260
Pismo iz Amerike
Aleks.  Toman.
New York,  meseca junija 1894.
Ves the times are bad — da časi so slabi tudi v deželi dolarjev: v Zjedinjenih državah.
Skoro v vseh 44 državah iz katerih zveza obstoji, vre in poka  — pa nevarnosti za obstanek ljudovlade ni nobene.
Ako Vi v Evropi citate novice tikajoče se naše republike, se pač čudite, kako more to vse biti, ne da se vladni voz ne preobrne in se vse ne polomi. Nas tukaj v Ameriki ne more nič v začudenje spraviti, ker smo že na vse te stvari navaj eni.
Po dobi narodnogospodarskega cveta in blagra nam je usoda v teku zadnjega leta   podala bridko kupico obrtnega in
kupčijskega propala. Ni čuda torej da Coxeizem, štnjki, oboroženi vstanki delavcev ia — ženske, kričeče po volilni pravici sivijo in belijo glave naših državnikov.
Uzroki tukajšnih slabih časov se pač ujemajo z onimi, kateri so krivi, da je po celem sveti blagostanje narodov začelo hirati. Preveliki industrijelni napredek, izvir visoke stopinje, na katerej v sedanji časni dobi učenost stoji, je pač največji razlog, zakaj je tako. Vsaka reč ima svojo dobro in svojo slabo stran in to vidimo tudi v tem slučaji.
Kako se more vse to porabiti, kar toliko milijonov delavnih rok in neštevilno strojev prestroji v človečanstvu koristne  izdelke?
Osobito tukaj je strojestavstvo čudovito razvito in za najnavadnejše ročne opravila se Ameiičan poslužuje strojnih priprav. Ni se čuditi, da so skladišča prepolna izdelanega blaga in da na stotisuče delavcev pohaja brez dela.
Lenoba brez denarja prouzročuje bolest v želodci — navadno imenovano lakota. Kjer je veliko lačnih ljudij zbrano, tam vlada čmernost, nezadovoljnost.
Tako je pač Mister Coxey iz Massillona, O ugibal, ko je pred tremi meseci sklenil na čelu več sto lačnih, razstr-ganih brezpaseloih korakati v Washington, ter od senata tir-jati, da ta postavodajni zbor takoj izia postave in potrebni denar v svrho, da ljudstvo dobi delo.
Ko je Mister Coxey pred velikanskem, prekrasnim kapi-tolskem poslopjem stal so se mu prsa širile v zavesti svojega veličastnega poklica in joj! — stopil je na zeleno lepo travo, katera obdaja Zvezno palačo. Ko bi trenil so ga imeli modro-suknjati kapitolski čuvaji pri škricih in ko so ga narprej malo po ljubeznjivi amerik. šegi pobezali z svojimi bati vrgli so ga z njegovim chief: marshall-om Charles Brown-om v temno ječo. Grrda zločinca ! zakaj sta pa tudi pregledala malo tablico na katerej je tako razumljivo napisano: „keep off the grass". „Na travo stopiti je prepovedano" v vseh amerik. javnih parkih in za prestopek te zapovedi sta Coxey in Brown delala 15 dnij v službi slavne republike, katera jima je blagovolila za to prenočišče in hrano dati. Ker je vsak dolar dober, katerega se more „pošteno" pridobiti, sodnik, kateri jih je obsodil ni pozabil še 10 dol. od vsakega tirjati. Morebiti za to, ker sta se predrznila dihati.
Da, v Zjedinjenih državah se strogo tirja natančno iz-poljnevanje postav .... od revnih državljanov.
Ako pa elegantna ekvipaža kakega krivonosatega borznega falota, ali predsednika kakega bogatega društva poruši cele vrste lepih cvetlic in dražega grmičevja, potem mastno pitani „Capitol — policeman" k večjemu bolj proseče ko zapovedajoče opominja kočijaža biti prihodnjič bolj pazljiv — pa tudi to se ne predrzne, prej dokler mogočni gospodar kočije ni zginil v palačo, kjer se hoče pogoditi s senatorji za ceno jih glasov v svrho te ali druge za njegovo društvo ugodne postave.
Coxey je z svojo „Industrial-armyu ali „Common\vealer-jiu najdel več posnemovalcev in tako imamo zdaj prizor, da se proti Washingtonu pomika zdaj 10 do 12 armad te vrste. Ljudstvo na deželi preskrbi te ljudi z živežem, bodisi iz usmiljenja, bodisi od strahu Če si ti industrijalni „soldier" (vojaci) naveličajo peš hoditi, niso prav nič v zadregi, kako bo dalje šlo. Prvi železnični vlak, kateri jim pride v pest, podaja jim lepo priložnost jih upešane noge malo opočiti — za to ga ukradejo. Kakor besni potem dirjajo z vsemi parnimi silami proti Washingtonu — tako, da celi vozni red dotične proge prestane. Železnični uradniki vedo, da so „Commonwealerji" odločni pajdaši, kateri se tudi hudobca ne boje — temveč, ker nimajo druzega ko življenje zgubiti. Življenje ! ? vedite, ta stvar je zelo cena v Ameriki. To je uzrok da so takim z nepoče-sanim Coxeycem obloženim vlakom vse proge proste, da se morebiti kako imetje železnice ne   poškoduje.    (Konec sledi)
270
Pismo iz Amerike
Aleks.  Toman. (Konec.)
New York,  meseca junija 1894.
Zavratkov, kakor nakopov in nasipov se ti „solelier-;iu ne boje; v čudovito kratkem času znajo vse ovire odstraniti, akoravno se jim očita, da jih lenoba v prvi vrsti naganja k potovaniu v Washington.
Ena teh armad plava na 120 plavih po Mississippiji in se imenuje „the naval force (mornarica) of theCommonweal." Da se jih pri tej priložnosti veliko utopi, se ni čuditi „but such little things are of no account." (Take malenkosti ne štejejo.)
To čudno gibanje jednega dela amerik. ljudstva bo pa kmalu nekoliko nehalo in cela stvar bode kmalu pozabljena.
Veliko bolj resnega pomena so štrajki premogokopov, kateri se razprostirajo po celej deželi. Veliko milijonov škode se je do sedaj na imenji premogovniških društev storilo in veliko rudarjev in varuhov javnega miru je že žrtovalo svoje življenje v tem velikanskem protikapitalističnem borenji.
v
Strajkarji so precej dobro oboroženi, v nekaterih krajih celo z topovi. Kakor se iz časnikov razvidi, so Slovaki jedro silnega upora proti oboroženim hlapcem kapitalistov. Zato so pa tudi Slovaki edini, kateri morejo s krvjo obilno plačati v teh štrajkih — za delavsko stvar. Ko bi to ljudstvo v t-voji izvirni domovini razvijalo tako energijo v ohranitev in vspeh svoje narodnosti, potem bi se Madjarom pač hlače tresle
Strajkarjem je iz celega srca voščiti, da dosežejo zaželjeno povišanje place, ker brezsrčno in kruto so jih začeli dreti „bossi.u
V interesu celega človeštva in omike bi bilo, da se bogataši enkiat začenjajo zavedati, da smo ljudje vsi bratje in da ima vsak pravico, ne-le delati, ampak tudi od trdo zaslužene plače človeku dostojno  živeti.
Gorje, če se prosto, delavsko ljudstvo svoje moči zave — anarhizem v vsej svoji krvavi in uničevalni strasti bo uničil ves sad telesnega in dušnega truda preteklih stoletij Le bratska ljubezen in pravica drug proti drugemu more to odvrniti.
Amerikanske žene hočejo popolno volilno pravico — bodi si z lepo, bodi si z grdo. Grospe najboljih krogov so začele za to delovati. Amerikanec je ženskam nasproti ljubeznjiv in odpustljiv in mogoče je, da jih postavi na tisto državljansko stopinjo, na katerej sam stoji, če se pa to zgodi, potem se bode njegovo obnašanje proti „ladies" pač spremenilo — ker politikovanje je in ostane neprijetna stvar in kdor se ž njim peča prelahko se umaže Pa naj bode izid v tej zadevi tak ali tak, slabejše kakor zdaj uradovanje javnih pošlo/ ne more biti.
Vzlic slabih časdv je med Slovenci v Zjedinj. državah živahno društveno gibanje in vedno se nova društva ustanavljajo. Potrebno je to gotovo, ker razstreseni smo po silnih širjavah Zjed. držav med ptujimi narodi, od katerih se po jeziku in mišljenji razločujemo. Novo osnovana „Kranjska Slov. Katoliška Jednota" veže vsa pojedina slovenska društva v jedno in njen odbor je začel ta mesec poslovati
Slovenci v Ameriki se imamo zahvaliti veleč, generalnemu vikarju V. Rev. Jos F. Buhu, uredniku „Amerikanskega Slovenca" v Tower, Minn, da je tako na našem narodno aa-predovainem polji in zatorej naj ga vsegamogočni Bog ohrani še mnogo, mnogo let v slavo in korist našega milega naroda.