METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr, kmetijske družbe vojvodine kranjske, Urejuje Glista V Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na: leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 32 K, na »/, strani 16 K, na '/4 strani 10 K in na >/8 strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. Obseg-: Vnetje plečnega člena (švint) pri konjih — Kako deluje mlekarska šola v Ruttiju v Švici. — Zboljšanje ovčjereje na Krasu. — Kostanj kot krma. — Našim vinščakom ob času trgatve.. (Konec) — Izkušnje in nasveti glede trtnih boleznij. (Dalje.) — Vprašanja in odgovori - Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva — Tržne cene. — Inserati. Vnetje plečnega člena (švint) pri konjih. (Ob enem odgovor na 191. vprašanje.) Ker glede vnetja plečnega člena pri konjih, kar pri nas „švint" imenujejo, dobivamo mnogo vprašanj in ker imajo naši gospodarji glede te bolezni zelo napačne pojme, zato objavimo o tej bolezni obširnejši popis, kterega smo posneli po spisu gospoda živinozdravnika Fr. Dularja. Pod imenom vnetje plečnega člena razumevamo vse bolezni, ktere se nahajajo v plečnem členu ali v njegovi okolici. Velikokrat zvračajo nevedni ljudje bolezen v pleča, akoravno se kje drugje nahaja. Naš živinorejec je kmalu s sodbo gotov, rekoč: „ Konju manjka tukaj v plečih". Čez nekoliko časa pa se kje na nogi prikaže morska kost, kar je bilo vzrok Podoba 76. šepanju. Nevedni mazači pri vsakem šepanjn konja na-mažejo na plečih, češ tukaj gori mu manjka. Nikakor pa nočem trditi, da konji nikdar zaradi bolezni v plečih ne šepajo; s temi opomnjami sem hotel le povedati, da se večkrat pleča ozdravljajo, dočim tiči bolezen v kakem drugem delu. Vzroki plečnega vnetja se jako različni in mnogovrstni, in vseh mi nikakor ni mogoče našteti. Ako si konj pleča odere, ali si kako ostro (špičasto) reč v pleča zadere ali se sploh na teh delih kako poškoduje, na pr. po udarcu, padcu ali skoku, se rada prikaže ta bolezen. Bolezen tudi rada nastane po prehlajenju, posebno ako je živina potna. Znamenj a. Pri ti bolezni bolehajo mišice ali pa tudi kite; včasih pa je člen sam vnet, drugikrat pa zopet živci. V drugih slučajih pa živino po plečnem členu trga, ker se je močno prehladila (revmatizem). Iz vsega tega lahko iz-previdite, da različne bolezni imenujemo vnetje plečnega člena, ker posameznih boleznij ne moremo vedno z gotovostjo določiti. — Pri vseh gori navedenih boleznih živina šepa; to šepanje je včasih veliko, drugikrat pa zopet zelo^ majhno. Vedno pa ima kruljavost svoje posebnosti: Živina nogo težko in ne- rodno privzdiguje ter prestavlja; žival nogo komaj nekoliko od tal privzdigne in jo takorekoč za seboj vleče (z njo drsa) ter se v plečih dre veno drži. Korak bolne noge je vedno krajši kakor oni zdrave noge. Težo života konj vedno skuša preložiti na zdravo nogo. Zi-vinče šepa na mehkih in na trdnih tleh enako. Ako konja v krogu drvimo, bolj šepa, ako ima bolno nogo zunaj, kakor pa če bi bila bolna noga na notranji strani. V hlevu se pa konj opira na bolno nogo in je ne postavlja naprej, kakor pri vnetju v kopitu. Ražloček med šepanjem, ktero prihaja od vnetega kopita, in med onim, ki prihaja od vnetega plečnega člena, je jako velik; tu hočem te razločke malo natančneje opisati. Kadar je vneto kopito, postavlja konj nogo v hlevu naprej ali na stran, ako je pa vnet plečni člen, se opira na vso nogo. Ako šepanje prihaja od plečnega člena, privzdiguje konj nogo nerodno, vender pa stopa s celim kopitom na tla, kadar pa šepa zaradi kopita, stopa samo na prstno steno. Pri bolezni v plečih konj šepa na mehkih kakor na trdih tleh enako; ako so pa mehki deli v kopitu vneti, takrat pa konj bolj šepa na trdih kakor na mehkih tleh. Ako konja z bolnim plečnim členom v krogu podimo, takrat šepa bolj, ako je bolna noga zunaj; ako ima pa konj vnetje v kopitu, pa manj šepa, ako je bolna noga zunaj. Ako je v prvem slučaju bolna noga na znotranji strani, konj manj šepa; ako je pa v drugem slučaju boina noga znotraj, pa konj bolj močno šepa. Na plečih ne opazimo vedno znamenj, ktera bi nam to bolezen naznanjala. Drugikrat pa zopet opazimo gorkoto, oteklino in bolečino. Ta znamenja vnetja opazujemo najbolj, ako pleča z roko pritisnemo ali pa bolno nogo naprej ali nazaj od života držimo. Ako bolezen v plečih dolgo časa traja, se meso začne izgubljati, bolna stran postane ploščasta, pleča se suše.*) Ako smo že vso nogo preiskali in nismo našli nič sumljivega za kako drugo bolezen, ako vsa znamenja za bolezen v plečih govorijo, tedaj napravimo s konjem sledeča dva poskusa. Po teh dveh poskusih se natanko prepričamo, jeli bolezen v plečih ali ne. Prva poskušnja je tale: Bolno ali bolje sumno nogo držimo nekoliko minut od života nazaj ali naprej; potem nogo izpustimo in konja precej v dir zapodimo. Ako je bolezen v plečih, šepal bode konj po ti poskušnji veliko bolj kakor prej. — Druga poskušnja: Konja podimo v majhnem krogu; ako je bolna noga zunaj kroga (t. j. ako mora bolna noga več hoditi ali večji krog napraviti), takrat šepa živina veliko bolj kakor takrat, kadar je bolna noga na notranji strani. — Kadar sta obe plečeti bolni, stopa živina z obema nogama na kratko in je na obeh straneh nekako zvezana ali drevena; šepanje pa ni veliko. Ljudje to bolezen navadno smatrajo za jako hudo in neozdravljivo; v tem je že nekoliko resnice, popolnoma resnično pa to vender ni. Seveda tu govorim samo o tistih slučajih, pri kterih se je vnetje plečnega člena dobro in natanko spoznalo; drganje v pleča seveda nič ne koristi, ako na piščali morska kost raste in konj zaraditega šepa. Vedno se bolezen najprej odravi, ako so samo mišice vnete; težavnejša pa je reč, ako je vnet člen sam. Ako konja trga zaradi prehlajenja (rev- *) Naši kmetcvalci pravijo temu »švint«, kar je pa nemška beseda. Slovensko se reče: Roka se mu suši, noga se mu suši, pleča se mu suše. matizma), trganje navadno kmalu pojenja, a se vender zelo rado ponovi. Ozdravljanje. Ker vselej ne vemo, ali je vnet člen, ali bolujejo mišice ali živci, ali živino samo trga, moramo vse po enem kopitu ozdravljati. Pri frišni bolečini (pri vnetju) rabimo hladilne reči. Pleče se izpira z mrzlo vodo, ali se pa namaže z ilovico. Ilovica se pa mora hitro menjavati in se ne sme nikdar tako dolgo pustiti, da bi se posušila. Namesto z mažo iz ilovice moremo dajati tudi mrzle obkladke. Za take obkladke najbolje služi kaka stara vreča, ki se pritrdi na pleča, kakor kaže popoba 76. Vsakih 10 minut se vreča izmenja z drugo, ki je ležala v mrzli vodi, ali pa se poliva z mrzlo vodo. Kadar se v nekoliko dneh šepanje zboljša, polijemo pleče s kafrovcem ali s ter-pentinovim oljem, kteremu dve tretjini vode primešamo, in zatem pleče s slamo tako dolgo drgamo, da se čisto posuši. To vsak dan dvakrat ponavljamo. Najbolje pa še storimo, ako mrzlih ovitkov celo nič ne rabimo, ampak začnemo pleče precej drgati s kafrovcem, kteremu nekoliko salmijakovca ali terpentinovega olja pri-lijemo. Ako se šepanje dolgo časa ne zboljša, rabimo ostrejša zdravila, ktera v pleče vmencavamo; tako na pr. se rabi mešanica iz 5 delov terpentinovega olja, iz 8 delov kafrovca in iz dveh delov španskih muh. To tekočino vsak dan enkrat v pleče tako dolgo vdr-gavamo, da koža postane mokra in se prikažejo kraste. Ravno isto moč ima tudi mešanica, ktera obstoji iz polovice kafrovca in polovice terpentinovega olja. Živina mora imeti počitek in dovolj mehke nastelje. Hlev mora biti gorek, in posebno nam je skrbeti, da živina na prepihu ne stoji. Na noben način se živina ob času bolezni ne sme vprezati. V kakih desetih dneh peljemo konja malo pred hlev, da se prepričamo, ali se je šepanje že malo zmanjšalo, in sploh, koliko je naše ozdravljanje pomagalo. Ko se je vsako znamenje bolezni izgubilo, ko smo konja že nekoliko časa za majhna dela rabili, se šele sme za vsakdanje in navadno delo vpreči. Sicer se bolezen rada povrne in navadno z večjo silo nastopi kakor prvikrat. Kako deluje mlekarska šola v Riittiju v Švici. Na mlekarstvo se v Švici polaga največja važnost. Ta panoga prinaša namreč deželi vsako leto izredno lepe dohodke. Zaraditega se tudi dežela trudi, da mlekarstvo podpira, kar je le mogoče, s poukom, z denarnimi podporami itd. V ta namen se je tudi ustanovila mlekarska šola v Riittiju, ki je zaradi svojega uspešnega delovanja znana tudi izven mej Švice. Ta šola je bila do 1. 1887. združena s kmetijsko šolo v Riittiju ; 1. 1887. se je pa od nje popolnoma ločila in postala samostojen zavod. Uredba tega zavoda je kaj zanimiva, in sicer glede pouka kakor tudi glede obširnega praktičnega mlekarstva. Kar se tiče pouka, šola v Riittiju gleda na to, da se njeni učenci izobrazijo v vseh strokah naprednega mlekarstva, tako da so po dovršeni šoli usposobljeni nastopiti službo sirarjev ali pa drugih mlekarskih uslužbencev. Da šola ta svoj namen bolj gotovo doseže, zahteva od učencev, ki hočejo vstopiti v ta zavod, da so se že prej ukvarjali s praktičnim mlekarstvom, zlasti s sirarstvom, in sicer najmanj skozi dve leti. Takisto se na zavodu ves čas šolanja polaga največja važnost na praktično vežbanje učencev v vseh delih, ki so potrebna po sirarnicah in mlekarnicah. V šoli se učenci uče o takih predmetih, ki se tičejo mlekarstva in živinoreje; obširno se poučujejo zlasti o splošjnem mlekarstvu, o izdelovanju presnega masla, o sirarstvu sploh in o izdelovanju raznih vrst sira, o kemiji in o preiskovanju mleka. Razen tega se pa uče tudi takih predmetov, ki so važni za bodoči njih poklic, kakor računstva in knjigovodstva itd. Kot najvažnejši učni pripomoček je pa omenjati obsežno praktično mlekarstvo, ki je na tem zavodu in ki je v vsakem oziru izgledno urejeno. Ker utegne tudi cenjene čitatelje zanimati uredba mlekarstva na tem zavodu, ga hočem v glavnih potezah popisati. Mlekarska šola v Riittiju je na novo zgrajena po takoimenovanem paviljonskem zistemu in obstoji iz 5 poslopij, namreč pred vsem iz šolskega poslopja, ki je enonadstropno in o kterem sta tudi pisarna in stanovanje ravnateljevo, in iz štirih pritličnih gospodarskih poslopij, in sicer: 1.) iz tvorniškega poslopja ali izdelovalnice, 2.) iz hišice za parni stroj, 3.) iz shrambe za sir in 4.) iz svinjakov. V tvorniškem poslopju se nahajajo mlečna klet, širna kuhinja in prostor za izdelovanje presnega masla. Razen teh glavnih prostorov so ondi tudi manjši prostori, in sicer za sprejemanje in tehtanje mleka, kakor tudi prostori za oddajanje in razpošiljanje mleka in mlečnih izdelkov. V mlečni kleti se nahaja veliko cementno korito v ktero je napeljana mrzla voda, potrebna za hlajenje mleka in presnega masla. V širni kuhinji sta pa dva velika kotla, eden za navadno ali direktno kurjavo, drugi pa za parno kurjavo. Takisto so ondi tudi potrebne stiskalnice in drugo orodje. Posebno zanimiv je prostor za izdelovanje presnega masla. Tukaj je postavljenih 5 strojev za posnemanje mleka (centrifug) in sicer trije, ki se gonijo s parno silo (separator alfa I in II in ena danska centrifuga sestave Burmeister & Wain AA.) in 2 manjša ročna posnemalnika, kakor tudi 4 pinje, in sicer 2 hol-štajnski ozir. „Lefeldtovi", 1 pinja „ Viktorija" v podobi sodčeka in 1 lesena domača pinja, podobna pokonci stoječemu mlinskemu kamnu, ki se slično goni kakor pinja „viktorija". Lepo urejena je tudi pritlična shramba za sir, 6 prostorov, ki se dajo segrevati z gorko vodo, napeljano po ceveh v posamezne shrambe. Pod njo se nahaja 6 podzemeljskih kletij za zorenje sira. Namenu primerna razvrstitev teh poslopij, velika snaga in lepi ied, ki je v posameznih prostorih kakor tudi zunaj poslopij, dela na vsakega obiskovalca najugodnejši vtisk. Ako si sedaj ogledamo še praktično gospodarstvo tega zavoda, vidimo, da se peča z izdelovanjem emo-dolskega sira, poleg tega pa tudi z izdelovanjem presnega masla in pustega sira. Vse potrebno mleko mora šola kupavati, ker nima nič kmetije. Potrebno mleko dobiva deloma od kmetijske šole v Riittiju, deloma pa od mlekarskih zadrug v tamošnji okolici. Največ ga pokupi od zadruge v Mosseedorfu. Lansko leto je šola vsega skupaj kupila 867.881 % mleka po povprečni ceni 13\50 h, t. j. 63/4 kr. Za napravo emodolskega sira je porabila od tega mleka 489.447% in dobila iz njega 498 hlebov, ki so tehtali 45.777 kg (izpod stiskalnice). Povprečna cena za sir je znašala za 100% 143 kron. Šola je prejela za sir 56.350 K. Za izdelovanje presnega masla je šola porabila 235.751 % mleka in dobila iz te množine 9.797 % presnega masla, razen tega pa 621 hlebov pustega sira, ki so tehtali 11.843%. Presno maslo je šola prodajala v zimskih mesecih v Pariz, v poletnih pa največ v letovišča po planinskih krajih kantona Berna. Za presno maslo je šola izkupila 27.379 K. Prodajala ga je 1 kg povprek za 2 K 79 h. Za pusti sir je pa prejela 4.854 K. Prodajala ga je na debelo, in sicer 100 /,-7 za 50 K. Nekaj mleka, in sicer 142.113% je šola prodala tudi svežega po 16 h 1 kg. Prejela je za to 22.846 K. Natančni računi so pokazali, da se je šoli v lanskem letu naprava presnega masla in pustega sira bolje izplačala kakor pa naprava emodolskega sira. Razloček ni ravno posebno velik, a pri tako velikih množinah podelanega mleka se to močno občuti. Dočim se je pri emodolskem siru izplačal 1 liter mleka s 14 h se je izplačal pri izdelovanju presnega masla in pustega sira s 15 h. Mlekarski odpadki so se porabili najuspešneje za pitanje prašičev, kterih ima šola redno po 80 do 100. Pri tem pitanju ima šola navadno kakih 3000 K čistega dohodka. R. Zboljšanje ovejereje na Krasn. Ce bi na Krasn znali ovčjerejo primerno porabljati in bi jo poleg tega tudi zboljševali, bi ta lahko bila močna gospodarska panoga ondotnih posestnikov. Ovčjereja na Krasu bi pa bila najdobičkonosnejša v zvezi z izdelovanjem sira rokfor („roquefort"). Znano je, da se izdelovanje tega sira ne da vpeljati povsodi, zato je pa v kraju, kjer je to mogoče, tem dobičkonosnejše, in Kras je k temu že po naravi sami poklican. Ovčjereja je tu že od nekdaj udomačena, ovce so dobre, zraven tega pa imajo tamkaj podzemeljske jame (te so prvi in glavni pogoj, če se hočemo ukvarjati z omenjenim sirarstvom), ktere so popolnoma podobne onim („caves de Roquefort"), ki se nahajajo na Francoskem v departementu Herault, v kterih zori svetovno-znani delikatesni sir rokfor. Na Francoskem se to sirarstvo vrši takole : Ovce molzejo dvakrat na dan, in sicer zjutraj in zvečer. Sveže jutranje in mleko prejšnjega večera, ki se pa posname, se skupaj siri. Če bi se večerno mleko ne posnelo, bi bil sir pretrd, če se pa preveč posname, je zopet presuh, lomljiv in brez okusa. Po vsirjenju se žmitek zdrobi in zmečka, obenem se pa siratka proč pobira zato, da se je žmitek dovolj oprosti. Tako zdrobljen in pripravljen žmitek se vlaga v zato pripravljena tvorila takole: Prvič pride plast žmitka, zatem se nasuje tenka plast plesnivega kruha, zatem zopet plast žmitka in zopet plast plesnivega kruha in končno zopet plast žmitka. Vedno morata biti dve zunanji in srednja plast iz žmitka, ostali dve pa iz kruha. Kruh se mora z vtiskavanjem prstov zmešati z žmitkom (med tem ko se plastoma vlaga) in služi v to, da tvori one modro-zelene črte v siru, da sir plesni in da dobi pravi okus. V tvorilih ostanejo siri več dnij obteženi z desko, potem se pa v hladu preneso v suh in zračen prostor. Sedaj, t. j. po pre-, teku 12 — 14 dnij, se pa preneso v skupne kleti, in sicer ponoči ali pa prav zjutraj v hladu, tako da pridejo v klet, dokler je še hladno. Kleti so last družbe skupnih rokforških kletij (societe des caves reunis de Roquefort). Ta družba tudi ves sir pokupi in ga prevzame v svojo oskrb. Sir se potem nasoli, pri tem se devlje drug vrhu drugega po tri, soli se pa tudi po kraju. Snaži se s pomočjo strojev. V tej prvi kleti siri postanejo rumeni ali pa rdečkasti ter se pokrijejo s 5—6 cm debelo belo plesnijo, ki se s posebnim strojem odstranjuje. Da pa sir tudi znotraj bolje plesni, se s strojem navrta. Tako pripravljen sir se dene v že omenjene skalne kleti, ktere so deloma naravne, deloma iz skale izkopane, srednje visokim hodnikom podobne in so, druga nad drugo, zvezane med saboj po škripcih. V teh kleteh sir leži in plesni, a plesen se snaži od sira, ko je dovolj velika, s strojem. Ko nastopi zorenje, pa sir neha plesniti. V tej nizki toplini, ki vlada v teh kleteh in v kteri mora sir zoreti, se razvijajo prave glivice, ki siru podeljujejo prave lastnosti. Kipenje ali godenje je odvisno od glivic, te pa od topline in drugih lastnosti) kleti. Prednost teh kletij je poleg tega, da so hladne, tudi ta, da so vlažne in pa da imajo stalen dotok in odtok zraka. Sir se razločuje v 2 vrsti. Mlad sir je oni, ki je narejen pozimi in tudi jeseni in je tudi cenejši, namreč 100 kg sira stane samo 200 K, in star sir, delan poleti, ki stane 100 kg 300 K. Siri tehtajo posamezno po 4 kg. Da bi bilo tuli na Krasu to mogoče vpeljati, dokazuje dejstvo, da so tudi v Bosni na kmetijski po staji v Livnu v obližju take jame, kakor so na Krasu, napravili sirarnico za rokfor, in skušnje so dokazale, da je sir v dobroti francoskemu enak. Saj je pri nas isti Kras, iste jame; vprašanje je le, kako bi bilo stvar vpeljati? Odgovor bodi naslednji. Izdelovanje rokforškega sira bi se pri nas vpeljalo z najmanjšimi stroški z napravo vzorne sirarnice, ki bi služila tudi v izvežbanje zadostnih sirarjev. Pred vsem bi pa bilo treba preiskati jame na lahko dostopnih pripravnih krajih z ozirom na vlago, toplino in pa, če se zadostno prevetrujejo. To bi se izvedlo takole: Par vlagomerov naj se dene v izbrane jame, in po trikrat na dan naj se pregledajo, kako kažejo. Uspehi bi pokazali, če so jame sposobne zato, o čemer pa ni dvoma. Po teh podatkih bi se izbrale boljše jame, če bi se kazale razlike. Potem bi se pa napravila primerna vzorna sirar-nica, sirar pa bi se za začetek dobil i z Francoskega ali pa iz Bosne, če imajo tam že dovolj izvežbane; ta bi potem tudi druge poučeval v tem sirarstvu. Vsa dela voditi bi pa moral strokovnjak, ki je to sirarstvo proučaval na Francoskem. Iz vsega tega je razvidno, da si Kraševci sami ne morejo pomagati, oziroma pričeti z omenjenim si-rarstvom; zato pa je dolžnost dežele in države, da jim pomagata. Visoki deželni odbor kranjski je že obljubil stvar po mogočnosti podpirati, in gotovo se bode tudi od ministerstva dobila podpora. Torej Kraševci, pričnite se sami brigati za stvar, tu lahko pridete s primeroma majhnimi stroški do lepih dohodkov, kterih dosedaj niste imeli. O. D. Kostanj kot krma. Goveja živina se kaj lahko privadi na kostanj. Molznim kravam se kostanja poklada po 5 kg, pitancem pa do 10% na dan, brez bojazni, da bi utegnilo to imeti škodljive nasledke. Zlasti se priporoča krmiti kostanj tedaj, če smo primorani živini v veliki meri pokladati repnik. Ker pa kostanju primanjkuje beljakovin, ne sme živini manjkati druge dušičnate krme. Kostanj naredi meso posebno jedrnato in zdravo. Pripravi pa se kostanj za krmo s tem, da se s pomočjo primernega orodja zdrobi ali raztolče, kar je kaj lahko delo, dokler je kostanj še svež. Konji in svinje ga ne jedo tako rade, toda posrečilo se je, privaditi tudi konje na svež kostanj, ker se je kaj dobro obnesel kot sredstvo proti glistam. Ker pa ni lahko velike množine kostanja koristno porabiti, zato so že poskušali hraniti ga, in sicer z dobrim uspehom. Ko se kostanj na solncu nekoliko osuši, se spravi v podsipalnico, kjer se ne pokvari kmalu, ter se jemlje iz nje po potrebi, kakor repa ali krompir. Večja množina kostanja se lahko posuši v peči, iz ktere smo poprej vzeli kruh, ali v sušilnici, ter se lahko rabi dalj časa. Plesnobe se na tak način ni treba bati; treba pa ga je poprej zdrobiti, da se more krmiti. Tak posušen kostanj ima v sebi 90 °/0 suhe snovi, 7*7 °/0 dušičnatega in 66\5 °/0 nedušičnatega izvlečka, 6-l °/0 sirove maščobe, 8 »/„ lesne vlaknine in 2'3 °/0 pepela ter ima, kakor trdi Wolff, vrednost 10 K 80 h za 100%; kadar je seno drago, pa še več. Posušen kostanj se sme pokladati tudi mladi živini, in sicer po kilogram na dan. Če se hoče velika množina kostanja porabiti za klajo, se priporoča, da se mu vzame poprej grenki okus. Za to je potrebno, da se zdrobljen kostanj dene za 2 do 3 dni v vodo, ali še bolje, da se skuha. Tako pripravljen kostanj žre živina kaj rada, celo perutnina; tudi breji in doječi živini ne škoduje. Ne vpliva pa prav nič tudi na okus mesa, pač pa postaneta po njem slanina in meso prav krepka. S kaj dobrim uspehom se s kostanjem krmijo tudi karpi. V ta namen se kostanj poprej skuha, zdrobi na drobilniku za preše ter dva- ali trikrat na teden na-meče v ribnik. Tako krmljeni karpi so pesebno tolsti in težki. Krmitev jelenov in srn s kostanjem pa je znana vsakemu logarju in se vrši često v veliki meri, zlasti na Češkem. Našim vinšcakom ob časti trgatve. Spisal A. Žmavc. (Konec.) Malo ljudij je, ki bi bili s tem zadovoljni, kar jim je dal Bog, ali kar so si v resnici sami pridelali (slabo vino jim daje Bog, a dobro si sami pridelujejo !?). Če gospodar poleg par polnih sodov vidi praznega, dobi včasih slabe misli, popraska se za ušesi, srce mu jame hitreje biti in si misli: kaj ko bi še ta sod napolnil? Malo vodke, ki jo posladkam s cukrom, pa nekaj tropin, seveda nekoliko dobrega mošta povrhu, pa bo to čisto dobra kapljica; — z drugim se že pomeša! Novi nasadi stanejo precej denarja, in tako si mislijo nekteri hitro poplačati ves trud in troške. Vem celo za neki dobro znan vinorodni kraj, kjer se je sličen način pomnoževanja vina razširjal kakor kužna bolezen. Pa kaj je posledica tega? Pošteni trgovci z vinom se izogibljejo takih krajev, in pošteni vinščaki trpe ponedolžnem. Sladkor dodevajo pa tudi moštu, ki ga ima od narave premalo. S kemijsko preskušnjo se take „pan-čarije" spoznajo, ker so namreč različne sestavine vina v nekem gotovem razmerju med seboj. Torej tudi „pančar" mora biti precej bistre glavice, da ga takoj ne zgrabi človeška pravica; toda prej ali slej se ima vender zagovarjati pred sodnikom na zatožni klopi. Že predaleč sem zašel; mislil sem le poudarjati, kar sem že večkrat storil v nekem drugem listu, da moramo odločno zahtevati od vlade, da napravi konec takemu nepoštenemu počenjanju nekterih podjetnikov (večinoma so to Židje !). Kako nevarni so taki nekri-vični tekmeci poštenemu vinsčaku, naj navedem v dokaz naslednje: Neki ogerski židovski slepar je razpečaval popolnoma umetno vino, liter po 20 kr. Pa če bi ga prodajal liter po 2 kr. bi bil imel še vedno lep čisti dobiček! Zanimivo je pa vender vedeti, kaj se zgodi s sladkorjem (trsni sladkor C12 H32 On), ki ga dodenemo moštu. Med vrenjem izgineva ter prehaja v alkohol in ogljikovo kislino, kakor sladkor, ki je že od narave v moštu, vender ne neposredno, kajti pridejani sladkor je drugačen kakor sladkor v moštu, oziroma v grozdju. Sladkor mošta je dvojen, namreč dekstroza in levuloza (C0 H,2 06). Dodani beli sladkor se mora šele spremeniti v enaka dela dekstroze in levuloze, pri kteri presnovi se spoji z vodo, namreč: C12 H22 Ou + H2 O = C6 H1S Oe + C6 H12 06 = 2 CB HI2 06. To je takoimenovana inverzija, ktero povzročijo živeče, delujoče drože, potem šele lahko razpadata nova sladkorja v alkohol in ogljikovo kislino, in sicer: C6 H13 06 = 2 C2 H5 O H + 2 C 02. Ta kemijska enačba seveda ni povsem pravilna, ker poleg alkohola (C2 H5 O H) in ogljikove kisline (C 02) nastajajo še druge snovi, — kterih nekoliko poznamo, nekoliko pa tudi ne; v toliko je pa vender pripravna, ker nazorno kaže, da sladkor razpada na polovico v alkohol, na polovico v ogljikovo kislino, ako ne upoštevamo drugih postranskih spojin. — Sladkor se sme dodati le moštu, ki ima še zdrave, živeče drože, kajti te so neobhodno potrebne, da ga pretvorijo v dekstrozo in levulozo, sicer kot tak ne more kipeti. Ako v moštu določiš množino sladkorja, n. pr. s po- J močjo klosterneuburške tehtnice, ki ti pokaže narav- 1 nost količino sladkorja v 0/c, veš ob eneme približno, koliko alkohola bode imelo dotično vino, namreč polovico množine sladkorja v moštu. Po takih pripomočkih moramo segati, da določimo kakovost domačega pridelka, kajti jezik ni vselej merodajen, pri moštu že celč ne, in to zaradi različnega razmerja med sladkorjem in kislino v moštu. Še v druge podrobnosti se na tem mestu ne morem spuščati, ob priliki in potrebi se pa zopet oglasim, če ustreženi željam in potrebam cenjenih čitateljev „Kmetovalca''. Vinom dodevajo čisti alkohol. Glavno pa je, in si moramo posebno dobro zapomniti, da pazimo v vsakem ozirn zlasti na snago, na pravočasno pretakanje (ob štirih najvažnejših praznikih v cerkvenem letu) in na dopolnjevanje sodov z dobrim, zdravim vinom, ako hočemo dobiti trpežno, dobro, dozorelo, zdravo vino. Takemu vinu ne bode treba dolgo časa čakati kupca. Izkušnje in nasveti glede trtnih boleznij. (Piše B. Skalicky, tehnični vodja državnih vinarskih zadev na Kranjskem.) (Dalje.) Kar se tiče ameriških trt, je treba omeniti, da ;So veščaki sedaj tega nazora, da se ni bati, da bi trtna uš ameriško trto uničila, ako se le vzame za dotično zemljo pripravna trta. Ameriška trta je torej zelo trpežna proti trtni uši, zahteva pa sebi pripravno zemljo, dobro obdelovanje in pravilno ravnanje. Kdor ne misli ameriško trto, oziroma nove vinograde, dobro in vestno obdelovati, gnojiti in oskrbovati, ta bolje naredi, ako vinograde sploh opusti, kajti ameriška trta slabega obdelovanja ne prenaša. Zato pa vsakemu gospodarju svetujem, naj rajši napravi majhen vinograd in ga dobro oskrbuje, kajti od njega bode dobival več kakor od velikega, slabo obdelovanega. Torej malo in dobro ! To velja posebno za malega posestnika, ki nima dovolj gnoja in si ga ne more kupiti. Kar se tiče raznih vrst ameriških trt, je posebno velikolista riparija (ali pa portalis) priporočljiva podloga. Kjer ta vrsta uspeva, ne sadite drugih! Uspeva pa v vsaki ne premokri ali pretežki zemlji, ki ni pre-bogata na apnu, torej ne v hudo beli zemlji. Ako je zemlja bolj mokra, riparija ne uspeva in je treba seči po vrsti solonis. Ako je pa zemlja suha, kamenita in apnena, se priporoča vrsta rupestris montikola. Omeniti pa je, da se je v zadnjih letih pokazalo, ne še toliko pri nas kakor na Nižjeavstrijskem, da je treba pri izbiri ameriške podloge in cepiča gledati na sorodstvo teh dveh delov. Osobito je vrsta solonis v tem oziru občutljiva in rada nektere žlahtne vrste odvrže, t. j. cepljenke na tej podlogi rastejo košato kakor metle, ne rodijo in pozneje odmrjejo. Kdor je torej primoran, vsled mokre zemlje seči po vrsti solonis, ta naj se posvetuje s kakim strokovnjakom, ktere žlahtne vrste naj na tej podlogi cepi (izvrstno raste na pr. beli burgundec, španjol i. t. d.). Vsakdo ima priliko rast in rodovitnost posameznih vrst na vseh treli podlogah opazovati v državnih in deželnih vzornih nasadih. V vinogradu deželne kmetijske šole na Grmu v Cerovcih se je ameriška vrsta jorkmadejra izkazala kot izborna podloga v mokri zemlji in ji trtna uš dosedaj nič ni škodovala. Ameriški podlogi montikola se očita, da večina žlahtnih vrst na njej sicer hudo raste, pa malo rodi. Torej tudi pri tej vrsti mora človek biti previden. Da bi vrste solonis in montikolo nadomestila, poskuša država tudi pri nas vpeljati nove podloge, in sicer takozvane hibride. Hibride imenujemo vrste, ki so nastale s križenjem (bastardiranjem) dveh različnih vrst. Tako na pr. se namesto montikole priporoča lii-brid (mešanec) aramon X rupestris ganzyn št, 1, ki je nastal iz francoske domače vrste aramon in z ameriške rupestris ganzvn. Ta trta ima nadomestiti montikolo, raste izborno in cepljena je jako rodovitna. Drug hibrid, kterega je država na Kranjskem vpeljala, je rupestris X solonis, ki ima nadomestiti vrsto solonis. Kdor ima torej mokro ali hudo apneno zemljo, da si ne upa saditi riparije ali druge znane mu podloge, naj se obrne do podpisanega, ki mu rad brezplačno prepusti majhno število opisanih hibridov za poskušnjo. Ako svoje nasvete na kratko ponovim, rečem: Kdor ima za riparijo pripraven svet, sadi naj le veliko-listo riparijo (portalis), kdor pa ima mokro ali preveč apneno zemljo, v kteri riparija bledi, naj se prej obrne do kakega veščaka za nasvet, ktero podlogo in ktere žlahtne vrste naj rabi. Vsa druga dosedaj proti trtni uši priporočana sredstva nimajo nobenega pomena. Druga nam dobro znana bolezen je strupena rosa (perenospora viticola), o kteri lahko rečemo, da je nevarnejša in da je na Kranjskem več škode napravila kakor trtna uš. Ko bi se bili leta 1888. naši vinogradniki takoj poprijeli škropljenja, priporočanega jim proti tej bolezni, bi bila danes zelena še marsiktera vinska gorica v kteri danes ne najdeš nobene stare trte več. (Dalje prihodnjič) Vprašanja in odgovori. Vprašanje 191. Moj konj je začel na sprednji nogi sepati. Mislil sem, da je zakovan, pa izkazalo se je, da ni. Kovač piavi, da ima konj švint in da se mu mora puščati. Kakšna bolezen je švint in kako se zdravi ? (L T. v A) Odgovor: Švint imenuiejo pri nas bolezen v plečnem členku. Ker odgovor na to vprašanje ne more biti kratek in ker utegne zanimati mnogo naših gospodarjev, smo o tej reči prijavili daljii spis v današnji številki Vprašanje 192. Od kod pride, da naša goved tako počasi raste in se počasi razvija ? Naša poldrugo leto do dve leti stara goved je komaj taka kakor enoletDa na Pincgavskem in je vrhu tega veliko šibkejših kostii. Bil sem pred kratkim na Solnograškem, kjer sem videl, koliko je tamošnja živina naprej pred našo. Jaz pripuščam svoje krave k pincgavskim bikom, ktere je kmetijska družba v deželo privedla, ter ne krmim slabo, a vzlic temu ne zredim nič posebnega. (I G- v G.) O^i/orf-r: Da se pri nas goved počasi in slabo razvija, sta vzrok reja in krma. Naši gospodarji največ grtše pii reji telet prve tedne, oziroma mesece, ker že takrat živinče zamore. Tele mora dosti časa sesati, se mora polagoma odstavljati in dobro krmiti, potem bo pa hitro rastlo*in se razvijalo Prvo leto mora goved dobiti dovolj močnih krmil, na pr. oljnih tropin, strtega ali kuhanega žita i. t. d. Vse to se pri nas ne godi. Pri nas teleta prezgodaj odstavljajo. in sicer največkrat kar hitro in potem jim polagajo preslabo in prazno krni o in so zadovoljni, da je govedo zdravo in da živi Pri takem ravnanju ni čuda, če so leto stara živinčeta pri nas komaj taka kakor pol leta stara na Solnograškem ali v Švici. Pa še nekaj. Da je naša goved tako šibkih kostij, je vzrok naša krma. Naša tla imajo že od narave malo fosforove kisline v sebi, ktero smo vihu tega v teku stoletij izsesali, zato tudi naša krma nima zadosti te važne redilne snovi v sebi. Brez fo?forove kisline v krmi pa živina ne be nikoli dobila močnih kostij in se v mladosti tudi ne bo hitro razvijala, Iz tega sledi, da je naši zemlji dajati fosforovih umetnih gnojil, ako naj pridelujemo dobro krmo, pri kteri bo živina dobro uspevala. Gnojite tcrej svoje travnike, kolenlce, rovte i. t. d. s Tomasovo žlindro ne samo zato, da boste več pridelali, temveč tudi zato, da boste dobili boljšo krmo, s ktero boste vzrejali boljšo živino. Pustite teleta, da bodo sesala dosti časa, ter jih potem polagoma odstavljajte, odstavljenim pa pokladajte seno s travnikov, ktere ste gnojili s Tomasovo žlindro, in pokladajte jim močna krmila, pred vsem oljne tropine, in vzredili boste s časom ravno tako goved, kakor jo imajo Pincgavci. Vprašanje 193. Ktero umetno] gnojilo je najboljše za sadno drevje? (A. W. na B.) Odgovor-. Pri gnojenju sadnemu drevju se moramo ozirati na to, da kalij in fosforova kislina pospešujeta razvoj sadja, dušik in kalij pa rast listja in mladik, torej razvoj lesa. Drevo, ki krepko poganja, ima gotovo dosti dušika; tukaj bodemo gnojili s fosforovo kislino (na pr. s Tomasovo žlindro), s kalijem (s kalijevo soljo, s kajnitom, s pepelom i t d.) in z apnom. Če pa drevo slabo poganja, mu je treba poleg tega dati še dušika, na pr. gnojnice, hlevskega gnoja ali čilskega solitra. Za večje drevo na pr. zadostujeta 2 kg Tomasove žlindre in '/2 kg kalijeve soli ter primerna množina hlevskega gnoja ali gnojnice. Starejšim drevesom gnojimo, ako izkopljemo pod drevesnim kapom jarek, v kterega potem naspemo dobro pomešana gnojila ter slednjič jarek 'zasujemo ter ga zopet z rušno pokrijemo. Za gnojitev mlajšega drevja je pa še bolje prekopati vso zemljo okoli drevesa, rušo odrezati in potem potresti gnojila, dobro pomešana z zemljo. Vprašanje 194. Kako bi se najbolje porabile sadne , in grozdne tropina, kterih imamo letos jako mnogo? Ali bi kazalo te tropine porabiti za mešanec? (I Z v G.) Odgovor: Tropine se dado porabiti za gnoj in za krmo. Za gnoj so tropine prav izvrstne, in sicer jih je najbolje podelati v mešanec. Tudi za krmo so tropine porabne, a so težko prebavne, zato jih je kuhati na vodi in potem vodo odliti, ker je v njej veliko grampe, ktera je škodljiva, zlasti kravam Z večjim pridom se pa za krmo dado porabiti tropine, iz kterih se je kuhalo žganje. Take prežgane tropine se dado tudi laže hraniti; one se namreč kar v kako kad dobro stlačijo in tako z vodo polijejo, da jih voda vedno pokriva. Tako hranjene tropine se morejo več tednov dobre ohraniti Pa tudi prežgane tropine priporočamo pokladati le delavni ali pitflni govedi v zmerni množini; za plemeno živino tropine niso, ker slabo vplivajo na spolovila. Vprašanje 195. Nekteri trdijo, da se pri napravi sadnega mošta ne sme dodati prav nič vode, drugi pa zopet priporočajo dodati vode Kaj je pravo? (F. G. na P ) Odgovor: O tem so mnenja različna in vsak kraj ima drugačen način izdelovanja sadmga mošta. Dočim na pr. v Normandiji, kjer se naredi največ mošta, ne dodevajo vode, trdijo drugod, da je dolivanje vode med mletvijo sadja zelo koristno, ker voda iz sadja izluži važne snovi, zlasti pa sladkor. V to svrho zadostuje 2 do 3 l vode in 100 kg sadja kar je več, je škodljivo. Na južuem Nemškem delajo tudi takole: Sadje meljejo in iztisnejo najprej brez vode, potem pa izžete tropine z gori navedeno množino vode poškrope in jih puste 24 ur v kadi ter jih potem zopet iztisnejo Mošt iz takih tropin pomešajo s pravim moštom. Vprašanje 196. Ali naj se izkopan krompir precej spravi v zimske shrambe (kleti), ali ga je bolje pustiti, da nekaj časa leži na zraku? Pri nas ga precej spravijo, ker trdijo, da škoduje, če luna nanj sveti, ker od nje postane zelen in steklen. (F. E. v D.) Odgovor: Krompir, ko je izkopan, naj vsekako nekaj dnij leži na zraku, a pod streho in pokrit, da tukaj naprej zeri, t j da izgubi nepotrebno vodo in da se škrob v njeni popolnoma razvije Tak kiompir je boljšega okusa ter ni tako močno podvržen gnilobi. Luna na krompir ne vpliva, pač pa solnce, ki ga naredi zelenega in steklenega, zato ne smemo pustiti krompirja, da bi ga obsevalo solnce, temveč gaj moramo pokriti. Vprašanje 197. Imam precej dobro molzno kravo, ki se trikrat na dan molze, a vzlic temu ji že 2 do 3„,ure po molži kaplja mleko iz vimena. Kaj je temu vzrok in kako odpomoči? (J. G. v J.) Odgovor: Ta nedostatek se prav rad pokaže pri dobrih molznicah ter je treba precej vzroke zasledovati, ker se more iz tega izcimiti kaka diuga bolezen na vimenu Kapljanje mleka iz seskov more biti posledica možno napolnjenega vimena ob istočasnem otrpnjenju seskovih mišic, potem močnega drgnjenja vimena, kadar se krava goni na vodo ali na pašo, in slednjič pretrdega ležišča. Če so mišice seskov otrple, se priporoča zmivanje seskov in vimena z vodo, v kteri se je kuhalo čreslo Gospodarske novice. * Gospod Ivan Zmugg, c kr. stražmojster žrebčar-skega depota v Ljubljani, dobro znan v dolenjskih konjerejskih pokrajinah ter velezaslužen za našo konjerejo, je stopil v pokoj ter je ob tej priliki odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono, častitamo. * Cene gospodarskim potrebščinam, ktere oddaja glavni odbor to jesen: 1. Umetna gnojila: Tomasova žlindra 100% K 7,— 40 °/0 kalijeva sol „ „ „12 60 kajnit „ „ „ 5 - 2. Močna krmila: Lanene tropine „ „ „17 80 sezamove „ „ „ „ 16 40 kokosove „ „ „ „ 16,— Vse cene veljajo z vrečami vred za blago v družbenem skladišču ali postavljeno na ljubljanski kolodvor. — V 17. številki ..Kmetovalca" se je pri ceni lanenih tropin vrinila pomota, ktera je s tem popravljena — Naročnike na umetna gnojila opozarjamo, da moremo le tista naročila pravočasno zvršiti, ktera dobimo kmalu, kajti jeseni tvornice zaradi pomanjkanja vagonov ne morejo vselej blaga takoj odposlali, vsled česar nastanejo precejšaje zamude Kdor torej misli naročiti umetna gnojila, naj stori to nemudno. * Živinorejcem. Deželni odbor je po nalogu deželnega zbora nakupil iz domačih rej v deželi nekaj prav lepih bikov, kar kaže. da se v dfželi že izrejajo prav lepe plemene živali Deželni odbor je razglasil, da hoče te plemene bike za polovično nakupno ceno podeliti občinam, oziroma tudi živinorejcem — Kakor čujemo je doslej prav malo prošenj došlo deželnemu odboru za bike. Tej malobrižnosti se moramo le čuditi, ko se občinam sedaj nudi prilika za polovično ceno dobiti potrebno število plemenih bikov. Občine vedno tožijo, da določbam zakona za povzdigo živinoreje ne morejo zadostiti, to je, da bi nabavile potrebno število bikov. Treba bo strože izvrševati zakon, ker sedaj je videti, da občine nimajo več pomanjkanja plemenih bikov. — Ker je še lepih bikov, da se oddajo, naj se občine požurijo vložiti prošnje za nje pri deželnem odboru. * Prispevki za cesarja Franca Jožefa I, zaklad za Stare, zveste posle: Smolnikar Josip, župan in posestnik v Zg. Tuhinju, 1 K; Malenšek Srečko, učitelj v Zg. Tuhinju, 1 K; Zabukovec Janez župnik v Zg. Tuhinju, 1 K; Hribar Jakob, posestnik v Oirkušah, 20 h; Zamik Tomaž, posestnik v Zg. Tuhinju, 20 h; Hribar Frančišek, posestnik v Zg Tuhinju, 20 h; Hribar Ivana, trgovka v Zg, Tuhinju, 20; Hribar Urša, gostilničarka v Zg. Tuhinju, 20 h; Zavašnik Janez, posestnik v Zg. Tuhinju, 40 h; Kadunec Vid, posestnik v Zg Tuhinju, 20 h; Petelin Frančišek, tesar v Zg. Tuhinju, 20 h; Potokar Ivana, poštna upraviteljica v Zg. Tuhinju, 20 h. Uradne vesti c. kr. kmetijske drnžbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 11. oktobra 1900. Seji je predsedoval družbeni podpredsednik gospod ravnatelj Po v še, navzoči so bili odborniki gg-; grof Bar bo, baron La- zarini, Lenarčič, baron Liechtenberg, Pavlin, dr. Romih, Rohrman, Witschl, dr. pl. Wurzbach in tajnik Gustav Pire. Glavni odbor se je posvetoval o načrtu novih družbenih pravil ter je po večurnem posvetovanju preložil nadaljevanje na prihodnjo sejo, ki se skliče nalašč v ta namen. Za premovanje govedi v Ljubljani in v Krškem je odbor izvolil svoje zastopnike v presojevalni odbor, in sicer za Ljubljano gg. barona Lazarinija in Lenarčiča, za Krško gg. grofa Barba in barona Lazarinija. Vsled novega regulativa avstro-ogrske banke ima tudi glavni odbor pravico predlagati cenzorje za filijalo te banke v Ljubljani, ter je vsled tega določil, ktere gospode je predlagati namesto onih, kterim konci tega leta poteče funkcijska doba. Za nove ude so bili predlagani in sprejeti gg.: Hajnrihar Ivan, posestnik in trgovec na Koritnem; Piber Ivan posestnik in vrtnar v Želečah; Ulčar Tomaž, posestnik v Zagoricah; Rejec Ivan, posestnik v Preskah; Brglez Matija, posestnik v Veračah in sluga v Leoninu v Vodmatu; Vodnik Anton, posestnik v Ljubljani; Zavod Leonišče v Ljubljani Rjizglas o oddaji cepljenk. Iz subvencijonirane trtnice v Št. Vidu nad Vipavo se prihodnjo jesen odda približno 33.000 cepljenih trt, kterim je visoki deželni odbor kransjki določil ceno na 10 kron za 100 komadov. Pravico do teh cepljenk imajo vinogradniki vipavskega okraja. Cepljenke, dobro vraščene in okoreninjene, so naslednjih vrst: grganija, kraljevina, ošip, pinjola, klarna meja, ital. rizling, beli burgundec, španjol, mešane in v manjših množinah še nekaj drugih, tukaj priljubljenih vrst, ter so cepljene na podlogah por-talis, solonis in montikola. Prošnje, opremljene s potrdilom županstva, da prošnjiki cepljenke v istini potrebujejo za svojo porabo, naj se dopošljejo podpisani podružnici do 10. noven bra t. 1. V njih je navesti, koliko in ktere vrste trt kdo želi Ako prošnje dojdejo za večjo množino trt, kakor jih je na razpolago, se zabtevace množine primerno skrčijo. Dan oddaje cepljenk se naznani kasneje. Na prošnje, došle po preteku gori navedenega roka, se ne bode oziralo. Podružnica c kr. kmet. družbe v Št. Vidu nad Vipavo dne 30. septembra 1900. A, Žvanut. načelnik. Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice v Žireh, ki bode v nedeljo, dne 28. oktobra t. I. ob treh popoldne pri načelniku. SPORED: 1.) Nagovor načelnikov. 2.) Pregled računov. 3.) Volitev novega odbora. 4.) Razni nasveti. Opomnja. Ako ob določenem času ne dojde zadostno število udov, se bode uro kasneje občni zbor vršil z istim sporedom, ne glede na število udov. V Žireh, 27. oktobra 1900. J. Peternel, načelnik. Št. 13.591. Razglas da so prepovedani svinjski semnji v Celovcu. Po razglasu c. kr. deželne vlade v Celovcu z dne 31. avgusta 1900, št. 13.566., so dotlej, dokler se ne ukaže drugače, od dne 5. septembra 1900 dalje prepovedani svinjski semnji v Celovcu, da se ne zanese svinjska kuga, Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali po kazenskih določilih občnega zakona o živinskih kugah z dne 29. februvarija 1880, drž. zak. štev. 35, oziroma zakona z dne 24. maja 1882, drž zak. 51. To se daje na občnoznanje. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 6. septembra 1900. Št 13.735. Razglas. Deželna vlada v Zagrebu je z razglasom z dne 1. septembra 1900, št. 59.892., doslej še veljavno prepoved uvažanja prašičev iz občine Podzemelj, politični okraj Črnomelj, na Ilrvaško-SIavonsko razveljavila. To se daje na občno znanje ter se obenem razveljavlja tukajšnji razglas z dne 21. julija t. 1., št. 11.166. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 6. septembra 1900. Šs 14 182. Razglas. Na podstavi zadnjega uradnega izkaza deželne vlade v Sarajevu in dopisa c. in kr. skupnega finančnega ministerstva z dne 29. avgusta t. I., št. 9631/B. H., o živinskih kužnih boleznih, razširjenih po okupacijskem ozemlju, deželna vlada na popstavi razpisa c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 12. septembra 1900, št. 33.450., dotlej, dokler se ne ukaže drugače, prepoveduje 1.1 zaradi svinjske kuge uvažati na Kranjsko prašiče iz okrajev Banjaluka (okolica), Bos. Gradiška, Brčka, Vlasenica, Dolnja Tuzla (mesto in okolica) in Zvornik; 2.) zaradi kužnih ovčjih koza uvažati ovce iz okrajev Pe-trovac in Savski most. Te nove odredbe stopijo v veljavnost dne 2 0. septembra 1900 in se namesto onih z dne 2. julija t. 1, št 10.088, ki se 8 tem razveljavljajo, razglašajo z dodatkom, da se bodo prestopki zoper zgoraj navedene okraje razglašene uvozne prepovedi za prašiče kaznovali po državnem zakonu z dne 24. maja 1882, št. 51, in da se bodo transporti, med kterimi bi se našla tudi samo ena z zgoraj navedeno boleznijo okužena žival, zavrnili na oddajno postajo. G. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 15. septembra 1900. Št. 14.331. Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 17. septembra 1900., št. 14.331., o veterinarnopolicijskih odredbah zoper uvažanje prašičev iz Ogerske v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Ker se je svinjska kuga iznova zanesla v tostransko ozemlje, je ministerstvo za notranje stvari prepovedalo uvažati prašiče iz županijskih sodišč Battonya, Kovkcsb&z, Kozpont z všteto mestno občino Mako, Nagylak (velika županija Čanad). Pečka (velika županija Arad) in Oroshaz (velika županija Bekeš) na Ogerskem v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Na podstavi odredeb, ki so jih ukrenila pristojna c. kr. ob mejna okrajna glavarstva in potrdila dotična c kr. politična deželna oblastva v Levovu in Gradcu, pa je zaradi svinjske kuge v županijskih sodiščih Berezna (velika županija Ung) in Dolenja Lendava (velika županija Zaladska) in zaradi rdečice v županijskem sodišču Szekcso (velika županija Šariš) prepovedano uvažati prašiče iz teh okrajev v tostransko ozemlje. To se dodatno k razpisu c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 15. septembra 1900., št. 33.793., oziroma k tukajšnjemu razglasu z dne 13. septembra t. 1., št. 14.057., daje na občno znanje. Predstoječa odredba stopi takoj v veljavnost. V Ljubljani, dne 17. septembra 1900. Št. 15.083. Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 4. oktobra 1900, št. 15.083., o veterinarnopolicijskih odredbah zoper uvanje prašičev iz dežel ogerske krone v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Ker se je iznova zanesla svinjska kuga v tostransko ozemlje, je ministerstvo za notranje stvari prepovedalo uvažati prašiče iz okrajev Zlatar (velika županija Varaždin) in Same bor (velika županija Zagreb) na Hrvaško-Slavonskem v kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru. Na podstavi odredeb, ki jih je ukrenilo pristojno c, kr. obmejno okrajno glavarstvo in potrdilo namestništvo na Dunaju, pa je zaradi svinjske kuge v županijskem sodišču Koszek (velika županija Železna) prepovedano uvažati prašiče iz tega okraja v tostransko ozemlje. To se dodatno k razpisoma c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 10. in 15. sedtembra 1900, št. 32.387. in 33.793., oziroma k tukajšnjima razglasoma z dne 13. in 17. septembra t 1., št. 14.057. in 14.331., vsled odloka istega ministerstva z dne 2. oktobra t. 1., št. 35.479., daje na občno znanje. Predstoječa odredba stopi takoj v veljavnost. V Ljubljani, dne 4. oktobra 1900. Št, 15.315. Razglas. C. kr. namestništvo za Tirolsko in Predarlsko je razveljavilo z razglasi z dne 28. marca in 16. aprila 1900., št. 12.046. in 14.753., izdane prepovedi, vsled kterih je bilo prepovedano žive prašiče iz političnih okrajev Kočevje in Krško uvažati na Tirolsko in Predarlsko. To se z ozirom na tukajšnja ukaza z dne 2. in 20. aprila t 1., št. 5313. in 6289., razglaša. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 8. oktobra 1900. Llstnioa uredništva. V. F. v B. Berite odgovor na 97. vprašanje na str. 66. letošnjega »Kmetovalca«, kjer najdete tudi odgovor na svoje vprašanje. M. M. v M. Če niste prosili do 15. avgusta za brezdavčno kuhanje žganja, morate sedaj plačati na vsak način davek. J. K. v D. Vašega vprašanja zaradi skupnega pašnika ne moremo odgovoriti na kratko. Ako pridete kdaj v Ljubljano, zglasite se pri nas v pisarni, da se ustno zgovorimo, ali pa vprašajte za svet pri okrajnem glavarstvu. F. G. na P. Glede sadnih tropin velja tudi za Vas odgovor na 193. vprašanje v tej številki. — O vplivu lune smo izrekli svoje mnenje že večkrat, in to vnovič pred kratkim. Če na take vraže kaj držite, potem Vam ne moremo pomagati. Vaša skušnja s kumarami ne drži, ker ne pride v poštev samo zemlja, temveč tudi vlaga, toplina i t. d. Enkrat so našle kumare boljše razmere za uspevanje kakor drugič, in zato so sedaj boljše. — Zimski oves zahteva tako zemljo in obdelovanje kakor jari, ter je le ta razloček, da se prvi seje jeseni, drugi pa spomladi. Če je zimski oves zgoden ali pozen nam ni znano. Kteri oves kaže sejati, je zavisno od razmer in od izkušenj. METOVALEC. H Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c, kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg učitelje m ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 32 K, na »/, strani 16 K, na »/* strani 10 K in na >/8 strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. S t.19. V Ljubljani, 15. oktobra 1900. Leto XVII. Tržne cene. do Deželni pridelki: , V LJubljani, 13. oktobra 1900. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja novo blago K 110,— h K 120.— h; nemška detelja (lucerna) K 100,— h do K 105 — h; gorenjska repa K 70—72 h; laneno seme, domače ozimno K 32 — h do K 32/0 h; onopno seme K 30.— h do K 3050 h: kuminovo seme K 70.- h do K 80.— h. Fižol: Rudeči ribniški K 20.25 h; rudeči Hrvat K 19,— h-prepeličar (koks) K 21.50 h. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.) Suhe češplje: v dimu sušene K 20.— h do K 24,— h. „ „ brez dima sušene K 30,— h. do K 40.— h Orehi domači: K 36.— h do K 40.— h. Ježice nove: K 6,— h do K 8.25 h za 100 klgr. Med čist: po K 85 — h do K b6,— h. Kože. Goveje, težke nad 45 kg po K 84.— h do K 88,— h „ težke od 30 do 45 kg „ „ 76,— „ „ „80,- „ » lahke b v 80.— „ „ „ 82.- „ (Te cene veljajo za 100% in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 60 h klgr) Telečje kože: K 1.04 za kg. Kozličeve kožice po K 1 60 h do K 1.80 h, Svinjske kože: Čiste, brez napak 62 do 70 h za kg. Služba sadjarja ob jednem kletarja, je z dne 1. januvarijem 1901 na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem Mestu za popolnti. Letna mezda znaša 799 K 92 h. Stanovanje brez oprave je prosto, istotako sobna kurjava. Sadjar, ob jednem kletar, ima kakor preddelavec učencev posla v sjalnici, drevesnici, v sadovnjakih, trtnici, v matičnjakih ter v sadni in vinski kleti in tehnični delavnici. — Prošnje opremljene z spričalom vsaj dobrim uspehom dovršene strokovne šole (kdor tega nima, naj nikar ne prosi za službo) pošljejo naj pro-sitelji do 20. novembra t. 1. podpisanemu vodstvu. Prednost imajo nekdanji učenci grmske šole. Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem Mestu (77-1) dne 11. oktobra 1900. R. Dolenc. Druge vrste 34 do 52 h za kg. Kože lisic po K 11,— do 12.— I „ kun „ „ 30.- „ 36,- i „ dihurjev „ „ 6,- „ 7.- j za par" , vidr „ „ 20— „ 22,- | Kože zajcev po K 30.— do 32.— za 100 komadov. Pepelika (potošl) po K 32.— 100 kg. V Ljubljani, 13. Žito: oktobra 1900. Pšenica K 8,— h, rž K 6 80 h, ječmen K 6.50 h. oves K 6.30 h, ajda K 8 — h, proso K 8.50 h, turšica K 7,— h, seno K 1.50 h, slama 1.50 K h (Vse cene veljajo za 50 kgr.) Ad. Hochegerja glavno zastopstvo marienfeldske tvornice motorjev in lokomobil (Marienfelder Motoren & Locomobilen Fabrik) Dunaj V TI I M J osefstadterstrasse 64 nasproti postaje mestne železnice >Josefstadterstrasse«. Zaloga motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, špiritom in plinom. (62—5) Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo — Najboljši in najmočnejši stroji, kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mlatilne priprave. — Mlatilnice od Hofherrja in Schranza. Obsežna jamčenja, Ugodni plačilni pogoji. Ceniki brezplačno in poštnine prosto, -v-- je z 1. januvarijem leta 1901 na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem Mestu za popolnti. Letna mezda znaša 840 kron, z prostim stanovanjem, prosto poletno zelenjavo ter 10 % od skupila od prodane zelenjave, cvetlic in semen. Vrtnar mora biti popolnoma izurjen v zelenjadarstvu ter cvetličarstvu. Biti mora oženjen, toda imeti ne sme otrok, kateri bi njegovo soprogo pri sodelovanji na vrtu, ter prodaji zelenjave in cvetlic na trgu v Novem Mestu motili. — Prošnje, opremljene s spričali popolne zmožnosti, pošljejo naj istinito marljivi ter trezni prositelji do 20. novembra podpisanemu vodstvu. Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Noyem Mesta (76—1) dne 11. oktobra 1900. R. Dolenc. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Kuverte s firmo in vizitnice priporoča J. Blasnikova tiskarna v Ljubljani. oooooooooooooooooooo Najnovejši stroji za napravo krme v zimskem času! Slamoreznice z patentovanim valčnim tečajem z obro-často pripravo za mazanje z največjo lahkoto pri gonenju, vsled ktere se prihrani 40% gonilne sile, stroji za rezanje repe in krompirja, mline za drobljenje in mečkanje žita, parni kotli za napravo živinske krme, štedilne peči z postek lenimi in neposteklenimi kotli za vstaviti, in sicer: premične in nepremične za kuhanje in parjenje živinske krme, za krompir, ter za vsako drugo gospodarsko porabo doma in na polju; dalje: rebljači za koruzo, žitne čistilnice, trijerje, prebiralnike, ročne stiskalnice za seno in slamo, stalne in premakljive. Dalje vsakovrstne mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valarje, brane. Najboljše stroje za sejati „Agricola" brez premene koles; potem samodelujoče brizgalnice za vničenje njivne gorčice, drevesnih škodljivcev in proti strupeni rosi (Peronospora), izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi. (74-1) PH. MAYFARTH & drug. c. kr. edino priv. tovarna kmet. strojev, livarna in fužina na par DUNAJ, II. Taborstrasse it 71. Odlikovan z nad 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. Zastopniki in prekupci se iščejo. Doktorja pl. Trnkoczyja preskušena zdravilna in redilna ^redstva, preskušena že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani. Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila Tsak dan na tsc strani sveta z obratno pošto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražnjoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkoczya ~li ntlA tjlod 11 i /'<) i priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in JV«m