32 Didakta december-januar 2014-2015 Fokus: Otroci s posebnimi potrebami in šola Didakta december-januar 2014-2015 33 Šolska praksa RAZLIČNOST OTROK NUJNO POGOJUJE RAZLIČNOST PRISTOPOV ZA DELO Z NJIMI / Marijana Eri-Birk, profesorica Kot učiteljica materinščine sem se vsak dan srečevala s sto ali več otroki. Vsak izmed njih je bil samosvoj in je zahteval individualni pristop obravnave, če sem hotela doseči uspeh in zadovoljstvo, da bi olajšala delo tako otroku kot staršem pa tudi sebi kot učiteljici. Res pa je, da sem velikokrat zadela tako ob snovi kot ob vsakodnevni komunikaciji na ovire, za katere smo se trudili, da smojih pre- stopili skupaj. Mene je pri tem poleg čustev in intuicije vodilo tudi znanje, otroci pa so bolj odvisni od sprejemanja le-tega in prilagajanja sebi. Prav to me je usmerjalo, da sem sku- šala ugotoviti, kateri so najljubši ka- nali sprejemanja v otrokovem sistemu zaznavanja. Če bo informacijo zaznal – čim bolj celostno in poglobljeno –, jo bo znal transformirati v uporabo. Po vzorcu premikanja oči in procesnih besedah, ki so jih otroci uporabljali, sem ugotovila, da je res večina otrok vizualnih tipov, nekaj je avditivnih, mnogo manj pa je kinestetičnih. Tudi to je res, da »čistih« tipov skorajda ni, lahko pa pri otroku prevladuje kanal sprejemanja, ki ga učitelj mora prepo- znati in upoštevati pri svojem delu. TEMELJNE POTEZE VIZUALNIH TIPOV OTROK Ko beremo prozo ali poezijo, se neka- teri otroci zastrmijo v zrak, kjer verje- tno vizualizirajo »podobo« prebranega. Opazila sem, da imajo ti otroci večino- ma dokaj berljivo pisavo in sistematič- no urejene zvezke. V njihovih spisih si v pravilnem zaporedju sledijo povedi in odstavki, ki vsebujejo posamezne misli. Nekateri radi tudi vnaprej se- stavijo spis, da je potem »lepše« napi- san. Ko poslušamo zgodbe s kaset ali ploščkov, rišejo ali strmijo v prazno. Uporabljajo besede, kot so: videl sem, opazil sem, zagledal sem, občudoval sem in podobno. Izjemno uspešni so v pisanju opazo- valnih spisov. Njihova čustva so vidna na njihovih obrazih: ko so veseli, jim sreča sije iz oči, ko so jezni, so zardeli, oči se jezno svetijo, ko so užaljeni ali žalostni, jo- kajo. Manj govorijo kot drugi otroci, učitelju se zdijo plahi, a postanejo ne- strpni ali celo zdolgočaseni, če morajo dolgo časa le poslušati. Občasno se radi celo »vtikajo« v besedo. Pogosto uporabljajo miselne vzorce, ker jim take vrste predstava pomeni tudi razumevanje snovi. Miselne vzor- ce radi pobarvajo – večinoma z živi- mi, tudi fluorescenčnimi barvami. Teh barv so polni tudi njihovi zvezki. Pri manj urejenih učencih sem ob robovih zvezkov pogosto opazila zabeležke. To so imena ansamblov, datumi pre- izkusov znanja, domačega branja ali manjše risbice. Ti otroci imajo pogosto tudi lastno- sti avditivnega tipa ljudi. Redkokdaj kateri reče, da ga glasba ob pouku moti. Če pa reče, je to zagotovo eden izmed otrok, ki sem ga ocenila kot čisti vizualni tip. V takih primerih sem glasbo izključila. Zanimivo se mi zdi opazovanje levičar- jev s popolnoma obrnjenim sistemom (premikanja oči na primer). Ne strinjam se s tem, da so ti otroci vedenjsko pro- blematični, kot so včasih trdili. Med levičarji je veliko izredno bistrih in spo- sobnih ter ustvarjalnih otrok. Nekateri otroci pa so spreobrnjeni levičarji. Pri njih so sistemi obrnjeni ali pa tudi ne. Nekateri pišejo s »spreobrnjeno« desni- co lepše kot s »prvotno« levico. Povedali pa so mi, da rišejo, mečejo žogo ali opravljajo druga dela z levico. OTROCI S PREVLADUJOČIM AVDITIVNIM KANALOM Takih otrok je bistveno manj. Povečini vključujejo tudi vizualne kanale. Med vsemi otroki pa sem imela nekaj »či- stih« avditivnih otrok. NOVOSTI ZALOŽBE Jo Nesbø SNEŽAK, ODREŠENIK POZABLJENI RECEPTI NAŠIH BABIC Anka Peljhan in otroci OŠ SVETOVNI ETOS IN CELOSTNA PEDAGOGIKA Predgovor: predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar INFORMACIJE IN NAROČILA: KUHAJMO Z DROBIŽKI Cena: 14,99 € m.v. 14,99 € t.v. 29,99 € Cena: 24,99 € Cena: 19,90 € Zbirka najboljših kriminalk  04 5320 200  zalozba@didakta  www.didakta.si 34 Didakta december-januar 2014-2015 Šolska praksa Didakta december-januar 2014-2015 35 Šolska praksa Pravijo, da se učijo glasno, da se slišijo in si tako snov bolje zapomnijo. Opazi- la sem, da včasih kaj rečejo sami sebi ali si brundajo pesmico, ko pridejo v razred. Uspešni so pri deklamaciji – njihova izvedba je lepa, zvočna in melodična. Eden izmed njih je bil sicer učenec s specifičnimi učnimi težavami, a pesmi – tudi najtežje in najdaljše – se je naučil za odlično oceno. Ne pišejo vedno najlepše, tudi zvezki niso vzorno urejeni, pogosto so vidni zavihkina robovih ali odtrgan kos lista. S pisalom med pisanjem počenjajo še kaj drugega, ne le pišejo. Med jezi- kovno analizo mrmrajo, včasih tudi govorijo sami s seboj in se sprašujejo, če so rešili nalogo pravilno. Ti učenci so pri pouku manj zbrani – zmoti jih vsak šum, nemir, ropot. Med branjem beril ali pesmi premikajo ustnice. Zelo radi berejo dramska besedila in tudi uživajo in blestijo v dramatizaciji bese- dil, izmišljenih zgodb in situacij. Svoja čustva pokažejo z glasom ali be- sedami. Kadar so veseli, vzkliknejo, zakričijo, ob olajšanju glasno vzdih- nejo. Če so jezni, si dajo duška v be- sednem boju, njihov glas pa variira v vsej svoji jakosti in višini. Ob pouku ljubijo tiho spremljajočo glas- bo. Pomirja jih in podžiga k delu. Ko poslušamo zgodbe s kaset ali zgoščenk ali če jim sama preberem besedilo, so pozorni in zbrani, uživajo pa, če imajo možnost besedilo potem komentirati. Včasih sem imela občutek, da tak otrok govori tudi zaradi govorjenja samega, da sam sebe sliši, da nastopa, in ker je govornega dela v šoli bistveno manj kot pisnega, sem jim to občasno dovolila. Zanimivo pa je, da se v svojem pripo- vedovanju pogosto ponavljajo. Značilnosti otrok s prevladujočim ki- nestetičnim kanalom sprejemanja Ti otroci nimajo preveč radi branja, zato vidim, da berejo pretežno lite- raturo na ravni stripa in še to dokaj nepozorno. Med branjem se preseda- jo, premikajo, gledajo naokrog. Bolj si zapomnijo tisto, kar je odigrano, uprizorjeno kot povedano ali zapisano. Njihova pisava je »nemirna«, pogosto grda, nečitljiva, pisalo vrtijo v rokah, črke so izmenjaje večje in manjše. Pi- sava je dolgo otroška, neizpisana, neu- rejena, pogosto tudi majhna. Zapis je pogosto kar v pogovornem jeziku. Med poslušanjem besedila se premikajo, motijo sošolce, se spakujejo in delajo grimase, da bi zabavali sošolce. Vse, kar vidijo in je zanje novo, prime- jo, vsega se dotikajo, pisala sošolcev preizkusijo (in s tem pogosto izzovejo nemir v razredu). Med odmori uživajo. Radi se lovijo, skačejo, spotikajo. Uspe- šni so pri dejavnostih, ki vključujejo telesno aktivnost. Njihova čustva lahko vidimo v njiho- vem gibanju. Če so veseli, skačejo od veselja, dvigajo roke, vlečejo sošolce ali jih objemajo. Ko so žalostni, gredo stran od drugih. Ko so jezni, cepetajo, udarjajo z roko po mizi, se tolčejo po glavi ali se vlečejo za lase ter mečejo šolske pripomočke po klopi. Pri govoru je močno opazna njihova mimika. Niso pozorni poslušalci. Upo- rabljajo besede: vzel sem, dobil sem. Zelo radi imajo glasbo, ker jim ponuja možnost za gibanje, na razstavah ali v muzejih radi gledajo »s prsti«. Če se ne morejo dotakniti predmeta, se dotikajo stekla na vitrinah. Način pouka sem skušala prilagoditi vsem tipom otrok, s tem da sem upo- števala prevladujoči tip sprejemanja. Zato sem uporabljala vse mogoče av- diovizualne učne pripomočke, vklju- čevala sem tudi filme, opazovanje v naravi, minute za umirjanje in minute za zdravje. Menim, da sem tipe otrok po prikazu na izobraževanju NLP (nevrolingvi- stičnega programiranja) mnogo bolje prepoznavala in upoštevala tudi indivi- dualne posebnosti otrok. Zato so imeli moji učenci vedno možnost povedati, ali raje pišejo ali ustno odgovarjajo ob preverjanju in ocenjevanju znanja, in ker vem, kako je to za njih pomembno, sem to tudi upoštevala. 34 Didakta december-januar 2014-2015 Šolska praksa Didakta december-januar 2014-2015 35 Šolska praksa Pravijo, da se učijo glasno, da se slišijo in si tako snov bolje zapomnijo. Opazi- la sem, da včasih kaj rečejo sami sebi ali si brundajo pesmico, ko pridejo v razred. Uspešni so pri deklamaciji – njihova izvedba je lepa, zvočna in melodična. Eden izmed njih je bil sicer učenec s specifičnimi učnimi težavami, a pesmi – tudi najtežje in najdaljše – se je naučil za odlično oceno. Ne pišejo vedno najlepše, tudi zvezki niso vzorno urejeni, pogosto so vidni zavihkina robovih ali odtrgan kos lista. S pisalom med pisanjem počenjajo še kaj drugega, ne le pišejo. Med jezi- kovno analizo mrmrajo, včasih tudi govorijo sami s seboj in se sprašujejo, če so rešili nalogo pravilno. Ti učenci so pri pouku manj zbrani – zmoti jih vsak šum, nemir, ropot. Med branjem beril ali pesmi premikajo ustnice. Zelo radi berejo dramska besedila in tudi uživajo in blestijo v dramatizaciji bese- dil, izmišljenih zgodb in situacij. Svoja čustva pokažejo z glasom ali be- sedami. Kadar so veseli, vzkliknejo, zakričijo, ob olajšanju glasno vzdih- nejo. Če so jezni, si dajo duška v be- sednem boju, njihov glas pa variira v vsej svoji jakosti in višini. Ob pouku ljubijo tiho spremljajočo glas- bo. Pomirja jih in podžiga k delu. Ko poslušamo zgodbe s kaset ali zgoščenk ali če jim sama preberem besedilo, so pozorni in zbrani, uživajo pa, če imajo možnost besedilo potem komentirati. Včasih sem imela občutek, da tak otrok govori tudi zaradi govorjenja samega, da sam sebe sliši, da nastopa, in ker je govornega dela v šoli bistveno manj kot pisnega, sem jim to občasno dovolila. Zanimivo pa je, da se v svojem pripo- vedovanju pogosto ponavljajo. Značilnosti otrok s prevladujočim ki- nestetičnim kanalom sprejemanja Ti otroci nimajo preveč radi branja, zato vidim, da berejo pretežno lite- raturo na ravni stripa in še to dokaj nepozorno. Med branjem se preseda- jo, premikajo, gledajo naokrog. Bolj si zapomnijo tisto, kar je odigrano, uprizorjeno kot povedano ali zapisano. Njihova pisava je »nemirna«, pogosto grda, nečitljiva, pisalo vrtijo v rokah, črke so izmenjaje večje in manjše. Pi- sava je dolgo otroška, neizpisana, neu- rejena, pogosto tudi majhna. Zapis je pogosto kar v pogovornem jeziku. Med poslušanjem besedila se premikajo, motijo sošolce, se spakujejo in delajo grimase, da bi zabavali sošolce. Vse, kar vidijo in je zanje novo, prime- jo, vsega se dotikajo, pisala sošolcev preizkusijo (in s tem pogosto izzovejo nemir v razredu). Med odmori uživajo. Radi se lovijo, skačejo, spotikajo. Uspe- šni so pri dejavnostih, ki vključujejo telesno aktivnost. Njihova čustva lahko vidimo v njiho- vem gibanju. Če so veseli, skačejo od veselja, dvigajo roke, vlečejo sošolce ali jih objemajo. Ko so žalostni, gredo stran od drugih. Ko so jezni, cepetajo, udarjajo z roko po mizi, se tolčejo po glavi ali se vlečejo za lase ter mečejo šolske pripomočke po klopi. Pri govoru je močno opazna njihova mimika. Niso pozorni poslušalci. Upo- rabljajo besede: vzel sem, dobil sem. Zelo radi imajo glasbo, ker jim ponuja možnost za gibanje, na razstavah ali v muzejih radi gledajo »s prsti«. Če se ne morejo dotakniti predmeta, se dotikajo stekla na vitrinah. Način pouka sem skušala prilagoditi vsem tipom otrok, s tem da sem upo- števala prevladujoči tip sprejemanja. Zato sem uporabljala vse mogoče av- diovizualne učne pripomočke, vklju- čevala sem tudi filme, opazovanje v naravi, minute za umirjanje in minute za zdravje. Menim, da sem tipe otrok po prikazu na izobraževanju NLP (nevrolingvi- stičnega programiranja) mnogo bolje prepoznavala in upoštevala tudi indivi- dualne posebnosti otrok. Zato so imeli moji učenci vedno možnost povedati, ali raje pišejo ali ustno odgovarjajo ob preverjanju in ocenjevanju znanja, in ker vem, kako je to za njih pomembno, sem to tudi upoštevala.