Politicnl og!ed. Avstrijske dežele. Mesec december je kakor uavlašč za zasedanje deželnih zborov. Kakor narava umera v tem meaecu, tako je tudi veljava deželnib zborov čedalje manjša, tu in tam je prav, kakor bi bila že umrla. Nikjer ne opazimo v njih avežega, krepkega življenja. V našem Graškem zboru, podro liberalci nasvet za nasvetom. ki pride od slovenake ali konservativne nemške atrani. Isto tako godi se interpelacijam; n. pr. kar je c. kr. namestnik odgovoril na interpelacijo g. Jermana gledč kontrolnih zborovanj ob nedeljab in praznikih, to je ob enem priznati, da ae v tem ne godi vae prav, in pa oporeči temu, da se ne godi ob njih vae prav. Kdo zastopi to ? —• V dež. zboru v Ljubljani vzbudil je nafivet g. kan. Kluna glede" spremena volilnega reda nekaj hrupa pri mizi c kr. deželn. predaednika. Za Dolenjako razpiaana je volitev državnega poslanca. Klub atarodnih poalancev je prepustil volilcem izbrati si kandidata. Doaedaj sta se grof Margberi pa prof. Šuklje oglasila za kandidaturo. — V Goriškem dež. zboru je imenitna interpelacija dr. Gregorčiča in tov. glede neopravičenih priatojbin za komisije, ki jih. terja c. kr. okr. sodnija v Gorici. Na odgovor c. kr. vlade amo radovedni, kajti prav tako se računi tudi drugod, goapodje, ki ao v tacih komisijah, imajo že itak 8voje plačilo, vse eno pa ai nabero celo leto vsled komisij še enkrat toliko plačilo. — V spodnjeavstrijskem dež. zboru je prosilo demokratiško društvo, naj se za volitve v mestni odbor tudi petakarjem da pravica voliti. Če je ta pravica tudi le aaravaa poaledica tega, da jo že imajo pri volitvah za državai zbor, bode ta prošaja vse eno brž ko Be brez aapeha. Laži-liberalizem ae boji pravega ljudstva. — Zdravilai oddelek aemškega viteškega reda je že prišel v Sredec; v njem so trije raBOcelaiki devet asmiljenih aester in tri drage strežaice. — Na Ogerskem je liberalaa stranka vzprejela načrt poatave o podaljšanju mandatske dobe (od 3 Ba 5 let) v geaeralni ia specijalni debati. — C. kr. aameatnik v Dalmaciji, baron Jovaaovirj je umrl. Vnanje države. Vojska, med Srbi ia Bolgari ae noče priti do koaca. Crta, kjer naj stojč Srbi pa Bolgari, dokler trpi preminje, se je aicer dogaala, a vojšcaki ae izmeaijo malo za-BJo, za to še ae atrelja aem ter tje, v celem pa je že premirje. Srbi aicer rožljajo z orožjem, kakor da bi ae na vojsko še le zdaj prav pripravljali, vecdar pa pomeai to rožljanje meBda le to, naj Bolgari ae stavijo prehadih pogojev za mir. Imeli ao te dni vojni avet, ali kaj so v njem akleaili, o tem molče\ pravi se, da ao izjemao ataaje za celo Srbijo skleaili, t. j. da so po vsej kraljevini še samo vojne postave v veljavi. Vojni miniater Petrovic je amakail ae dosedaajemu polkovaiku Faaasovica, lovorov veaec ai, ki ga je vzel aeboj. — Turčija je poalala do velevlasti okrožaico. v kateri trdi, da ima le oaa pravico aklepati mir s Srbi, ne pa Bolgari, ker ao ti njeni podložaiki. Nemaki cesar hoče podeliti bolgarakema kaezu veliko avetiajo za zaalage v vojski, to pa menda aajbolj za to, da more ruski car vzprejeti ga aa aovo v avojo miloat. — Vzhodnja Rumelija, za voljo katere ae je vojaka vaela, ae mara vzprejeti aaltaaovega namestnika ter se hoče Balgarije držati. To bo tudi bržkoae obveljalo. — Nemčija še vedao izgaaja tujce iz avojih pokrajin ia kaez Biamark 8e je zato sklical v državnem zboru Ba osebao voljo ceaarja, zoper njo ae smel bi pa Bihče kaj reči. — Na Aagleškem imajo volitve, vladaa straaka ima večino; koaaervativci pa Paraellova stranka imajo skapaj le za ea glaa več, kakor vladai liberalci. — Fraacozom ae mili iti iz ToakiBga, aajrajši bi ga obdržali v svoji oblaati, krvi ia deaarja 80 res za-aj veliko izgubili. — V Algeriji je bil v aoči od 3. na 4. dae t. m. potres, najhaje v Makari, Beidi in Medei, več bia se je razrušilo. Ves Mesilo je pokopalo, do sedaj so našli 32 mrtvih pa 12 raajeaih ljadi.