ISSN 0351-6652 Letnik 21 (1993/1994) Številka 1 Strani 28-30
Marijan Prosen:
DALJNOGLED LEONARDA DA VINCIJA
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/21/1160-Prosen-Vinci.pdf
© 1993 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije © 2010 DMFA - založništvo
0	C 1	lih	n	or \L	rt	'0	n	u	(O / /
DALJNOGLED LEONARDA DA VINC1JA
Predno začneš brati ta prispevek, preberi v kaki enciklopediji, kdo je bil Leonardo da Vinci. Ta vsestranski genij, katerega rojstno leto pomeni pravzaprav začetek renesanse v znanosti in literaturi, se je ukvarjal tudi z optičnimi
Slika 1. Leonardo da Vinci (1452 do 1519) - avtoportret Leonardo je menil, da je Zemlja planet. Kot 2e drugi pred njim je mislil na heliocentrično zgradbo vesolja. Po njem naj bi znanost temeljila na opazovanju
problemi in tako posredno z astronomijo. Ohranilo se je mnogo njegovih rokopisov in skic, kjer obravnava na primer zgradbo človeškega očesa in potek svetlobnih žarkov v njem, potek žarkov v raznih lečah, camero obscuro, izdelavo leč in zrcal.
V da Vincijevem rokopisu iz leta 1492 {tega leta je Kolumb odkril Ameriko) je opisano, kako z eno samo zbiralno lečo, katere goriščna razdaija je dosti večja od bližišča (najmanjše razdalje predmeta od očesa, s katere oko še jasno vidi predmet; za normalno oko je 25 cm), dobi velike povečave. Takole piše; "čim bolj odmikamo steklo (zbiralno lečo) od očesa, tem večji se zdijo predmeti za oko petdesetletnika. te z enim očesom gledamo skozi lečo, z drugim pa ne, se zdi v prvem primeru za oko predmet večji, v drugem pa manjši. Da to opazimo, morajo biti opazovani predmeti oddaljeni od očesa vsaj 200 laktov (en florentinski laket je meril približno 60 cm)". Leonardo je narisal tak enolečni daljnogled in celo razpravljal o njegovem zornem polju (slika 2).
Slika 2. Enolečni daljnogled, risba Leonarda da Vincija. Risba ponazarja zorno polje očesa opazovalca, ki opazuje skozi enolečni daljnogled. (S poskusi so pozneje pokazali, da ima človeško oko 2 normalnim bliüäCem pri opazovanju skozi zbiralno lečo z goriSCno razdaljo okoli 10 m približno 1000 cm / 25 cm = 40 kratno povečavo.)
Slika 3. Shema dvoletnega daljnogleda, risba Leonarda da Vincija. cd leča (objektiv), AB cev - zaslonka objektiva. E F cev okularja, mn leča opazovalčevega očesa, ki teli za lečo okularja. Spodaj: Dvoletni daljnogled Leonarda da Vincija - rekonstrukcija
ok ufar obj*.k ti v
k i	i—'
! v	
Zelo verjetno je Leonardo izumil tudi dvolečni daljnogled. Našli so njegovo sliko iz leta 1509, kjer je narisal opazovalno cev z dvema zbiralnima lečama (slika 3), Danes takemu tipu dafjnogleda rečemo astronomski ali Keplerjev daljnogled. Torej je Leonardo da Vinci s prikazano optično shemo opazovalne cevi prvi nakazal uporabo daljnogleda z dvema zbiralnima lečama, to pa je kar sto let pred tem, kot je to storil Kepler.
Marijan P ros en