju, ki se je začel v nedeljo, bil prekinjen zaradi naliva, se nadaljeval v ponedeljek zvečer, bil spet prekinjen zaradi nevihte in se zaključil ponoči, je sodelovao šest moštev:	Doberdob, Vrh, Sovodnje,
Gorica, Pevma in Solkan. V dveh pod-tumirjih so se pomerili na balinarskih stezah gostilne »Pri Vitotu« v Gorici in v gostilni »Peric« v Doberdobu. Zmagovalni moštvi obeh pod turnirjev sta tekmovali v zaključni tekmi. Izidi posameznih tekem
Gradina - Solkan 11:3; Solkan -Pevma 11:10; Gradina - Pevma 11:6;
Vrh - Sovodnje 11:1; Vrh - Gorica
11:6; Gorica - Sovodnje 11:6;
Gradina - Vrh 11:3;	...
Moštva pa so nastopila v naslednjih postavah.	..
GRADINA:	Frandolič, Lavrenčič
Gergolet, Pizzo, M. Frandolič, Uljah'
VRH: L. Devetak, V. Černič,
fi A Q ^PTnip
SOVODNJE:' Cotič, Pelicon, Kcrše-van, Devetak.
PEVMA: Bensa, Primožič, Pintar. Figelj, Vogrič, J. Leban.
SOLKAN: Zorzut, Božič, Birsa, M' Trbižan.	„
GORICA: Koren, Furlan, Leban, Korošec.
Če je res, da si žefijo Solkanci vratno srečanje in nameravajo Vrhovci prirediti na pomlad turnir ob tvoritvi igrišča — zakaj bi o tem dvomili? — je turnir dosegel svoj namen-
R.A-
Naši košarkarji bodo z nastopom doma proti Caveji pričeli prvenstvene tekme v C-l ligi
Jadranovci od sobote za točke
Jadranovi košarkarji bodo v soboto pričeli prvenstvene nastope v C-l ligi. V konkurenci 16 moštev, v zelo izenačenem in dolgem prvenstvu, v delno obnovljeni postavi (moštvo je zapustil najboljši strelec Boris Vitez, ki je prestopil k tržaškemu prvoligašu, k Jadranu pa sc je vrnil Mauro Čuk), bodo jadranovci zopet v središču pozornosti. Jadranovci so se tudi za to prvenstvo, pod vodstvom trenerja Andreja Žagarja, temeljito pripravili, odigrali so šest prijateljskih tekem (žal je odpadlo prijateljsko srečanje proti Stefanelu), sedaj pa jih čakajo boji za prvenstvene točke. Že trikrat so za malenkost zgrešili veliki met — napredovanje v drugo italijansko ligo. Jim bo letos uspel veliki podvig?
Že prve prvenstvene tekme bodo gotovo pokazale, kam lahko meri naše moštvo. Prvenstvo bodo pričeli z nastopom doma. Njihov prvi letošnji nasprotnik bo moštvo Caveje iz Forlija, ki naj bi baje znatno spremenilo svojo ekipo. Sobotno srečanje v tržaški športni palači se bo pričelo ob 21. uri. Pričakovati je velik obisk navijačev. In prav na pomoč svojih sijajnih navijačev Jadranovi košarkarji računajo tudi v tem prvenstvu.
ài
Trener Andrej Žagar
Jadranove košarkarje smo obiskali na torkovem treningu v Repnu. Bili so kar dobro »prepoteni« in motivinani pred sobotnim letošnjim krstnim Prvenstvenim nastopom v C-l ligi.
»Tako je treba. Tudi na treningih moraš dati vse od sebe,« je dejal kapetan Peter Žerjal. »Prvenstvo ne bo lahko. Odpraviti moramo še nekaj napak. Predvsem bolje moramo serbati naše visoke igralce.«
»Počutim se že dobro. Letos smo morali spremeniti način igranja. Viteza namreč ne bo. Zopet bo naše najpomembnejše orožje hitrost, protinapad. Pod košem smo letos z Mau-rom močnejši. Uloviti bi morali zato yeč odbitih žog in zato moramo tudi izkoristiti protinapad,« je pristavil Ivo Starc:
Trener Andrej Žagar pa je dosedanje priprave takole ocenil.
»Mislim, da smo se dobro pripravili. Opravili smo namreč približno enako število treningov kot lani. Lani smo sicer odigrali sedem prijateljskih tekem. Letos smo mislili igrati prav tolikšno število prijateljskih srečanj, žal pa je odpadla tekma proti Stefanelu. Sicer pa so priprave potekale po programu. Fantje so pridno trenirali in mislim, da smo nared za prvenstvo.«
»Kaj pa o nasprotnikih?«.
»Slišali smo razne verzije o moči in nemoči naših nasprotnikov v tem prvenstvu. Pravijo, da je Treviso zelo ojačil svoje moštvo, da sta obe ekipi, ki sta nazadovali iz B lige, med favoriti zn takojšnjo vrnitev med drugoligaše. Pravijo tudi, da je Pa-
dova sestavila zelo konkurenčno ekipo. Pravo oceno o moči naših konkurentov pa bomo lahko dali šele potem, ko bomo izvedeli še rezultate po prvih štirih-petih kolih.«
»Jadranov cilj pa ostaja kot lanski: najmanj uvrstitev v play ojj?«
»Z odhodom našega najboljšega strelca Borisa Viteza smo morali spremeniti koncept igre; mislim tudi, da bo letošnje prvenstvo .močnejše' od lanskega, vseeno pa ostaja naš cilj uvrstitev v play-off in seveda osvojitev enega od prvih dveh mest po regularnem delu prvenstva, s čimer bi imeli večje možnosti za prestop v višjo ligo. Vestno smo se pripravili za prvenstvo, fantje in tudi jaz smo izkušenejši za eno sezono, pa tudi Mauro Čuk se je povsem dobro vključil v moštvo, če nam ne bodo nagajale poškodbe, če nam bodo
navijači še naprej zvesto in navdušeno ob strani, če ne bo nepričakovanih kiksev, potem lahko dosežemo svoj primarni cilj — uvrstitev v sklepni del prvenstva. Za prestop v B ligo pa je še potrebno mnogo, mnogo sreče,« je dejal Žagar.
B. Vitez: »Fantom želim mnogo uspeha«
Tudi v torek smo na Jadranovem treningu srečali Borisa Viteza, ki letos igra za tržaškega prvoligaša.
»Svojim prijateljem in bivšim soigralcem želim veliko uspeha v letošnjem prvenstvu. Jadranovih predpr-venstvenih tekem nisem videl, ker sem bil zaposlen z ekipo. Sodeč po treningih pa mislim, da so fantje dobro pripravljeni za prvenstvene nastope. Mauro Čuk se je dobro vključil v ekipo. Kaj bi še dodal kot to: srečno in uspešno!«
Spored 1. kola
JADRAN - Caveja Forlì (v soboto, 29.9., ob 21. uri); Ceam Bologna -Basket Oderzo; Fulgor Forlì - Udine Nord; Italmonfalcone - Castelfranco Pcdrini; Basket Ravenna - CUS Modena; Pali. Vicenza - Servolana Lea-sest; Stefanel Treviso - Basket San Dona; Virtus Padova - Fulgor Fidenza.
Tako jadranovci za sezono 1984/85
Vezni igralci
Ivo STARC	23.1.1960	187 cm
Klavdij STARC	18.9.1961	180 cm
Peter ŽERJAL	16.12.1958	180 cm
Štefan GULIČ	24.3.1966	175 cm
Valter SOSIČ	14.3.1961	183 cm
Krila -post		
Marko BAN	21.12.1960	195 cm
Andrej VASSALLO	7.3.1964	192 cm
Marko KOJANEC	12.6.1964	194 cm
Edi KRAUS	28.9.1956	192 cm
Sandi RAUBER	9.8.1964	198 cm
Andrej VREMEC	23.6.1964	193 cm
Centra		
Mauro ČUK	26.4.1960	200 cm
Robert DANEU	24.10.1963	199 cm
TRENER: Andrej	ŽAGAR	
V predprvenstvenih srečanjih
Jadran -	Polet	79:53
Regenerin Celovec - Jadram 98:93 Jadran -	Jesenice	83:68
Postojna	- Jadran	83:82
Leasest Servolana - Jadran 84:74 Jadran -	Italmonfalcone 110:91
Pripravil: B. LAKOVIČ
Predsednik Gantar
»Letošnje prvenstvo začenjamo z e-1'akim navdušenjem kot prejšnja leto. čeprav se zavedamo, da smo z “orisom Vitezom, ki je bil najboljši strelec v našem moštvu, mnogo iz-Subili, Prepričan pa sem, da bo pa doprinos Maura čuka izredno pomemben. Mauro se je namreč odlično vključil v ekipo, vživel v vzdušje nagega društva,« nam je dejal predsed-bik ŠZ Jadran.
»Upam, da nam bodo tudi letos navijati tako številno stali ob strani |b da bodo z njihovim navdušenim oodrenjem predvsem na domačih tekmah pomagali našim fantom «
»Dodal pa bi še to: dobrodošli so
vsi, ki bi hoteli Jadranu materialno ali v kakršnikoli drugi obliki pomagati.«
Vse Jadranove tekme v letošnjem prvenstvu
PRVI DEL
POVRATNI DEL
1.	KOLO		29.	9.	ob 21.00	JADRAN - Caveja FO	16.	KOLO			19.	1.	ob 21.15	Caveja FO — JADRAN
2.	KOLO		7.	10.	ob 17.30	CUS Modena - JADRAN	17.	KOLO	—	26.	1.	ob 21.00	JADRAN - CUS Modena
3.	KOLO		14.	10.	ob 17.30	JADRAN Fidenza	18.	KOLO	—	3.	2.	ob 17.30	Fidenza — JADRAN
4.	KOLO		20.	10.	ob 21.00	Vicenza — JADRAN	19.	KOLO	—	9.	2.	ob 21.00	JADRAN - Vicenza
5.	KOLO		28.	10.	ob 17.30	JADRAN - Bologna	20.	KOLO	—	16.	2.	ob 21.00	Bologna - JADRAN
6.	KOLO		3.	11.	ob 20.30	Monfalcone - JADRAN	21.	KOLO	—	24.	2.	ob 17.30	JADRAN - Monfalcone
7.	KOLO		10.	11.	ob 21.00	JADRAN - Padova	22.	KOLO	—	2.	3.	ob 21.00	Padova - JADRAN
8.	KOLO		17.	11.	ob 21.00	Treviso - JADRAN	23.	KOLO	—-	9.	3.	ob 21.00	JADRAN - Treviso
9.	KOLO		24.	11.	ob 18.30	Udine Nord - JADRAN	24.	KOLO	—	17.	3.	ob 17.30	JADRAN - Udine Nord
10.	KOLO		1.	12.	ob 21.00	JADRAN - Ravenna	25.	KOLO	—	23.	3.	ob 21.15	Ravenna - JADRAN
11.	KOLO		9.	12.	ob 17.30	Servolana - JADRAN	26.	KOLO	—	30.	3.	ob 21.00	JADRAN - Servolana
12.	KOLO	.		15.	12.	ob 21.00	JADRAN - Celli FO	27.	KOLO	—	13.	4.	ob 21.00	Celli FO - JADRAN
13.	KOLO			22.	12.	ob 21.00	JADRAN - S. Dona	28.	KOLO	—	21.	4.	ob 17.30	S. Dona — JADRAN
14.	KOLO			5. 1. 85		ob 21.00	Castelfranco - JADRAN	29.	KOLO	—	27.	4.	ob 21.00	JADRAN - Castelfranco
15.	KOLO	—	12. 1.		ob 21.00	JADRAN - Oderzo	30.	KOLO	—	5.	5.	ob 17.30	Oderzo - JADRAN
Letos v tretji amaterski nogometni ligi - skupina I
Juventina in Sovodnje za napredovanje
v nedeljo bo tudi na Goriškem steklo bogometno prvenstvo 3. amaterske li-j?e- Po lanski odločitvi je tudi tokrat tederacija sklenila, da naše tri pred stavnice ne bodo igrale skupaj, saj je doberdobsko Mladost vključila v tržaško skupino, medtem ko sta Sovodnje ‘b Juventina ostali v goriško - furlanskem krogu, čeprav je pred sestavo koledarjev kazalo, da bodo tudi Dober-oobci v goriški skupini.
Prva ugotovitev, ki jo lahko damo P? tem, kar smo videli v lanski sezo-111. je, da je goriška skupina kakovostnejša od tržaške. Zato bo naloga to naša predstavnika dokaj zahtevna, Sai je kakovost prisotnih ekip v bistvu vstala nespremenjena. Tornano in Vil-•osse, ki sta napredovali, sta zame-bjala goriški Audax in novinec v tej skupini Manzano. Letos pa ne bo nastopila zadnjeuvrščena ekipa lanskega tovenstva Fossalon. Če izvzamemo jkanzano, ki ga ne poznamo, lahko rebbio, da ostaja krog favoritov za najedo vanje v bistvu isti kot lani. E ,*Pe, ki so napredovale, bo gotovo na Oornestil Audax, ki je po našem tudi bjresnejši kandidat za končno zrna =°- Zelo dobro obeta tudi Medea, med-,cbi ko sta Azzurra in Piedimonte ne-oliko izgubila na učinkovitosti. Pri bi pa ne smemo pozabiti na Braz-bbese in Mariano, ki sta lansko pr-l^tvo zaključila v zgornjem delu
Kaj pa na§a predstavnika? Prva o-ba, ki se nam vsiljuje, je brez dvo-v a Pozitivna. Tako Štarancan, kakor •j, v°denjci imajo okrepljene postave. , o ve]ja še posebno za Juventino, za -'toro bodo zopet igrali nekateri od-k,. bi igralci, ki so lani služili voja-
ški
h ..rok. Pa poglejmo podrobno obe si predstavnici.
JUVENTINA
Sl^tobdrežci so lani odigrali eno naj-zat *h prvenstev v zadnjih sezonah, ^t° je tudi pričakovati, da ga bodo k,,at popravili. Da to uspejo imajo do*?- biožnosti. Kljub težavam, ki jih o z|v,ja društvo zaradi pomanjkanja Sanizacijskih kadrov, bo Juventina
letos gotovo igrala pomembno vlogo V prvenstvu. Ne moremo reči, da je med najresnejšimi kandidati za prva mesta, toda z igralci, ki jih ima na razpolago, je brez dvoma kakovostno moštvo. O tem so sicer prepričani tudi v štandrežu, kjer pravijo, da ostaja glavni favorit za zmago goriški Audax, da pa je v boju za 2. mesto, ki ravno tako pomeni napredovanje, več ekip in med njimi tudi Juventina.
S to trditvijo se tudi strinjamo, saj pomeni prihod branilca Travagina ter veznih igralcev Cingerlija in Laurija veliko pridobitev za društvo. To je Juventina že pokazala na turnirju v Štražicah, kjer je bila enakovredna v igri z moštvom iz 2. AL.
Nogometaši Juventine
VRATAR: Di Dionisio.
BRANILCI: Di Palma, Chizzolini, Šturm, Medeot, Krpan, Costa, Tra-vagin.
VEZNI IGRALCI: Cingerli, Lauri, Caiazzo, Tavčar.
NAPADALCI: Russo, Panico, Nanut, Niti.
TRENER: Rudi Vižintin.
SOVODNJE
Enostavno bi lahko rekli, da morajo Scvodenjci igrati tako kot v drugem delu lanskega prvenstva, pa jim napredovanje ne uide. Marsonovi varovanci so namreč v drugi polovici prvenstva zbrali največ točk od vseh, žal pa so premalo želi v začetku (4 točke v 12. tekmah).
Če povemo, da so Sovodcnjci obdržali isto moštvo in to vključili nekaj zares obetajočih mladincev, lahko tipamo, da bo za slovensko ekipo le napočil čas, da se bo potegovala za najvišja mesta. Na turnirju v Podgori so Marsonovi varovanci sicer pokazali nekaj pomanjkljivosti v obrambi in počasnost na sredini igrišča. Toda povedati je tudi treba, da je bila to njihova predprvenstvena preizkušnja. Za drugo, ki so jo odigrali v dežju pa ne moremo dati posebnih ocen.
Trener Gianni Marson je prepričan, da se bo ekipa letos dobro odrezala
in da bo z redno vadbo lahko dosegla tudi dobre rezultate. Precej zaupanja ima tudi v mlajše, katerim bo dal odgovornost, da bodo stopili takoj na igrišče in se vživeli v prvenstvo.
Iz prvih ocen torej, čeprav jih je treba jemati z določeno zadržanostjo, se slovenski ekipi na Startu predstavljata z dobrimi obeti.
Nogometaši Sovodenj
VRATARJI: Gergolet, R. Petejan, R. Uršič, Kovic.
BRANILCI: Tomažič, Kovic, Vižintin. Košič, R. Petejan, Marson, F. Kovic.
VEZNI IGRALCI: E. Petejan, Flore-nin, F. Čevdek, Pavlin.
NAPADALCI: A. Fajt, Gomišček, Grillo, Butkovič, J. Čavdek, Sambo, Vida, Sessi, Kodrič.
TRENER: Gianni Marson.
R. Pavšič
Mladinska odbojkarska prvenstva na Tržaškem
Osem slovenskih ekip
Kot običajno se odbojkarska prvenstva na Tržaškem najprej pričenjajo pri mlajših kategorijah in tudi tokrat bomo Slovenci imeli predstavnike v vseh kategorijah. Najprej bodo stopile v športno areno šesterke v konkurenci deklic in dečkov (letnik 1968 in mlajši) ter mladinke in mladinci (letnik 1966 in mlajši). V lanskem prvenstvu so naše šesterke dosegle v zadnjih letih daleč največji uspeh: kar 3 pokrajinske naslove od 6 možnih (pri tem seveda ne štejemo miniodbojke). Pokrajinske naslove so izbojevale zastopnice združene šesterke Friulexpor-ta v konkurenci deklic, v ženski konkurenci »Under 15« Breg ter v isti kategoriji pri moških mladi odbojkarji Sloge. Ostali trije pokrajinski prvaki pa so CS Inter 1904 pri dečkih in mladincih ter OMA Olympic v konkurenci mladink.
obvestila
Košarkarski odsek Bora
sporoča, da bo danes, 27. t.m., ob 20. uri na stadionu »Prvi maj« seja košarkarskih trenerjev. Prisotnost je obvezna!
ŠD Kontovel
sporoča, da so odprta vpisovanja za aerobično telovadbo za ženske. Prijavite se lahko pri Alidi Emili (tel. št. 225879) in pri Marini Cibic (tel. št. 225051). Treningi se bodo pričeli v torek, 2. oktobra.
ŠK Kras
obvešča, da se bo z oktobrom pričela rekreacijska telovadba za odrasle. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 30. t.m. pri Lilijani Budin, Salež 65, tel. 040/229375 v popoldanskih urah.
Vodstvo tekmovalne smučarske ekipe obvešča, da se treningi nadaljujejo vsak torek in petek, člani ekipe naj
bodo ob 17. uri pri vhodu v telovadnico Pristaniških delavcev na Proseku.
ŠD Kontovel
sporoča, da so odprta vpisovanja za ritmično telovadbo za deklice letnikov 77, 78 in 79. Treningi se bodo pričeli v torek, 2. oktobra. Prijave sprejemata telefonsko Alida Emili (tel. št. 225879) in Marina Cibic (tel. 225051).
ŠZ Bor —
Namiznoteniška sekcija
obvešča, da bodo redni treningi za igralce letnikov 1971-76 na liceju Prešeren vsak torek in petek od 17.30 do 19.30. Vabljeni tudi začetniki!
ZSSDI
vabi na rekreacijsko in tekmovalno kolesarsko prireditev, ki bo v nedeljo, 30. septembra, ob 10. uri v Sovodnjah. Vpisovanje ob 9. uri pred startom v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Deklice
V tej konkurenci se bo v prvem delu boja za točke potegovalo za pokrajinski naslov 7 šesterk (ena manj kot v lanski sezoni), od tega 3 slovenske. Ekipe so naslednje: Friulexport, Virtus, Breg, Sokol, San Sergio, OMA O-limpic in CUS. Od lanskih slovenskih ekip ne nastopa letos Sloga. Končnega premočnega zmagovalca že sedaj lahko določimo, ker Friulexport, lanski prvak, res ne bi smel naleteti na enakovrednega nasprotnika.
Dečki
Pri fantih se je število v primerjavi z lanskim letom povečalo za eno šesterko. Tudi Slovenci imamo eno e-kipo več, saj bo poleg Bora letos nastopala še Sloga. Ostale ekipe pa so naslednje: Volley Club, Inter 1904, VIS, Nuova Pallavolo Trst, Rozzol in Prevenire.
Pokrajinski naslov brani pri dečkih Inter 1904, ki je tudi letos najbolj resen kandidat za ponovitev lanskega uspeha. Med slovenskima ekipama je nekoliko v prednosti Bor, ki v letošnjem prvenstvu lahko poskrbi za prijetno presenečenje. FVvenstvo samo pa bo precej izenačeno, ker lahko pri mladih odbojkarjih pride v enem samem letu do precejšnjih sprememb.
Mladinke
Pri mladinkah letos beležimo izreden padec, saj bodo nastopale samo 4 šesterke, polovico manj kot v sezoni 1983-1984. Medtem ko je v lanski sezoni branila barve slovenske odbojke Sloga, sc ji je letos pridružil še Kontovel Electronic Shop. Ostala dva zastopnika pa sta CUS in Prevenire. Kot zanimivost pa naj omenimo dejstvo, da v tej konkurenci ni branilca lanskega pokrajinskega naslova OMA Olympic.
Mladinci
Pri mladincih ni nobenih sprememb. Moška odbojka na Tržaškem še naprej nazaduje. Samo tri šesterke našo tezo samo potrjujejo. Poleg Sloge, ki je igrala tudi v lanskem prvenstvu sta še Inter 1904 (ki brani pokrajinski naslov) in Prevenire.
G. Furlanič
Naročnina Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ Številka 20 00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180 00. letno 1800 00 dm. za orga-nizociie in podietia mesečno 250.00. letno 2.500.00 din.
Poétnl tekoči račun za ltall|o
Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (Sir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /o mm viSme v Širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18’ - Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julnske krajine se noro čoio pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. i/ vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
M	dnevnik
27. septembra 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORIC* Drevored 24 moggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Seme«
Izdaja L J ZTT	fcvfjj član Minata
in tiske^ ^ Trsi	f||3jj «n taaManih
ulotnkov F1EG
Aretacije mafijcev v Brescii in Kalabriji
Ugrabljeni induslrijec je živel v šestih ječah
BRESCIA, REGGIO CALABRIA -Karabinjerji iz Brescie so včeraj v mestecu Nave aretirali 27-letnega avtomobilskega dirkača Nicola Busse-nija, njegovega 54-letnega strica, železarskega industrijca Leonarda Bus-seni ja ter še drugih dvajset oseb. Ta široka akcija pravice spada v o-kvir protimafijskih operacij, ki jih vodi namestnik državnega pravdnika Giancarlo Zaza. Vsi aretirani so obtoženi nedovoljenega združevanja v mafijske skupine, njihova točna naloga pa naj bd bila nasilno iztrževa-nje kreditov. Policija ni objavila, mimo Bussendja in njegovega strica, imen ostalih obtožencev, ki pa so v glavnem trgovci in manjši industrij-ci iz Brescie in okolice.
Mafija se spet oglaša tudi iz Reggio Calabrie. Včeraj so v kraju Can-didoni aretirali 47-letnega mafijskega vodjo Salvatora Fazzarija zaradi nespoštovanja odredbe o bivališču. Fazzarija je sodišče iz Palmi ja obsodilo na tri leta prisilnega bivališča v mestecu Premilcuore pri Forliju, vendar pa se mu je očitno zelo mudilo domov v Candidoni, kjer opravlja svoj mafijski »posek.
V kraju San Luca, spet pri Reggio Calabrii je neapeljski industrijec Carlo De Feo, ki so ga neznanci u-
grabili 28. februarja lani ter nato izpustili po izplačilu štirih milijard lir odkupnine, razpoznal kar šest »zaporov«, v katerih je bil zaprt za časa svoje ugrabitve. Njegovi zapori so v glavnem pastirske staje, v okviru njegove ugrabitve pa je policija že pred časom aretirala 29 pastirjev. Slednji so vsi iz San Luce, trenutno pa so zaprti v neapeljskih zaporih. De Fea je na poti spoznavanja teh »zaporov« spremljal neapeljski preiskovalni sodnik Guglielmo Paimeri.
Atentat na južnoafriško veleposlaništvo
NEW YORK — včeraj je v prvih jutranjih urah v samem centru New Yorka eksplodirala bomba, ki so jo neznanci podtaknili v stavbo veleposlaništva Južne Afrike. Predstavnik njujorške policije je izjavil, da je materialna škoda ogromna, vendar da pa ni človeških žrtev.
Nekaj minut po atentatu je neznanec telefoniral na sedež tiskovne a-gencije Ap v New Yorku ter izjavil, da šd odgovornost za atentat lasti neka ilegalna skupina, ki se bori proti apartheidu v Južni Afriki. Dodal je, da nespoštovanje človekovih pravic v Južni Afriki podpira »gnili a-meriški imperialistični režim«.
Na sliki (telefoto AP): policija pred južnoafriškim veleposlaništvom v New Yorku.
Spet vinska vojna med francoskimi in italijanskimi proizvajalci
AGRIGENTO, K1LLARNEY — Vojno med italijanskimi in francoskimi proizvajalci grozdja se je spet začela.
Med ponedeljkom in torkom je namreč skupina petdesetih oseb napadla blizu Avignona tovornjak sicilijanske kmetijske zadruge iz Canicattija, natovorjenega s 165 stoti grozdja. Ves
tovor je dobesedno uničila. Medtem ko je zveza zadrug iz Agrigenta v pričakovanju ustreznega razčiščenja listatala druge štiri tovornjake, ki so že na poti proti Avignonu, pa na Siciliji poudarjajo, da je nasilni dogodek le zadnji člen enotedenskih na petih odnosov s francoskimi proizvajalci in njihovega odločnega naspro-
Nov sistem evidenčnih tablic
Imele bodo črne črke in številke na beli podlagi
RIM — Po sedmih letih bodo imela italijanska vozila v kratkem nove evidenčne tablice. Tako je izjavil minister za prevoze Signorile, ki je že sprožil postopek za odpravo starih in uvajanje novih evidenčnih tablic. Glavna novost je ta, da bodo imele
nove tablice črne črke in številke na beli podlagi, medtem ko je sedaj ravno obratno. Avtomobili v poskusni dobi in poljedelska vozila bodo imeli zelene črke, prikolice pa rdeče.
Sistem evidenčnih tablic pa se vsaj
za sedaj še ne bo spremenil. Sigle za pokrajine bodo ostale iste, pa tudi sistem zaporednih številk. Leta 1977 so napovedali pravo revolucijo v sistemu evidenčnih tablic, vendar pa so nato ta zakonski predlog preklicali.
tovanja uvažanju sicilijanskega grozdja, ki je že osvojilo francoski trg.
Kljub takemu naraščanju napetosti, kakršnemu smo bili priča tudi prejšnja leta, ne kaže, da bo na politični ravni v kratkem prišlo do rešitve vprašanja oziroma do omejitve proizvodnje. Ministri za kmetijstvo držav EGS, ki so tri dni zasedali v irskem mestu Killarney, se niso namreč zedinili o tem, kako rešiti to vprašanje. Italijanski minister Pan-dolfi pa ni sprejel francoskega predloga o tem, koliko grozdja naj pridela vsaka država in koliko naj ga predela v žganje.
Prvega oktobra bodo ministri za kmetijstvo v Luksemburgu ponovno iskali ustrezne in za vse zadovoljive ukrepe, do katerih ne bo prišlo tako enostavno, kljub temu, da sedanji položaj postavlja pod vprašaj vstop v EGS tudi Španije in Portugalske (predviden za 1. januarja 1986. leta), torej drugih dveh močnih proizvajalcev vina.
Umik indijske vojske iz »zlatega svetišča« v državi Pandžab
NEW DELHI — Indijska vojska se je umaknila iz »zlatega svetišča« v severozahodni indijski državi. Pandžab, kjer so letos poleti z bruhnili hudi verski spori med sektama in v katerih je izgubilo življene 650 oseb. Vest o umiku vojske je sporočila indijska predsednica vlade Indirà Gandi, širši javnosti pa indijska tiskovna agencija PTI. Po njenih zagotovilih se vojska ne bo v celoti umaknila, ampak bo v svetišču ostala še skupina mejne straže.
Predsednica Indirà Gandi je nadalje povedala, da so poškodbe, ki so v templju nastale med neredi, popravljene.
Ob tem velja omeniti, da so predstavniki sekte šik na svojem svetovnem kongresu 2. septembra sporočili indijski vladi ultimatum, naj se vojska umakne iz »zlatega svetišča« do 30. septembra. V nasprotnem primeru bi verski poglavarji 1. oktobra vodili ljudski pohod za osvoboditev templja, ki ga je vojska zasedla 6. junija.
|y|c divjine
Osvobodilni boj princa Sihanuka
NEW YORK — Odporniško gibanje v Kampučiji, ki ga vodi princ Norodont Sihanuk, od predsednika ZDA Reagana zahteva orožje, s katerimi bi oborožilo nadaljnjih 10 tisoč vojakov. Vest je javnosti sporočil sam princ po pogovoru z ameriškim predsednikom na zasedanju generalne skupščine OZN.
Princ Sihanuk je nadalje sporočil, da je zahtevo predločil predsednik koalicijske vlade in da so ZDA za kampučijsko odporniško gibanje pokazale veliko zanimanje. Dodal je, da imajo sedaj pod orožjem okoli 20.000 vojakov in da je njihov cilj oslabiti vojaško moč Vietnamcev, ki so zasedli Kampučijo-Hkrati je zavrnil vietnamski predlog za poravnavo spora, ker ne vsebuje nikakršnih novosti.
Vesoljska operacijska miza
MOSKVA — Iz Sovjetske zveze pri haja vest, da so znanstveniki pripravili posebno vesoljno operacijsko mizo, ki naj bi bila, kot je izjavil agenciji TASS profesor medicinsko-biološkeqa zavoda Igor Gončarov, zelo priročna.
Uporabili naj bi jo skupaj s prozornim izolacijskim inkubatorjem, o-
premljenim s posebnimi odprtinami, ki dopuščajo kirurgu operacijske P°' šege. Inkubator naj bi imel tudi očiščevalna filtre za zrak.
Strokovnjaki pri moskovskem medicinsko biološkem zavodu so prepr\' čani, da je zaradi bližnjih vesoljskih odprav bila uresničitev operacijske mize nadvse potrebna.
Oživeli »eskadroni smrti«
SAN SALVADOR — Po več mesecih molka, so se v Salvadoru spet oglasile »eskadroni smrti«. V glavnem mestu El Salvadoru so namreč v torek našli kar štiri trupla prerešetana z naboji. Sodne oblasti so prepričane, da je to znak nove ofenzive teh ekip, ki se od februarja letos niso več oglasile. »Eskvadroni smrti« sestavljajo v glavnem bivši vojaki ali vojaki v pokoju, pa tudi tisti, ki še vedno služijo vojaški rok.
Z umestitvijo salvadorskega pri**] sednika Napoleona Duarteja je dejavnost teh ekip, ki je dosegla više' februarja, ko so v enem tednu ubu kar 21 oseb, povsem nehala. Sedanja ofenziva povzroča vladi izredne & žave, saj ovira prihajanje gospodar ske pomoči ZDA. Duarte je takoj P0-z val vse pristojne oblasti, naj spr° žijo neizprosno ofenzivo proti 1&1 morilskim skupinam.
Skrb ZDA za lastno varnost
WASHINGTON — Republikanski senator Arlen Spec ter je predložil zakonski osnutek, ki predvideva ugrabitev teroristov, ki so izvedli napadalne akcije proti ameriškim diplomatom v tujini. S tem bi doma omogočili sodni proces proti storilcem krvavih dejanj, ki jim navadno sodijo oblasti iz države, v kateri se izvrši
tako dejanje.	. ,
Ameriški senator, bivši javni tom lec, je dejal, da je skrajni čas, se onemogoči delovanje teroristov, rovarijo proti ZDA; pri tem se J^ predvsem nanašal na samomori»* bombno akcijo, ki je prejšnji t£d povzročila precej škode na amcnsK veleposlaništvu v Bejrutu.