Poštnina plačana v gotovini.

HUMORISTIČNI LIST

m

Izhaja mesečno
dvakrat.

y/

Številka stane 2 D.,
letno 30 D.

Uprava in
uredništvo: Škrat,
Kranj

Inserati
po dogovoru.

Štev. 15. V Kranju, dne 28. oktobra 1927.

Leto I.

Kaj se vse vidi dandanes v gledališču.
„Oh, kako mi je odleglo . .

lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllillH

><

*

Stran 110

„ŠKRAT“

Štev. 15

—XYZ—

Buckova pridiga svojemu sinu.

Vili, ti si moj sin in jaz sem ivoj oče — ti tele za¬
nikano, zakaj ne paziš? — to ti je menda že mati
mnogokrat povedala, žo sem te nabil radi tvojih lum¬
parij- in si potem godrnjal.

Včeraj si bil pri birmi in sem ti dal napravit novo
obleko za 120 Din, kar je lep denar. Zato poslušaj!

Dal te bom učit za čevljarja, ker tam lahko po mili
volji biješ in lahko še postaneš — osel, pnzi, kaj ti
previm, drugače ti prismolim tako, da boš kavin mlin¬
ček imel za aeroplan!

Hočem te napraviti za vreden ud človeške družbe,
zato pa — ne glej na čevlje, ampak na mene!

Po tvojih talentih soditi si celi v  ženij ali pa butec,
ker vse zapiraš v svojo butico. Ce bi deset ur tolkel
po njej ne bi nič ven prišlo.

Sedaj stopiš na pot, ki je zelo polžka in si lahko
nogo izvineš. Pazi, drugače so zopet bolniški stroški.

Ne kaži nikomur, da si moder, temveč hrani mo¬
drost za boljše čase — če si jo bil pri rojstvu dele¬
žen. To ti ne bo težko, ker z neumnostjo se daleč
pride.

Pazi na čistost svoje srajce, ter si zbriši nos, smr¬
kavec, ter se pojdi poslovit od matere. Daj ji poljub,
mene ni treba lizat.

♦»♦♦♦♦♦♦»♦»♦

Poravnajte naročnino!

Sličica.

Zaljubljen parček sedi v gozdu ozko skupaj. On
vzdihne ves blažen: „Kako krasno je v tej samoti,
človek se čuti tako varnega v miru narave."

Medtem mu je tat za njegovim hrbtom odnesel po¬
vršnik in njeno torbico.

Kaj pomeni reklama?

Potnik za prodajo reklamnih letakov in lepakov pride
k nekemu trgovcu. Trgovec mu odgovori, da ne mara
reklame, ker tako ni nič vredna.

„Kako da vam ni treba reklame? Poslušajte na pri¬
mer: Kadar znese goska jajce sploh nihče ne ve —
tako tiho to stori — to se pravi, da ne dela reklame.
Nasprotno kokoš. Tako kokodajsa, kakor da jo mora
slišati cel svet — to se pravi, da dela reklamo. No,
vidite in rezultat je ta, da se za gosja jajca ne zani¬
majo mnogo, medtem ko je po kokošjih jajcih vse¬
splošno povpraševanje. Vidite, to je vse reklama!"

—XYZ—

Slika krave v vseh časih.

»Začeti moramo pri Adamu, ki je prvi spoznal kra¬
vo. Potem pridemo do starih Egipčanov, ki sojo mo¬
lili in oboževali. Prehod v evropski materijalizem bi
bila znana slika krave v raznih kuharskih knjigah.
Slika moderno napredne, klasično organizirane krave
bi bila: Moderna krava nosi električno molzni aparat,
radio-slušala za zvezo z glavnim centralno evropskim
višjim kravjim nadpastirjem in končno električne luči
na rogih in na repu, ki jo varujejo ponoči pred ne¬
zgodami.

Na dvorišču vojašnice,

»Človek, vi se tako kislo držite, kot opiea takrat,
je zvedela, da od nje izvirate . . .“

*

* #

Vojnik se pojavi neobrit v oddelku. Podoficir: »No,
pa vendar ne mislite igrati divje svinje v »Divjem
lovcu?"

* «

Podoficir: »Vi, Mayer, če vam rečem — kamela —
je žaljivo, namreč za žival, ker ona je našla pot skozi
puščavo, vi pa niti hlačnega roba z roko!“

*

• *

Podoficir: »Zakaj se niste umili?"

Rekrut: »Sem se umil, gospod podoficir!"

Podoficir: »ja, poznam to umivauje. Tako v zrak
pljuniti, da steče spodaj skozi, to ni nikako umivanje!"

Slutnja.

Večni studiosus Bolg, pred zopetnim izpitom, sedi
s tovariši v kavarni.

Joren: »Kolikokrat si pravzaprzv že padel?"

Bolg: „Z pojutrinjem sedemkrat . . .“


i



Štev. 15

»ŠKRAT"

Stran 111

Dokaz.

Prevarana devica je tožila nezvestega ljubimca, ker
ji je obljubil zakon. Mladenič je tajil celo vsako raz¬
merje ž njo. Sodnik je zahteval pismen dokaz. — Z
zadovoljnim obrazom se pojavi drugi dan devica v
sodni dvorani.

»Kje so dokazi?" vpraša sodnik.

„Tukaj!“ — zakliče ona" in pokaže na štiri hlapce,
ki vlečejo težko drevesno deblo v dvorano. Na deblu
v skorji je bilo vrezano veliko goreče srce, v sredini
pa je nezvesti izrezal njeno in svoje srce.

Kdaj je umrl Napoleon?

Korenka je zvedela, da jo njen mož vara. Vsa divja
pridrvi v njegovo sobo in zakriči nad možem : »Zdaj
vse vem, vse!"

Mož pa hitro odvrne: »Nikar si toliko ne domišljuj!
Kdaj je na pr. umrl Napoleon ?“

Monolog.

i 4  ■

;; Zakrajnik je prišel precej pozno in »nekoliko zame-
:: gljen domov. Pes, kateri se mu je dobrikal, je vzbudil

;■ njegovo pozornost in pričel mu je govoriti: „Ti si si¬
ti cer samo le pes, toda jaz bi hotel biti na tvojem me-
;; slu. Kadar hočeš v posteljo se enostavno obrneš tri*
<: krat okoli svoje osi ter se vležeš na tla. Kadar pa se

• hočem jaz vleči, moram najpreje pogledati kam se
:: bom vlegel, potem moram naviti uro, mačko spustiti

•; venkaj in se vleči, pri tem pa se zbudi žena ter me
<> prične zmerjati. Ker to še ni dosti, se zbudi še otrok
;; ter prične kričati, nakar ga moram nositi po sobi gori
<> in doli, žena pa ves čas gode. Ko se zbašem končno
v posteljo je pa čas vstati. Kadar ti vstaneš se samo
;■ nekoliko pretegneš, za vratom popraskaš, pa si dober.

Jaz moram pa zakuriti, pristaviti lonec, se prepirati z
<; ženo ter sam sebi postreči, če hočem zajtrkovati. Ti
se celi dan igraš in potepaš ter imaš mnogo zabave.
Jaz pa celi dan delam ter nimam nobene zabave. In

i .—.

ko ti pogineš, si enoslavno mrtev, kadar pa jaz umr-
jem, moram pa še kupiti vstopnico, da smem v pekel
če me še tam ne zapodijo ..."

Nepremišljeno.

„Če me še enkrat poljubite, gospod Rekar, pa bom
povedala očetu," je odločno povedala gospodična
Jana.

„Takih groženj se ne bojim," je odvrnil pogumno
ljubimec.

„Pa če tudi poveste," in poljubil jo je še enkrat.

Jana je skočila pokonci: „Zdaj pa povem očetu!"
je dejala in odšla iz sobe.

Ko je našla očeta mu je tiho dejala: „Oče, gospod
Rekar bi rad videl vašo novo puško."

„Tako? No, mu jo pa nesem pokazat," in dve mi¬
nuti pozneje se je prikazal s puško v roki med vrati
sobe, v kateri je stal Rekar.

Sledil je žvenket razbitih šip in Rekar je planil skozi
okno na prosto.

O hišnem prijatelju.

Vsak hišni prijatelj je ubožno spričevalo — za ženo.
Njen dober okus naj bi jo že obvaroval poročiti moža,
ki ji ne nudi tega, kar pričakuje od hišnega prijatelja.

*

* *

Vsak hišni prijatelj je smešna postava — ali ni res
mogoče smešno, biti suženj žene, katera ga goljufa z
lastnim možem.

*

* *

Igrati hišnega prijatelja je težje, kakor biti zakonski
mož. Mož je to, kar se pa o hišnem prijatelju lahko
samo navidezno sluti.

*

# *

To, kar žena zahteva od hišnega prijatelja je vedno
mnogo manj, kakor pa on želi dati.

#

* *

Večinoma je to, kar se pod hišnim prijateljem ra¬

zume mnogo nevarnejše, kakor pa on sam.

Ljubi možek pripoveduje:

»Moja žena tako ljubi čistost, da vsakih pet minut
pogleda v zrcalo, če se ni kje umazala."


Stran 112 »ŠKRAT" Štev. 15

Na kaj misli . . .

„To mesto je veliko, zalo je potrebno, da se uiju-
dno obnašate, da ste, z eno besedo, kulturno moštvo,
ker vi nosite kulturo."

Seveda je redko kateri vedel, kaj je „kultura“.

Pozneje neke nedelje popoldne so dobili rekrutje
prvi izhod. Mlad, podjeten cigan se še enkrat ogleda
v kosu razbitega ogledala, da li mu uniforma dobro
prisfoja. Hajde v Tuškanec, kjer se sprehajajo pestu¬
nje. Široko se vscde na klop in ogleduje mimoidoča
dekleta. Ko se konečuo pojavi ena, katera mu je bila
všeč, se ji kratkomalo približa in precej ,po domače'
stegne roko. Že je dobil zaušniso s krepkimi magarci
in svinjami zabeljeno. Hitro se zave:

„Če bi jaz ne nosil kulture, bi ti spoznala mene in
videla, kaj bi napravil jaz. Ti nimaš pojma, kaj sem
zmožen .. . takoj bi te vrgel na tla in . . . uf . . .“


Aforizmi o ljubezni.

Ljubezen je več kot življenje, namreč kjer ni lju¬
bezni ni nikoli življenja.

Ljubezen v mladosti je divja, kakor kipeči šampa¬
njec, v poldnevu življenja je kot burgundec in v sta¬
rosti je tako čista kakor bleščeče se rensko vino.

— Ti, Bičko, na kaj misliš?

— Na tebe, žena!

*

.. vj-. . ♦.. *

Ljubosumnost je kakor težak oblak, dež pride iz
nje kot bridke solze, grom kakor divje svarjenje in z
smrtnim sovraštvom strela.

Kultura.

Iz raznih krajev so prišli mladeniči v Zagreb, da
odslužijo vojaški rok. In tako jim na dvorišču kasarne

• •

V ljubezni se odpovedati je kakor imeti okno s
krasnim razgledom, ki pa je zastrto.

*

* *

PLAKATE

vabila, račune, pisma, kuverte
ter vsa v to stroko spadajoča
dela izdeluje okusno in solidno

m MII MII!

pridiguje oficir o vojaštvu itd. Na koncu govora jim
doda:

Ljubezen in sovraštvo sta kakor figuri v vremenski
hišici. Zunaj je vedno samo ena, ki napoveduje vreme
in vendar imata* notri obe prostor.

Domača lovska nezgoda.

Pozno, skoro zgodaj prilomasti gozdar Strel malo
okrogel domov. V veži je tema kot v rogu. Naenkrat
se spodtakne in lop — se stegne po tleh. Kolikor
mogoče hitro se postavi na noge in nemo strmi v
kot, kakor se mu je dozdevalo, da je dotična stvar,
nad katero se je spodtaknil, zbežala. Zelo previdno
se splazi nekoliko naprej. Počasi dvigne roke, sekun¬
do še pomišlja, nato pa kakor strela plane v kot in
zgrabi . . . naj jo vrag: »Ježa je težko uloviti, a ka¬
dar misliš, da ga že imaš — je pa sirkova krtača za
stranišče ribat!"


Stran 15

„SKRAT“

Štev. 113

Kdor jo vzdržuje

Na ženski gimnaziji.

Profesor botanike vpraša učenko V. gimnazije, ki je
stara 16 let:

„Kateri organi delujejo pri cvetlici za oploditev?"

»Pri cvetlici — pri cvetlici — pri cvetlici — pa res
ne vem — gospod profesor . . .“

Drugače je nemogoče.

Srečala se dva gospoda.

»Sigurno sva se že nekje videla", reče prvi.

„Kje?“

»Mislim, da na Bledu v Kazini?"

»Pa jaz še sploh nisem bil na Bledu!"

»Jaz pa tudi ne!"

»Potem sta se pa gotovo tam srečala najina dvoj¬
nika . . .“

— Kolikokrat sem mu že rekla, da ga neizmerno
ljubim! Dokaz temu je, ker se pustim samo od njega
vzdržavati . . .

Dobro sredstvo.

Gospod Žrebec se je prehladil in je hudo kašljal.
Njegov prijatelj Kofendež mu svetuje skodelico kislega
mleka, eno jabolko in četrt kisle vode. Drugi dan ga
vpraša: »Prijatelj, kako, ali ti je že odleglo, ali še
kašljaš?"

»Rad bi kašljal, ampak ne upam si . . .“

Odrezati se je hotel.

Postajenačelnik (sprevodniku vlaka, ki je skočil s
tira); »Kakor se čuje, se med ranjenci nahaja tudi
naš župan. Ali veste kaj natančnega?"

Sprevodnik: „Ja, gospod župan je na glavi zelo
težko ranjen. Ampak splošno mnenje je, da ne bo
potreba — amputacije!"

Lažnivi klukec.

A: „Naša korespondenca je tako ogromna, da po¬
rabimo vsak dan 5 hi črnila!"

B: „To še ni nič! Naša glavna knjiga ima tako ve¬
likanski obseg, da se mora knjigovodja od „Debet“
do druge strani »Kredit" — peljati z brzim vlakom."

Kino v »Narodnem domn“ - Kranj

Na praznik vseh svetnikov ob pol 5. uri
popoldne in ob pol 9. uri zvečer

Življenje je prevara

Drama v 6 dejanjih Mladini neprimerno

TAJNA ZAPOVED P

BEATRICE CENCI R

ČRNI OREL I

D

E

NIBELUNGI

Gostilniška tragedija.

V gostilno frkne,
s čašo trkne,
vino srkne,
prav vesel.

Janez srkne,
jo ošvrkne,
Micka zdrkne
dol na klop.

Luna mrkne,
Micka ,crkne',
Janez šmrkne
še za njo.

Dobro pariral.

Gospod Nemanič sreča na cesti svojega krojača.

»No, sedaj mi boste vendar že enkrat poravnali
račun za obleko, ki sem vam jo napravil?" ga ustavi
krojač.

»Žalibog," odgovori gosp. Nemanič, »na žalost ni¬
mam denarja pri sebi."

»In doma?" se razkači krojač.

»O hvala!" odgovori gosp. Nemanič, »doma je vse
zdravo!" — In hitro jo je odkuril.

m



Stran 114

»ŠKRAT*

Štev. 15

Bagaža — bakaža . . .

Neki jugoslovanski državljan se je pripeljal s svo¬
jim tovarišem na glavni rimski kolodvor. Ko se vlak
ustavi, začnejo zaslužkaželjni postreščki klicati: Ba-
gažo, bagažo . . . Gospod iz države pa pravi svojemu
kolegi: „Ti, poglej, hudiči nas že poznajo."

************

Narodne iz Ribnice.

Napisal Franc Kramar.

Ribničan pri spovedi.

Ribničan gre k spovedi. Napravi križ:

„V imenu Očeta inu svefga Duha!"

„Kje je pa Sin?" ga vpraša kapucinar.

„V majstu sliižil" — pravi Ribničan.

„No, pa grehe povejte!" pravi kapucinar.

„Nekej smrejk sem svojVnu sosejdu ukral!“ pravi
Ribničan.

Jih morate svojemu sosedu vrniti, drugače bo spo¬
ved neveljavna!" ga opomni kapucinar.

Ja, gesput, k’ b’ pa jest vajdu, da b’ jih b’lu trajba
kterkrat nezaj povrnit, b’ jih pa krov na b’ biv!" se
odreže Ribničan.

„No, kakšne grehe še imate?" vpraša spovednik.

»Včasih sem se prdiišu", zajeclja Ribničan.

„No, saj se ne boste nikdar več pridušili, kajne
da ne?" zopet župnik.

»Prmejdiiš, da se na bom nič več!"

Ribničan v gostilni.

Ribničan gre v gostilno in si naroči juho. Kar za¬
gleda bilko sena, ki ponižno plava na juhi. Zato po¬
kliče gostilničarja in mu reče:

„Birt, ti si pa rajs en uhern človk na svejti! Tiilku
imaš sena, cajle vozove, pa s’ mi ga samu ana bivka
prinesu!“

Gostilničar: „Oče, le z malim bodite zadovoljni,
ker vem, da vam bo še ta bilka preveč!"

Kako sin od Ribničarja konje napaja?

Ribničan se je pripeljal iz semnja, kjer je prodajal
„siiho robo". Pelje konja v hlev in pravi svojemu
sinu: »Tone! Zdaj grem jaz za par tednov z doma, ti
pa le dobro gospodari doma. Konja pa ne smeš ta¬
koj napojiti, zato ne, ker je vroč, ampak še le potem,
ko bo mrzel!" (Hotel je reči ohlajen.) — Oče odide
sin si je pa dobro zapomnil te besede. Hodil je ve;
dno okoli konja in ga tipal toda, ni bil mrzel. — Ta
enajsti dan pa je bil mrzel . . .

Pozabljivi ribniški fant.

Ribniški oče pošlje svojega sina k „zotlerjju“ po
komat. Sin pa ni mogel besede ,komat' nikakor za¬
pomniti. Mu je pa oče naročil: „Ko greš k „zotlerju“,
pa celo pot ponavljaj: Komat konju na vrat, pa ne
boš pozabil!“ Sin stori po očetovem naročilu, toda,
ko pride k jermenarju, se mu je zmešal jezik in po¬
zabil je besedo ,komat'. Toda Ribničanje so precej

odprte glave, pa jo pogrunta: »Dajte mi tistega hu-
dika, ki se našemu konju na vrat natika!"

Nesrečni Ribničan.-

Ribničan žalosten: »Oh, jest sem pa rajs an nasre-
čen čvovk ne svejti! Lansku lejtu m’ je kojn cerknu,
zdej čez anu lejtu glih na ta dan pa — oče!"

V vojaški šoli.

Oficir: »Ako je povelje (v vojni) .Prostovoljci na¬
prej!" kaj mora storiti vsak navaden vojak?"

Rekrut: »Vsak vojak se mora hitro umakniti, da za-
morejo prostovoljci naprej!“

Podoficir: »Kaj je to teren?"

Rekrut (molči).

Podoficir: »No, v čem pa letaš cel božji dan in
se potiš?"

Rekrut: »V — v škornjih . . .“

Podoficir: »Kje smo zadnjič ostali? Mislim, kaj je
bilo nazadnje v prejšnji uri?"

Redov: »Meni ste rekli osel!“

Podoficir je razlagal kako mora vsak vojak posto¬
pati v slučalu prošenj i. t. d:

»No, Kurcevič, kaj bi vi storili, ko bi danes dobili
obvestilo, da vam je teta umrla?"

»Jaz bi se od veselja napil, ker bi enkrat veliko
podedoval!“

V koliko delov se razdeli puška?"

»To je pač od tega odvisno, kako se jo vrže!"

»Kaj je to, teoretična naloga?"

»To je naloga, katera — ni praktična!"

Podoficir: »Kaj stori vojak zjutraj, ko vstane?"
Rekrut: »On mora že zvečer vse očistiti!"
Podoficir: »Imate li vi kakega brata?"

Rekrut: »Da, še enega!"

Podoficir: »Je li tudi tako neumen kot vi?"

Rekrut: »Ne, on je še bolj neumen, kot jaz!"
Podoficir: »Kaj pa se je učil, da je še bolj neu¬
men, kot vi?"

»Nič se ni učil, sedaj služi pri kavaleriji, postati
hoče podoficir . . .“

Štev. 15

ŠKRAT"

Stran 115

Rekrut: »jaz bi želel, da bi bil mrtev in pokopan."
Starejši vojak: »Aha, to bi ti bilo po volji, da bi
cel dan ležal v krsti in nikake službe držal."

Idealni ljubimec.

— Samo za 6000 Din, na obroke po 300 Din na me¬
sec, se proda mlad ljubimec. Snažen, čvrst, brezmejno
ognjen; se nikdar ne postara. Ima lepe'črne lase (na
željo tudi blond), z ali brez brk in z ali brez brade.
Ne spi nikdar — lahko pa tudi vedno. Redka prilika.
— Pripomba. Ne postane nikdar truden. —

Ko je gdč. Mala prečitala ta oglas, je takoj skle¬
nila, da ga kupi, ker je že itak nezadovoljna z mo¬
škimi, kar jih je poznala do sedaj. Hitro se napoti v
trgovino, ki je izdala oglas za to edino priliko . . .
„Prosim, pokažite mi vzorec vašega blaga!"

Sef dotične trgovine popelje gdč. Malo v sobo in
ji pokaže a u t o m a t.

»Izvolite, gospodična, zadnji model. Tovarna nam
jih je poslala 12 ducatov, pa je bilo vse še isti dan
prodano, kakor hitro smo razglasili. Cena je posko¬
čila za 50 procentov. Električni aparat, kateri se na¬
haja v notranjosti aparata, opravlja celotni organizem.
Tukaj imate napravo, da pritisnete, ako hočete (po
potrebi namreč) slišati strastne vzdihe — nežne, me¬
lodične, divje in druge. Automat je iz Amerike, kjer
je razprodanih že ogromne svete. Ako želite poizku¬
siti, vam je na razpolago."

»Mogoče pa ne bom znala obračati?"

»Zatrjujem vam, da je stvar tako primitivna, kakor
če prižgete električno luč in jo zopet ugasnete!"

»In če ga pokvarim?"

„Ce se pokvari, se sam ustavi."

In res poskusi. — Vsa očarana. Vse je tako, kakor
ji je povedal.

»Zelo dobra stvar, kajne, gospodična. In iznajditelj
tega automata se je potrudil, da tudi moškim ustreže.
Ali iz galantnosti je hotel najprvo zadovoljiti ženski
svet. Automat za moške bo pa predstavljal idealno
ženo. Ona bo tudi govorila. Ona bo izrekala prisego
zvestobe, katero bo pa tudi resnično držala — kar je
povsem novost!  Vidite, da stojimo pred rešitvijo so-
cijalnega problema."

»Imenitno!" reče gospodična Mala, »prosim plačati!"

Ko je bil automat v omotu, je dal šef gospodični
še poslednji nasvet: , ; Samo ne posodite ga svojim
prijateljicam — ker vam ga gotovo upropastijo! Zbo¬
gom! Ko je bila gdč. Mala doma, je takoj pripra¬
vila vse potrebno, da poizkusi. V naslajšem pričako¬
vanju zavrti stikalo in — se prebudi.

»Ah, mati," vzdihne proti materi, »moški so idealni
samo v sanjah."

Na kolodvoru.

, Na kolodvoru stoji vlak pred odhodom. Gospod
priteče v zadnjem trenotku na kolodvor — teče ob
vlaku in neprestano kliče „Mayr — Mayr — Mayr“!
Končno se'vendar pojavi pri oknu glava — in že

Razširjajte naš list!

dobi ta nesrečna glava od tega, ki je klical — krep¬
ko zaušnico.

»Gospod — kako pridete do tega, da mi daste za¬
ušnico."

»Ste vi Mayer?“

„Ne!“

„No potem vas pa ta zaušnica nič ne briga!“

Na potovanju.

Naš Mafija se prvič pelje v mesto z vlakom obis¬
kat svojega sina, ki študira. Sin radoveden, kako je
očetu prijala prva vožnja v vlaku, ga vpraša:

»No, oče, kako se vam pa kaj dopade vožnja po
železnici ?“

„0 -— nič kaj posebnega — to pa sploh ne mo¬
rem trpeti, da vozim nazaj!"

„Ja, oče, pa bi nasproti Vam sedečega sopotnika
prosili, da se presedeta!“

„Nisem mogel, ker nobenega ni bilo, sem bil sam.“

llllllllllllllllllllllllllllllilillllllllllllllllllllliililllllilllllflllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllll

V nedeljo 30. oktobra ob 4. uri popoldne
in v pondeljek 31. oktobra ob 7 2 9. uri zv. I
v gledališki dvorani Nar. doma v Kranju |

Mlinar in njegova hči

Žaloigra v 5 dejanjih (10 slikah), Režija Pešl.

< ►

— Sodelujejo najboljši igralci in igralke. — «»

< ►

llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllilMII!ll!lll!llllll!MIIIIIIIIIIIII!llll|lllllllilllllllll!l!lll|| •>

< ►

< ►

Razlika med konjem in avto. •;

Kadar konj stoji — žre; kadar avto stoji — i:
ne žre. — Kadar konj vozi — ne žre ; kadar i •

avto vozi — žre! ;;

« ►

< ►

< ►

Nima teka. <

< ►

< >

Zdravnik: »Vi ste prilično normalni! A kako je s
tekom ?“ ;:

Bolnik: »Včasih tudi teka nimam!" <|

Zdravnik: »Kdaj na primer ga nimate?" ::

Bolnik: »Kadar sem sit!" ••

•o

i  -

Kaj je najslajše ...

< ►

V gostilni. )e večja družba gospodov in dam. En- ;;
krat eden pripoveduje šaljivke in zopet drugi. Pa se • •
oglasi hudomušnež rekoč: »Kaj je najslajše na sve- ;;
tu?"

Premišljujejo in ugibajo, toda nihče pravega ne za- ;:
dene. ::

»Bolha je najslajša", pravi naposled hudomušnež, ::
»in sicer zato, ker ženska vedno preje oblizne prste,
predno gre bolhe lovit ..."

Posebni
oddelek
za damske
klobuke

ivuiic  iigvvmo ta uamc mi

BERKO

LJUBLJANA

Dunajska cesta (nasproti restavracije pri „6ici“)

Gene

solidne,

postrežba

točna

ANTON SORN

Izdelovalnica oblek
in čepic

Izdeluje tudi vsakovrstne
kroje, kakor: gasilske itd.
po najnižjih cenah

KLANEC - KRANJ

Ivan Potočnik

specijalna izdelava čevljev

Kranj, Glavni trg

ČE JE NESREČA

še tak velika,
če je vsa šipa —
na kosce razbita,
nič ne jokaj, nič ne tarnaj,

HLEBŠU IZ KRANJA

v roke jo daj.

Ta je poceni
in dobro poprav,
za šipo veliko
prav malo boš dav.

Zrcala, okvirji, steklene reči

pri HLEBŠU IZ KRANJA

počen se dobi.

Nizke cene!

Nizke cene!

RUTOTHHSH

R. IRMIIN ~ KRHKI

Nizke cene!

Nizke cene!

Ivan Zaletel

domača žganjarna

Stanežiče

poita St. Vid pri Ljubljani

V zalogi ima vedno:

pravi kranjski brinjevec
hruševec
slivovko
borovničar

po n o j nižji It cenah!

Izdajatelj in odgovorni urednik Ignac Sumi. Za tiskarno „Sava“ d. d. odgovarja Vilče Pešl. — Vsi v Kranju,