Mercator v j %r Časopis Poslovnega sistema Mercato ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ^ ♦ ♦ ♦ ♦ \V7 ♦ ♦ ♦ < ^ spoznate < "\ ‘^' ^jjr^v ♦ ♦♦♦♦♦♦^♦< ► ♦ ♦ ♦ ^ ♦ ♦ 4- ♦ v v v Hitro zamrznjene vrtnine v vrečkah za gospodinjstvo in v 2.5 kg vrečkah za gostinstvo. KRATKE VESTI IZ MERCATORJA, P MERCATORJU IN OP DRUGOD_______________ stran 4-7 jj^fcator, moderno podjetje pogovor s predsednikom uprave stran 8-12 Rednost iivedbenii« komponentam -___________________ Pogovor z direktorjem sektorja za informatiko Francem Kodelo stran 14 -15 ^ C* I f Z stran 13 Mercatorjevih delnicah - stran 16-17 Pfodati ali počakati stran 18-21 ^!!*lnje Mipovo poslovno leto - Izročilo o poslovanju v letu 1995 -iE®aorjev sejem v Novem mestu stran 22-24 -^Sžgtave y Mercatorju stran 27 5®lem Aloe Adria v sliki in besedi stran 28-29 stran 30-31 * Z.ci zr.n tinjv posteli. računi na brez krčmaria stran 25-26 llE!« zdravilišča vabi gggUJn zelene strani stran 32-33 ^Safadnajcrižanka stran 36-37 stran 38 časopis Poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljana Uunajska 107. f^daja Center za obveščanje, Uredni-štvo, Ljubljana unajska 107, telefon 061/1683-205. avna in odgovorna urednica: Vesna Bleiweis fiprava za tisk: Cortec Ljubljana Tiskarna Ljubljana cj p°P*s Prejemajo delavci, kmetje, učenci in upokojen oslovnega sistema Mercator. Po i ^a:.10'300 izvodov. mnenju pristojnega republiškega organa se od časopi Plačuje 5% prometni davek. Vesna Bleiweis Predsednik in njegovi fantje Prvo besedilo uvodnika za to številko časopisa je bilo že napisano. V njem sem razglabljala o tri leta stari potici in čistem vinu, ki ga uprava ponuja zraven. Prevedeno: razmišljala sem o Mercatorjevem simbolu praznovanja (potici) medčloveške in gospodarske trdnosti in o požirku čistega vina (triletnem čiščenju poslovnih izkazov), ki ga uprava ponuja zraven. Bolj ko sem o zapisanem razmišljala, manj mi je šel uvodnik skupaj z vsebinsko naravnanostjo te številke časopisa. Kratka notica o odločitvi Združenja Manager, da bodo predsedniki uprav oziroma generalni direktorji 25 velikih podjetij v okviru stanovskega združenja ustanovili svojo sekcijo, ki bo med drugim skrbela tudi za uveljavljanje menedžerskega poklica v javnosti, me je pripeljala do uvodnika, ki ga berete. Mercatorje v svoji petdesetleni zgodovini doživel najmanj toliko refrom, kolikor so jih zahtevale politične in gospodarske reforme. Vsaka med njimi je zahtevala svoj davek, nobena pa ni načela, po mojem mnenju, največje Mercatorjeve dragocenosti - medčloveških odnosov. Menedžment je tudi ob neprijetnih reformah nesporno užival velik ugled. In naj se sliši še tako bogokletno - znal gaje "skomu-nicirati", kar pomeni - prodajati predvsem svoji podjetniški, notranji javnosti. Orumenele strani tridesetih letnikov Mercatorjevega časopisa so eden med dokazi. Okoliščine so narekovale, da je Mercator z reformo postal hierarhično organizirana trgovska družba, z vizionarsko in o vsem odločujočo upravo, razpredeno mrežo srednjega mendžementa, ki vodi pa o ničemer ne odloča ter nekaj tisoč delavci, ki se vsak po svoje trudi, da bi, če nič drugega, ohranili svoje delo. Impulzivno središče dogajanja je v Mercatorju postala uprava, sestavljena iz mož, ki jih je izbral njen predsednik. Tu pa se začne zgodba, povezana z omenjeno notico. Ugled menedžmenta v javnosti ne pride sam po sebi. Zanj so v prvi vrsti odgovorni menedžerji sami - je trdo garanje, ki ga tako v poslovnem kot zasebnem življenju vodijo etična in moralna načela, spremlja pa ustrezna komunikacijska strategija, saj so menedžerji bolj ali manj javne osebnosti in menedžerstvo javno opazno delovanje.Brez ustreznih komukacij z javnostmi se prostor okoli obeh polni z govoricami, ugibanji, dvomi, sprevračanji, podtikanji, lažmi, medijskimi aferami... V javnostih se gradi negativna in uničujoča podoba menedžerjev in njihovega poklica. Brez pravočasnih in kredibilnih komunikacij je bitka za ugled izgubljena. Če ne verjamete, preberite intervju s predsednikom Mercatorjeve uprave Živkom Preglom. Vesna Bleivveis A: r SODOBNA OPREMA ZA SODOBNEJŠO STORITEV Ljubljana, 22.3.1996 - Evropska firma IBM in Poslovni sistem Mercator sta podpisala pogodbo o pogojih nakupa računalniške opreme za podporo maloprodajnemu poslovanju. S to opremo bo Mercator v naslednjih treh letih opremil blagajniška mesta v približno 300 samopostrežnih trgovinah po vsej Sloveniji. Tako bodo te trgovine povezane v enotni informacijski sistem. Naložba v sodobno opremo bo predvsem v korist kupcev, saj optični čital- ci cen, ki so sestavni del nove opreme, omogočajo hitrejše in natančnejše delo na blagajnah. V informacijsko povezanih maloprodajnih mestih pa bo omogočeno učinkovitejše in cenejše vodenje zalog izdelkov, možna bo hitra izmenjava podatkov za distribucijo izdelkov v Mercatorjevi trgovski mreži. Vrednost naložbe je nekaj milionov DEM. Sama naložba pa sodi v program celovite prenove storitev v Mercatorjevih trgovinah. Podpis pogodbe PROJEKT PRENOVE 300 TRGOVIN IN POMLADITEV CEN Projekt teče. In kot prvi večji poseg, ki je rezultat te akcije, lahko zabeležimo popolno prenovo samopostrežne trgovine v krški blagovnici, ki bo postopno cela dobila novo podobo in vsebino. Prva faza prenove naj bi bila končana do Dneva Mercatorja - 15. junija 1996. Na vrsti pa bodo temeljitejše prenove tudi v drugih Mercatorjevih blagovnicah. Vzporedno s projektom prenove poteka tudi akcija "pomlajenih cen". To je cen, ki so primerljive s cenami Mercatorju konkurenčnih podjetij. Tako bo na prodajnih policah v vsem Mercatorju po enotnih "pomlajenih cenah" sto izdelkov. Bodite pozorni na posebne označevalce - cvetlične pomlajene cene. Kolegij direktorjev profitnih centrov v družbi Mercator, d.d. Ljubljana, 25. 3. 1996 - poslovanje koncerna in družbe Mercator, d.d. v letu 1995 in prodaja v letošnjem letu; izhodišča za gospodarski načrt 1996 in načrt operativne izvedbe marketinške strategije - to je na kratko vsebina kolegija. Ugotovitev in potrditev poslovnih rezultatov koncerna bosta predmet revizije in skupščine delničarjev. Prodaja v prvih dveh mesecih letošnjega leta ni bistevno drugačna od prodaje v enakih obdobjih v preteklih letih. V gospodarskem načrtu pa se bo zrcalila predvem zahteva po večji dobičkano-snosti profitnih centrov. Za marketinško strategijo v letu 1996 bo značilen pragmatičen pristop, posebej to velja za naložbeni del, za katerega bo v okviru finančnega sektorja v obvladujoči družbi skrbela novoustanovljena organizacijska enota. In da bi bilo vse, kar maloprodaja potrebuje vodeno in usklajeno na enem mestu, bo v sektorju za trženje in komercialo v obvladujoči družbi, odslej skrbela gospa Alojzija Zakrajšek, dosedanja direktorica profitnega centra Jelka iz Ribnice. rt šicnjz žico Nadzorni svet Ljubljana, 20. 3. in 5. 4. 1996 - dve seji nadzornega sveta in obe v bistvu povezani s preliminarnim poslovnim rezultatom koncerna v letu 1995 in s problematiko vstopa Mercatorjevih delnic na Ljubljansko borzo. Ob tem tudi o gospodarskem načrtu za leto 1996 ter zamenjavi delnic po pravilu "51 -49". Preliminarni rezultati poslovanja ne morejo biti predmet javne predstavitve, dokler o njih ne rečeta svojega neodvisna revizijska hiša in skupščina delničarjev. Značilna okoliščina določanja gospodarskega načrta za leto 1996 je zamuda zaradi pomanjkanja informacijskih podlag in spremembe metodolog- nastaja knjiga o v svetu trgovcev IZVEDBI CELOSTNE PODOBE V Studiu Marketing že nekaj časa nas-tala priročnik, iz katerega bo razvidna praktična uporaba novega Merca- torjevega znaka in napisa. Izdelana bo cela vrsta primerov z grafičnim prikazom posameznih °značevalnih elementov, dimenzij, kombinacij. Pred Mercatorjevo poslovno zgradbo v Ljubljani že vihrajo nove zastave. Nakupovalne navade se temeljito spreminjajo. Pa ne zaradi tega, ker blagovnice v mestnih središčih ali pa trgovine v bližnji sosesčini, ne bi bile več prijazne svojim tradicionalnim kupcem. Spreminjajo jih drastično nižje cene v velikih diskontih na mestnih obrobjih. Pa naj gre za oblačila, prehrano, tehnične izdelke... Z nakupi v diskontih, ugotavlja neka francoska družina, so se njeni izdatki za prehrano, ob nespremenjenih zahtevah, prepolovili. Prav tako izdatki za oblačila. Nič ne pomaga tarnanje konvecionalnih trgovcev in proizvajalcev. Ameriški način prodaje se seli v Evropo in za majhne ulične trgovce pa tudi blagovnice, prihajajo neusmiljeni časi. Ameriški sindrom- izrinjanje majhnih družinskih trgovin in blagovnic, se neusmiljeno seli v Evropo. To ugotavljajo v Franciji, kjer znana veriga blagovnic Lafayette zapira 5 od 22 velikih prodajnih centrov. Odpustila bo preko 1000 delavcev. Švicarska veriga blagovnic Jelmoli bo zaprla 34 od 35 centrov. Podobne pojave ugotavljajo v Nemčiji, Italiji, Španiji.... Tako Nemci ugotavljajo, daje delež prodaje v blagovnicah komaj 4,9 %, medtem ko je bil leta 1980 ta delež še 9 %. Promet v nemški trgovini na drobno pada že tretje leto zapored. "Prodaja je na ravni leta 1992, seveda ob stroških leta 1995", pravi predsednik nemškega združenja trgovcev na drobno Hubert Tessar. Po njegovem mnenju bo v Nemčiji propadlo okoli 50.000 trgovčičev. Po podatkih, jih v Italiji vsako leto propade 10.000. Evropski trgovci si skušajo preko svojih združenj na vse načine pomagati in od svojih vlad terjajo različno zaščito - od sprememb obratovalnega časa, do predpisovanja marž. Reakcije pa se kažejo tudi v hitrem prestrukturiranju prodajnih programov, selitvi na mestna obrobja, kjer so stroški nižji in podobno. (Prevedeno in povzeto po Business Week, 12.2.1996) /<- t € J> 'J1- planiranja. Druga značilnost pa jt zahteva po tolikšni dobičkanosnosti i bo v zadovoljstvo Mercatorievil delničarjev. sLupščini delničarjev, sprejet e ločitvi o zamenjavi delnic PSM z; elmce hčerinskih podjetij, je nad zorni svet prižgal zeleno luč. \ ^tožbah, kjer to smejo storiti in so s< a to odločile, je večina posla z za Tudi-V°' delniC Že 0Pravliena- nadzorni svet, enako kot uprava Potiskom" Mercatorjevih delnic n dov Jansk° borzo, ni bil preveč zr ub h ^en ^adzorni svet se je najve tj a a z velikostjo in realno vrednos Zav„. ercatorjevega kapitala ter Cl 0 *ntoresov malih delničarjev. SEJA MERCATORJEVE KONFERENCE ZSS Ljubljana, 15.4.1996 - Mercatorjeva konferenca Zveze svobodnih sindikatov se je seznanila s spremembami in dopolnitvami tarifne priloge kolektivne pogodbe za dejavnost trgovine, gostinstva in turizma ter kmetijstva in živilske industrije. O spremembah je poročal sekretar sindikata trgovine Sandi Bartol. Dodal je tudi informacijo o dopolnitvi normativnega dela kolektivne pogodbe za dejavnost trgovine. O socialnem sporazumu za leto 1996 pogajanja še tečejo, kako se bodo končala, pa je še neznanka. Tudi to je ugotovitev gospoda Bartola. Strokovno pomoč je Mercatorju za volitve kon-cernskega sveta delavcev ponudil Milan Utroša, član predsedstva in sveta Zveze svobodnih sindikatov. Konferenca sindikata pa je dobila tudi prvo informacijo o aktu o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest v obvladujoči družbi Mercator, d.d..Informacijo je posredoval Tomaž Ravnikar, sekretar uprave. O Merca-toriadi in Dnevu Mercatorja pa je spregovoril Jure Jež. ^« Dvoje v enem Skupni projekt Poslovnega sistema Mercator in M banke - M kartica se udejanja. V času, ko to poročamo je že preko 8.000 sedanjih imetnikov stare Klub Mercator kartice prejelo novo M kartico. Na novinarski konferenci, ki je bila obenem tudi začetek promocije M kartice, sta prvi kartici prejela direktorica M banke Sava Bergant in predsednik Mercatorjeve uprave Živko Pregl. MERCATOR V POSAVJU Krško, 23.3.1996 - dobro obiskana novinarska konferenca v Krškem hotelu Sremič je bila namenjena predstavitvi Mercatorjevih načrtov v Posavju. Poleg predsednika Mercatorjeve uprave Živka Pregla, so se s strani Mer- catorja novinarske konference udeležili tudi direktorji Mercatorjevih profitnih centrov oziroma družb iz Posavja. Gost na konferenci je bil tudi Ivan Kozole, direktor sadjarskega podjetja Evrosad. V odgovorih na novinarska vprašanja je Pregl poudaril nekatere točke Mercatorjeve razvojne strategije. Ta temelji predvsem v naložbah v pros- tor, kjer se še obeta dobičkanosno poslovanje in pri tem posebej poudaril Posavje določneje Krško. Kot rezultat te strategije se bo še pred koncem marca začela prenova blagovnice v Krškem, ki bo za seboj potegnila tudi optimalnejšo organiziranost in specializacijo trgovin v profitnem centru Mercator-Preskrba. Mercator-Agrokombinat je po odprodaji poslovne enote sadjarstvo ohranil vitalne poslovne funkcije v proizvodnji in predelavi. Zanimivi so razvojni načrti za prašičjo farmo na Pristavi, ki naj bi postala osrednji posavski oziroma dolenjski razplodni center. Seveda pa še čakajo odločitve o ekološki sanaciji farme. Pripravljajo se na proizvodnjo gob, prihodnost poljedelske proizvodnje vidijo v proizvodnji semenskih žit in drugega semenskega blaga Testirali so tudi primernost pridelave sladkorne pese. Mesne izdelke, ki prihajajo iz klavnice, bodo označili z novo blagovno znamko. Mercator-Sremič se zaveda, da bo treba gostu, če ga bodo hoteli zadržati dlje od sedanjega povprečja, to je 2,3 dni, ponuditi kaj več kot sobo in krožnik. Že opravjena prenova hotela za 30% presega standarde, ki jih za uvrstitev v B kategorijo zahteva Evropa. To je premalo, zato bo v neposredni bližini hotela zrasla večnamenska dvorana, ki bo služila kulturi, športu, rekreaciji in seminarski dejavnosti. Po novem se bodo gostje v krškem hotelu lahko zabavali v nočnem zabavišču, ki ga bo odprl zasebnik. Se vedno pa v Sremiču niso opustili idej o izkoriščanju termalne vode v Kostanjevici, kjer naj bi zrasel turistični center. Sevničani so menili, da bo treba v Mercatorju poskrbeti tudi za uravno- težen razvoj, pri čemer naj bi tudi Sevnica dobila svoj delež. Direktor Evrosada ima s svojim podjetjem velike načrte, čeprav ga trenutno tarejo skrbi okrog postaranih nasadov in plasamaja pridelka. Vendar se trg za kakovostni pridelek odpira in posodobljena hladilnica bo kakovost pridelka zagotavljala od sezone do sezone. Letni pridelek jabolk, hrušk in breskev znaša 600 do 700 vagonov. Pet kg sadja na prebivalca Slovenije, ko bo ta štela 2 milijona duš, je prestižni cilj Evrosada - to je 1000 vagonov prvovrstnega sadja s Krškega polja in njegovih obrobij. Cekin Vital z znakom varovalnega živila Nov izdelek iz Mercator-Oljarice -rafinirano sončnično jedilno olje Cekin Vital je marca 1996 prejelo znak varovalnega živila, ki ga podelju-je Društvo za zdravje srca in ožilja. bolj spodbudni pa so podatki o siceršnji kakovosti olj, izdelanih v Oljarici. Center za dom, ustvarjalnost, svetovanje - DOMUS je konec leta i995 opravil peto primerjalno ocenjevanje rafiniranih rastlinskih olj. Ocenjenih je bilo enajst olj domačih Proizvajalcev in dve uvoženi olji. Odlično oceno je prejelo olje Cekin Vital, olje Cekin Special je prejelo prav dobro oceno med sončničnimi olji. Med rastlinskimi olji je prejelo odlično oceno olje Konsum, Cekin jedilno rafinirano olje je prejelo prav dobro oceno. Celotna proizvodna paleta olj, izdelanih v Oljarici je bila v primerjavi z drugimi olji, odlično uvrščena. Zanimivo pa je, da ocenjevalec opozarja: večina olj se na deklaraciji ponaša z oznako "brez holesterola". Dejstvo pa namreč je, da rastlinske maščobe ne vsebujejo holesterola in je zato taka oznaka nepotrebna. V SVETU TRGOVCEV Hitra reakcija na nore krave Angleški zrezek?" "Ne, hvala."Tega je v Veliki Britaniji ob razvpiti bolezni ri°rih krav slišati vse več. S težavami se otepajo vsi po vrsti. ^ndi največja drobnoprodajna veriga Sainsburys, ki ima 341 super in hiper 11131 ketov, se jim ne more izogniti. Toda hitro je poskr bela za obveščanje kupcev 111 s Posebnim letakom opozorila na strogo kontrolo vzreje in zakola govejih lvali. 2e ocj ]eta 1990 izvaja strogo kontrolo vseh živali, katerih meso in mesni jzdelki se prodajajo v tej trgovski verigi. Dokazano je, da za boleznijo norih av zbolijo ali pa jo prenašajo le starejše živali. Zato je bila pozornost Sains-UrJa usmerjena v strog nadzor zakola, tako da za njegove potrebe koljejo le bivali mlajše od 30 mesecev. Organizirali so posebno proizvodno verigo, v katero so povezani rejci živali, klavniška in predelovalna industrija ter proda-Jalci na drobno. Določen je način reje, krmljenje in zakol, ki preprečuje stik z °koljern, kjer bi se lahko razvila bolezen. Tako so v sodelovanju z zainteresiranimi dosegli visok živinorejski standard. Proizvodno verigo nadzorujejo neodvisni strokovnjaki, vanjo pa je vključenih okoli 9.000 živinorejcev iz Velike Britanije in Irske. B°leg pojasnila o vzreji mesa, ki ga prodajajo v tej trgovski verigi, pa ta veriga Potrošnikom ponuja tudi informacije o izdelkih, ki nadomeščajo izdelke iz gove-dme in so v prehrani enako pomembni in kakovostni. Na koncu sledi še zagotovilo, da se bo nadzor še nadaljeval in da bodo kot odgovorni trgovci kupce tekoče n°rih krav. seznanjali z vsemi izsledki o za Veliko Britanijo skoraj usodni bolezni HHPRP -A' ^ mbr-' v-:' .„v * * ! ' \ yiy mi O podeljuje ZNAK VAROVALNEGA ŽIVILA - OVIMIM ■K!WJW rafiniram' sončnično jedilno olje - Crkin Vital :..i predlnc fnmiMie /;■. pi.cdiCTanjc ■ ... imiK-ii: Lokklivne znamke. /n.ik v.trovaiiKj-.a podeljujemo Gnilimi (II avilskim i/Jelkom marec 199U Zdrava hrana Na pobudo Mercatorjeve marketinške službe je bil konec marca 1996 seminar o zdravi prehrani. Seminarje bil v prvi vrsti namenjen Mercatorjevim komercialistom in poslovodjem večjih trgovin. Ti naj bi se seznanili z doktrino o zdravi prehrani in to znanje prenesli tudi v trgovanje z živili. Naše prodajne police naj bi tako v večjem obsegu zasedala tista živila, ki jih strokovnjaki s področja prehrane priporočajo kot bolj zdrava. Seminarja se je udeležilo 40 komercialistov in poslovodij, ki so z zanimanjem poslušali predavanja prof. dr. Dražigosta Pokorna, prof. dr. Jožice Pokorn in mag. Verene Koch. Tudi razstava zdravih živil je bila deležna velike pozornosti. Teknilo je tudi kosilo, pripravljeno iz bolj zdravih živil, receptura Anton Strajnar. ifZŽC* JF~\* •N MERCATOR MODERNO PODJETJE - PREDAN SEM MU OD GLAVE DO PETE Po treh mesecih življenja v reorganiziranem Mercatorju ne moremo več govoriti zgolj o reorganizaciji, temveč vse skupaj lahko označimo kot temeljito prestrukturiranje vseh dejavnosti v Mercatorju. Vsa presnavljanja poslovnih in drugih funkcij, ki so dobila impulzivno središče v obvladujoči družbi - natančneje v upravi koncerna, v delovnih okoljih v Mercatorju in izven njega, sprožajo govorice in ugibanja o Mercatorjevi stabilnosti, kakovosti medsebojnih odnosov in komuniciranju med različnimi ravnmi organiziranosti. Svoje govoricam dodaja "črno" nakupovanje Mercatorjevih delnic, olja pa priliva medijsko proženje afer o domnevni vpletenosti Mercatorjevega prvega moža v nečedne posle. Govorice kaj slabo vplivajo na Mercatorjev ugled v javnostih, ogniti se jim je težko, saj jim botruje negotovost in neorientiranost v spremembah, ki so doletele Mercator, bile pa so nujne za njegov zunanji in notranji preporod. Živko Pregl, predsednik Mercatorjeve uprave O vseh govoricah smo se odkrito in zelo naravnost pogovarjali s predsednikom uprave gospodom Živkom Preglom. Razumljivo je, da na nekatera zelo neposredna vprašanja neposrednih odgovorov nismo dobili, saj je predsednik uprave dolžan varovati poslovne skrivnosti, obenem pa o poslovnih rezultatih ne razpravljati prej, dokler jih ne potrdi neodvisna revizijska hiša. Hvalevredna pa je predsednikova pripravljenost, da tudi na najbolj pravokativna vprašanja odgovori in predvsem njegova želja, da v prihodnje vse morebitne nejasnosti pojasni še preden bi prerasle v velike govorice. Normalno je, da se je predsednik vprašal po leglu govoric in do kam segajo. imel potrebe, da to zanika." Pri vaših vprašanjih tudi ne vem čisto dobro, koliko so prisotna med zaposlenimi v Mercatorju, koliko pa so le sladostrastna zabavica razmeroma majhnega kroga ljudi v in izven Mercatorja. Konec koncev nismo več samoupravno podjetje, kjer bi vse prek govorili o čemer koli - odnosi so glede odgovornosti jasno postavljeni. Uprava odgovarja delničarjem, zaposleni v Mercatorju pa upravi. Vseeno pa me vedno vodi načelo, da pojasnim raje več kot manj. Naj bo moja iskrenost pri odgovarjanju namenjena temu, da boste vsi moji sodelavci v Mercatorju vedeli, da sem do vas iskren. Resnično vas vabim k temu, da iz Mercatorja naredimo moderno podjetje. Temu skupnemu cilju sem predan od glave do peta." "Tudi pri vaših vprašanjih se pojavlja standardni problem. Koliko je resnice na tem, da nameravate zapustiti Merca-Ko moraš določene neresnične govorice zanikati, ljudje tor in se poskusiti v diplomaciji? Mnogi vas vidijo že v rečejo: "Aha, nekaj že mora biti na tem, saj sicer ne bi Beogradu. Ne odpravljam se v vode izven Mercatorja. Ne grem za veleposlanika v Beograd, ne v Washington, ne v New York, ne v London... o vsem tem se šušlja. Resnici na ljubo naj povem, da mi tega tudi nihče ni ponudil. Nisem prepričan, ee sem za to sposoben. Če bi mi to kdo ponudil, bi bil Počaščen, a bi se vljudno zahvalil. V Mercatorju imam veliko dela. Če bodo delničarji zadovoljni, bom v njem z veseljem ostal do konca delovne dobe." Ka.j in koliko veste o nakupovanju Mercatorjevih delnic P° sramotno nizkih cenah, ki so jih kupovali anonimneži in Povsem neznane firme. Govori se, da so jih preko tako or-Sanizirane mreže kupovali ljudje iz Mercatorjevega vrha ’n iz tujine. Bo Mercator varoval ceno svojih delnic na bonni kotaciji C? Pred uvrstitvijo Mercatorjevih delnic na borzo ni bilo ve-liko transakcij z njimi. Po oceni je bil prodan 1% Mercatorjevih delnic. Tudi za cene se ne ve, saj so tekli nakupi ln prodaje po neregistriranih cenah. Realno je, da bo cena Nlercatorjeve delnice v začetku kotacije na borzi nižja od revalorizirane knjigovodske vrednosti. Ponudba delnic na trgu je velika, povpraševanje je majhno ln Zato cena ne bo imela nobene zveze z rssnično vrednostjo in poslovnimi uspehi ercatorja. Člani Mercatorjeve uprave 0slej nismo kupovali Mercatorjevih del- niL zd, ko aj pa - vsaj zase lahko to rečem So te kupoprodaje zaradi uvrstitve na Zo javne, bom del svojih prihrankov Zag°tovo namenil za njihov nakup. Za-uParn Mercatorju, vanj sem pripravljen vl°žiti svoj denar in želim, da to moji sodelavci in javnost vedo. a zaščito cene svojih delnic na borzi ercator ne bo investiral denarja. Vred-a°st Mercatorjevih delnic je ogromna in 1 ndi za zaščito njihovih cen na borzi Potrebni zelo veliki denarji. Verjamem, da s° Mercatorjevi delničarji zvesti in ne odo hiteli s prodajami. Za zaščito cene ercatorjevih delnic bomo največ storili Poslovnih rezultatov. " Kako Člani Mercatorjeve uprave doslej nismo kupovali Mercatorjevih delnic, zdaj pa - vsaj zase lahko to rečem - ko so te kupoprodaje zaradi uvrstitve na borzo javne, bom del svojih prihrankov zagotovo namenil za njihov nakup. Zaupam Mercatorju, vanj sem pripravljen vložiti svoj denar in želim, da to moji sodelavci in javnost vedo. izboljšanjem gledate na nezadovoljstvo, ki ga sproža vsebinsko 'scena izpeljava reorganizacije Mercatorjevega trgov-j^ki!0 'n na °^rbVenJe proizvodnih podjetij in kmeti-cer Zor za podelitev nagrade Poslovnega sistema Mercator, nagrade pa bodo svečano podeljene 'nevu Mercatorja", 15. junija 1996. m PREDNOST IZVEDBENIM KOMPONENTAM Sodobnega poslovanja si ni mogoče več zamisliti brez ustrezne informacijske podpore. Eden od velikih projektov, ki naj bi podprl Mercatorjev razvoj in konkurenčnost, je tudi "Integrirni informacijski sistem Projekt je nastal v sodelovanju med Mercatorjevimi in zunanjimi strokovnjaki. Franc Kodela, direktor sektorja za informatiko O informatizaciji oziroma informatiki, ki jo zahteva reor ganizirana Mercatorjeva trgovina, smo se pogovarjali z gospodom Francem Kodelo, direktorjem sektorja za informatiko v obvladujoči družbi. Naš sogovornik je človek prakse, saj je pod njegovo taktirko v nekdanjem Mipu nastal računalniško podprt informacijski sistem, ki ga prevzema tudi Poslovni sistem Mercator. Informatika v Mercatorju je že dolga leta eden od ključnih problemov. Spominjam se časov, ko so težjnje po enotnem informacijskem sistemu zaustavili močni tozdi in praktično sami vsak zase razvijali tako strojno kot programsko opremo. Koliko nam nasledstvo tega škoduje ali koristi? "Odkar delam v Mercatorju, to je od leta 1976, je ena od stalnih tem enotni informacijski sistem. V začetku smo temu rekli enotna računalniška obdelava podatkov. Vendar so to bile le želje vodstva, za izvedbo pa ni nihče poskrbel. Posamezne delovne organizacije oziroma tozdi so kmalu spoznali, da se morajo zadeve lotiti sami, če hočejo zadovoljiti svoje potrebe po računalniški podpori poslovanju. Težko je govoriti o škodi, saj bi bila škoda največja, če podjetja sploh ne bi imela računalniške podpore. Seveda bi bilo danes veliko lažje vsem, če bi imeli enoten informacijski sistem v Poslovnem sistemu Mercator." V sklopu o modernizaciji Mercatorja je kot separat nastajal projekt "Integrirni informacijski sistem v Poslovnem sistemu Mercator". Avtorji tega projekta prihajate iz naše hiše in od zunaj. Katere so temeljne značilnosti tega projekta, cilj projekta je informacijsko medsebojno povezan poslovni sistem z namenom, da tudi informatika pomembno prispeva k njegovi konkurenčnosti. "Projekt "Povezani informacijski sistem" je vsekakor prvi dejanski korak k vzspostavljanju enotnega informacijskega sistema v Poslovnem sistem Mercator. Načrt in cilji projekta odsevajo potrebo po informatizaciji vseh procesov delovanja naših trgovskih podjetij. Prav zaradi tega je njegov obseg zelo velik. Vsi skupaj, domači in zunanji strokovnjaki, smo vložili ogromno truda in časa v ta projekt. Naše delo je bilo usmerjeno v načrtovanje informacijskega sistema. Glede na to, da imamo informatiki ob reorganizaciji veliko dela s prilagajanjem oziroma predelavami obstoječih informacijskih sistemov, bomo nadaljevanje projektov "Povezani informacijski sistem" zastavili nekoliko drugače, kot je bil prvotno mišljen. Upoštevali bomo poslovne prioritete in poudarili izvedbene komponente. Uporabili pa bomo seveda vse, kar je v tem projektu koristnega nastalo." se iz navedenega projekta že konkretno udejanja? Koliko Deio na projektu se je nekoliko upočasnilo, saj projekt v svoji zasnovi ni bil naravnan na reorganizacijo Mercatorjeve trgovine. Začenja pa se postavljanje enotnega POS sistema za maloprodajo. Izbira POS sistemov je bila opravljena v okviru projekta "Povezani informacijski sistemi Poslovnega sistema Mercator". Izbran je bil tudi sistem za opravljanje s podatkovnimi bazami s pripadajočimi orodji, kor bo osnova za igradnjo podatkovnega skladišča in drugih novih oziroma prenovljenih informacijskih sistemov." Prihajate iz družbe Mercator-SVS d.d., nekdanjega Mipa, ki slovi po informacijskem sistemu, ki zagotavlja celovito Poslovno sliko družbe v vsakem trenutku. So praktične izkušnje te družbe upoštevane tudi pri izhodiščih za infor-'Kotizacijo koncerna Mercator. Če so, katere? "N Ne samo, da so praktične izkušnje upoštevane, ampak so vgrajene v finančno računovodski informacijski sistem, ki Podpira poslovanje novo nastale obvladujoče družbe. Dela so bila opravljena v nenormalnih rokih, saj je od odločitve, da delo prevzame ekipa nekdanjega MlP-a, do zagona preteklo dva meseca in pol. V tako kratkem času se običajno uspe skleniti niti poštena pogodba, kaj šele narediti ancno računovodski informacijski sistem. Močno dvo-1 te, da obstaja v Sloveniji ekipa, ki bi uspela v tako ^2 ^ern času povezati heterogene informacijske sisteme P°djetij in spotoma narediti še informacijsko podporo Podjetij, ki so se združila v Mercator-SVS. Ekipa Zl vso pohvalo za opravljeno delo, pa tudi nekaj več Pijenja tistih uporabnikov, ki niso pripravljeni upoštevati Jteogočih rokov. tej priložnosti se je tudi pokazalo, da informatiki zna-v stopiti skupaj, saj so pri povezanju finančno unovodskega sistema z drugimi obdelavami sodelovali teformacijski centri iz Poslovnega sistema Mercator in Zunanji izvajalci. Rad bi poudaril, daje nevzporedno s tem Vec[ena prva faza računalniškega komunikacijskega °terežja Mercator. Seveda bomo tudi pri ostalih projektih upoštevali praktične izkušnje iz vseh dosedanjih informac-centrov, predvsem pa praktičen in življenjski pris-°P’ ki je bil na Ptuju močno razvit." o vlogo pri uveljavljanju projekta informatizacije is ujete znanju kadrov, ki projekt operativno izvajajo? nav lmamo v Mercatorju teh kadrov dovolj in kakšni so 1 <.a njihovo strokovno usposabljanje? "Če se vrnem na stanje v Mercator-SVS lahko rečem, da uspešna informacijska podpora temelji na spoznanju vodstva po potrebi za takšno podporo. Iz tega izhaja podpora vodstva, ki je zagotovilo poleg vsega ostalega, tudi ustrezne kadre. Moje osebno prepričanje je, da ni mogoče izgraditi dobrega informacijskega sistema brez dobrih lastnih kadrov. V Poslovnem sistemu Mercator je kadrov s primernimi izkušnjami in strokovnimi kvalifikacijami premalo. Poizkušali bomo pridobiti nekaj ustreznih ljudi od zunaj, čeprav menim, daje dolgoročno pametneje, da sami poskrbimo za ustrezne kadre. V vsakem primeru je šolanje stalna naloga informatikov, saj se stvari na tem področju zelo hitro spreminjajo." Informatizacije se marsikdo boji, saj se prav zaradi nje lahko pokažejo slabosti v delovanju nekega sistema in s tem marsikje tudi pokaže na subjektivno napako oziroma odgovornost zanjo. Kakšen je vaš odnos do tega vprašanja? "Bojazen, da bo dobra informacijska podpora razkrila slabosti posameznikov ali nekega sistema je, realna. Vendar se brez tega ne da uspešno poslovati. Ker pa je možno število napak zmanjšati s kvalitetnimi informacijami, večina zelo hitro vidi v tem svojo priložnost za boljše in lažje delo." Za izvedbo projekta informatizacije je odgovorna uprava. Na kakšen način teče sodelovanje med upravo in sektorjem za informatiko, ki ga predstavljate vi? Kaj bi bilo potrebno v tem komuniciranju izboljšati z namenom, da bo, ne ravno poceni projekt, razmeroma hitro dal tudi pričakovane rezultate? "Najprej bi rad povedal, da informatizacije ne vidim samo kot projekt, ampak kot stalno nalogo brez konca. Sodelovanje med upravo in sektorjem za informatiko poteka dobro in upam, da bo tudi v bodoče. Moj trenutni položaj in položaj informatike v Poslovnem sistemu Mercator sicer ni tak, kot ga predstavlja članek v februarski številki glasila Mercator. Stvari se bodo sčasoma zagotovo spremenile, predvsem zaradi preoblikovanja poslovnih procesov, ki jih ni možno izvajati brez informacijske podpore. Sodelovanje informatike v fazi načrtovanja preoblikovanja poslovnih procesov in neposredno komuniciranje z vodstvom bo postal nujen pogoj za zagotovitev učinkovite informacijske podpore poslovanju." Pogovarjala sem se: Vesna B. 1 8. MERCATORIADA IN DAN MERCATORJA RAZPIS TEKMOVANJ ZA 1 8. LETNE ŠPORTNE IGRE POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR Poslovni sistem Mercator bo v aprilu, maju in juniju 1996 organiziral 18. letne športne igre Poslovnega sistema Mercator - MERCATORIADO. Rok prijav je 17. april 1996, vendar priporočamo vsem družbam in kmetijskim zadrugam, da se prijavijo kar najhitreje, ker nam bodo s tem omogočili lažjo in boljšo organizacijo tekmovanja. Na 18. MERCATORIADI bodo organizirana tekmovanja v naslednjih športnih panogah: 1. MALI NOGOMET - Ekipa šteje 8 igralcev (od katerih je pet igralcev, en vratar in dva rezervna igralca). - V predtekmovanju je igralni čas 2 x 15 minut, v finalu pa 2 x 20 minut. - Tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu. 2. KOŠARKA - MOŠKI IN ŽENSKE EKIPNO - Ekipa šteje 8 igralcev (5 igralcev in 3 rezervni). - Igralni čas je 2 x 15 minut “kosmate” igre. - Tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu. 3. ODBOJKA - MOŠKI IN ŽENSKE EKIPNO - Ekipa šteje 8 igralcev (6 igralcev in 2 rezervna). - Vse tekme se igrajo na dva dobljena seta. - Tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu. 4. NAMIZNI TENIS - MOŠKI IN ŽENSKE EKIPNO - Tekmovanje bo organizirano samo ekipno. - Ekipa šteje 2 tekmovalca (tekmovalki). - Igra se po naslednjem sistemu: 2 igri posamezno, igra parov: igra se na dva dobljena seta, vsaka dobljena igra prinese ekipi točko, igra pa se do treh dobljenih točk. - Tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu. (Igralci teniške žogice prinesejo s seboj). 5. KEGLJANJE - MOŠKI IN ŽENSKE EKIPNO IN POSAMEZNO - Tekmovanje bo organizirano ekipno in posamično. (Šteje rezultat iz ekipnega tekmovanja). - Ekipa šteje pri moških 6 tekmovalcev in 4 tekmovalke pri ženskah. - Tekmuje se v disciplini 100 lučajev mešano za moške in 100 lučajev mešano za ženske. V primeru velikega števila prijav bo število lučajev nižje. 6. STRELJANJE - MOŠKI IN ŽENSKE EKIPNO IN POSAMEZNO - Tekmovanje bo organizirano ekipno in posamično (šteje rezultat iz ekipnega tekmovanja). - Moško ekipo sestavljajo 4 tekmovalci, lahko je tudi mešana. Vsak tekmovalec ima 5 preizkusnih in 20 strelov za rezultat. Čas streljanja je 30 minut. 7. ŠAH - MOŠKI ALI MEŠANO - Ekipo sestavljajo 4 tekmovalci, lahko je tudi mešana. - Igra se s šahovskimi figurami (ki jih ekipe prinesejo s seboj), igralni čas je 10 minut. - Sistem tekmovanja bo prilagojen številu ekip (ne bo izločilen). 8. VLEČENJE VRVI - Ekipa šteje 10 tekmovalcev in 2 rezervi. -Vsak poteg prinese 1 točko; zmaga ekipa, ki prva doseže dve točki. - Tekmovanje bo organizirano po izločilnem sistemu. 9. KROS - MOŠKI, ŽENSKE - posamezno in ekipno - Tekmovanje bo organizirano posamezno in ekipno. - Moški in ženske tekmujejo posamično v treh starostnih skupinah in sicer: A . do 30 let starosti (letnik 1966 in mlajši) B.od 31 do 40 let (1956 - 1965) C starejši od 40 let (1955 in starejši). - Najbolje uvrščeni tekmovalci iz vseh starostnih skupin sestavljajo nato ekipo, ki se upošteva za ekipno uvrstitev. Uvrščajo se samo ekipe, ki imajo uvrščene tekmovalce v vseh starostnih skupinah. - Dolžina proge je za moške cca 1.500 m, za ženske pa cca 800 m. 10. TENIS - MOŠKI IN ŽENSKE - posamezno in ekipno - Tekmovanje je organizirano v moški konkurenci v dveh starostnih kategorijah: A. do 45 let starosti (1951 in mlajši) B. nad 45 let starosti (1950 in starejši) in v enotni kategoriji za ženske. - Ekipo tvorijo najbolje uvrščeni tekmovalci iz vseh treh kategorij (moškiA, moški B in ženske). Uvrščajo se samo ekipe, ki imajo uvrščene tekmovalce v vseh treh kategori-jah. 11. PLAVANJE - MOŠKI IN ŽENSKE - posamezno in ekipno - Tekmovalne kategorije za moške in ženske so enake. KRŠKO, 1 5. JUNIJ 1996 A- do 30 let starosti (1966 in mlajši) od 31 do 40 leta starosti (1956 do 1965) C. od 40 leta starosti dalje (1955). Organizator ne odgovarja za škodo ali posledice, ki bi nast-ale med ali zaradi tekmovanja in ki bi jih tekmovalci Povzročili sebi, med seboj ali tretji osebi. Poleg tekmovanj v posameznih športnih panogah, je organ-'•brano na osnovi rezultatov ekip iz vseh panog, tudi tekmovanje v skupni uvrstitvi za najuspešnejše podjetje oz. KZ. Osnova za izračun je uvrstitev v posamezni panogi, kjer prejme prvouvrščena ekipa 25 točk, drugouvrščena 20 točk, tretje uvrščena 15, četrtouvrščena 12, petouvrščena ' 1 >n nadalje vsaka uvrščena ekipa po eno točko manj do Poinajstouvrščene ekipe, ki prejme 1 točko, ekatera tekmovanja bodo potekala dva dni. Predvsem to velja za discipline, kjer je tekmovanje, zaradi načina tekmovanja in velikega števila prijavljenih, trajalo že do sedaj zelo dolgo. Organizator si pridružuje pravico, da bo o tekmovanju v teh panogah odločal na osnovi prijav. PRIJAVE: Vsako podjetje oziroma KZ mora do razpisanega roka poslati prijavo na obrazcu, ki so ga prejeli nosilci prijav za Mercatoriado. Pri športnih panogah, kjer so tekmovalci razvrščeni v kategorije, navedite vse tekmovalce z imeni in priimki in letnicami rojstva. Opozarjamo, da za panoge, kjer je tekmovanje organizirano po izločilnem sistemu, poznejših prijav ne bomo sprejemali. Prijave pošljite na naslov, ki je naveden v prijavnici. PREGLED TERMINOV POSAMEZNIH TEKMOVANJ 2o-4.1996 H.5.1996 in US.1996 2s-5.1996 2s-5.1996 1- in 2- 6.1996 1-6.1996 8-6.1996 8-M996 15.6.1996 PLAVANJE, Kranj, zaprt olimpijski bazen v Kranju, organizator: Oljarica, Kranj KOŠARKA, Postojna, dvorana Srednješolskega centra v Postojni, organizator: PSM - PC Nanos KEGLJANJE, Ljubljana, Kegljišče Maks Perc in Društva invalidov, organizator: PSM - PC Sadje zelenjava ODBOJKA, Novo mesto, športna dvorana Marof, organizator: M-Dolenjska ŠAH, Kočevje, Hotel Valentin, organizator: PSM - PC Trgopromet TENIS, Portorož, teniška igrišča v Luciji, organizator: PSM, d.d. in M-Degro MALI NOGOMET, Koper, nogometna igrišča pri šoli Pinka Tomažiča, organizator M-Trgoavto NAMIZNI TENIS, Ptuj, športna dvorana Mladika, organizator: M-SVS STRELJANJE, Ptuj, športna dvorana Mladika, organizator: M-SVS KROS, VLEČENJE VRVI, FINALNE TEKME V KOŠARKI, ODBOJKI, MALEM NOGOMETU TRGOVANJE Z DELNICAMI MERCATORJA Že od začetka letošnjega leta se v časopisih in drugih medijih pojavljajo oglasi s ponudbami za nakup Mercatorjevih delnic. Mnogi naši delničarji so tovrstno ponudbo sprejeli z začudenjem in tudi z vprašanji, kdo stoji za temi nakupi, kajti le redko je bil kupec naveden z imenom. Normalno je torej, da seje porodilo tudi vprašanje o resnični ceni Mercatorjeve delnice in ali kaže delnico Poslovnega sistema Mercator, d.d. KUPITI, PRODATI ALI ČAKATI? Odprla možnost trgovanja Mercator je javnost že ob koncu prejšnjega leta - pred in po 1. skupščini delničarjev, kije bila 23. novembra - seznanjal z dejstvom, da je njegova delnica postala "prometna", kar pomeni, da se jo lahko proda ali odsvoji, kako drugače odtuji (podari, deduje) oziroma kupi ali pridobi. To direktno trgovanje, pri katerem mora prodajalec sam poiskati kupca, je zakonsko možno, dokler ne bo organiziranega trgovanja z delnicami, ki bo potekalo preko borze, in sicer od decembra prejšnjega leta, ko je bila delnica Poslovnega sistema Mercator, d.d. sprejeta v centralno evidenco vrednostnih papirjev pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani, ki je po zakonu določena za skrbnika vseh nematerializiranih vrednostnih papirjev. Delnice in njihovi imetniki, vključno z vsemi spremembami, se vodijo računalniško, podobno kot žiro oziroma tekoči računi pri banki. Za sprejem delnice Poslovnega sistema Mercator, d.d. v centralno evidenco smo pohiteli iz treh razlogov: - da čimprej vzpostavimo knjigo delničarjev, kar centralna evidenca hkrati tudi je; - da lahko izpeljemo zamenjavo delnic nekaterih hčerinskih družb za delnice Poslovnega sistema Mercator, d.d. (t.i. "51-49" iz programa lastninskega preoblikovanja) in - da delničarjem, ki to želijo, omogočimo prometnost oziroma prenosljivost delnice še pred organiziranim trgovanjem na borzi. Zlasti borznoposredniški lobi je vpis delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d. v centralno evidenco ocenil kot odločitev vodstva Mercatorja o vstopu na borzo in odrea-giral skladno s svojimi interesi, o čemer več v nadaljevanju. Kotacija na borzi Glede na to, da so bile delnice Mercatorja javno ponujene (med 20. oktobrom in 18. novembrom 1994) je bilo za lastninske certifikate prodanih 60% oziroma nekaj nad dve- mi milijoni vseh ponujenih delnic, je zakonska obveza, da se z njimi trguje na organiziranem trgu. Namen te zakonske določbe, znane po celem svetu, je zaščita vseh, posebej majhnih delničarjev. Na organiziranem trgu poteka trgovanje redno, urejeno in nadzorovano ter po vnaprej določenih pravilih, ki med drugim omogočajo, da je cena, dosežena pri posameznih transakcijah, javno in pregledno objavljena in s tem dostopna vsakomur. Transparentnost dosežene cene pri trgovanju z določeno delnico pa je seveda eden najpomembnejših podatkov za delničarjevo odločitev, ali naj delnico proda, kupi ali čaka oziroma drži na dolgi rok. Cena delnic se oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Ne glede na to, kakšen motiv posameznika ali družbe vodi k prodaji ali nakupu, je rezultat vedno tak, daponudba večja od povpraševanja ceno znižuje in obratno. Za Slovenijo so najverjetnejše ocene, da bo ponudba "privatizacijskih delnic" mnogo večja od povpraševanja vsaj iz dveh razlogov: ker bodo ljudje želeli čimprej vnovčiti certifikate, ki so jih prejeli "zastonj" in ker na drugi strani ni niti tradicije, niti velikih resursov za investiranje v delnice. Take ocene so najverjetnejše tudi za Mercatorjeve delnice, še posebej, ker gre za največje število izdanih delnic posamezne družbe v državi in ker je med delničarji veliko takih, ki so zaradi težkih življenjskih razmer delnice pripravljeni prodati skorajda za vsako ceno. Zato se bo vodstvo Mercatorja odločilo za kotacijo na borzi v tistem trenutku, ko bo ocenilo, da je Mercator "na takem glasu , da bo ponudba njegovih delnic čim manjša oziroma povpraševanje čim večje. Res je sicer, da je cena. po kateri delničar svojo delnico proda ali kupi, njegova stvar in le-ta na knjižno vrednost družbe nima nobenega vpliva. Pač pa ima cena, po kateri se z delnicami trguje, velik vpliv na ugled družbe, posredno pa seveda tudi na poslovanje in rezultate: dobra cena in njena rast pri strankah in partnerjih vzbujata zaupanje, slaba cena in njeno padanje pa zaskrbljenost in morda tudi nezaupanje. Klirinško depotna družba je sredi marca začela pošiljati obvestila o vpisu delničarjev oziroma njihovih delnic v knjigo delničarjev Mercatorja oz. v centralno evidenco vrednostnih papirjev. Ta obvestila so uradni dokumenti^ katerimi delničarji izkažejo svoje delničarstvo in pravico do razpolaganja z delnicami. Zato izpise skrbno shranite. . Pametno je počakati Tisti, ki se ukvarjajo z borznimi posli vedo, da je med 63.000 delničarji Mercatorja nemalo tistih, ki so iz nuje ali pa naivnosti pripravljeni prodati svoje delnice globoko P°d njihovo nominalno vrednostjo. Tako nekateri ponujajo za delnico Mercatorja 2.000,00 SIT ali komaj kaj več, vendar na srečo po tako nizki ceni do prav veliko poslov ni Prišlo. Kupci delnic po tako nizki ceni seveda upravičeno Pričakujejo mastne dobičke, pa čeprav bodo morali nanje Počakati še kakšno leto ali dve. Primer delnice Kolinske je, kljub temu, da gre za prvo privatizacijsko delnico iz javne prodaje, ki se je smelo pojavila na borzi, kot iz učbenika in zelo poučen. Tistim, ki s° hiteli s prodajo in se pred mesecem zadovoljili z 800,00 SIT za delnico, gotovo ni vseeno, ker se je cena ustalila Pri dobrih 1.600,00 SIT. S tem nočem reči, da bodo za našo delnico veljale prav '-ake zakonitosti, saj gre v našem primeru za mnogo večje evdo delnic in delničarjev in za precej nižjo donosnost kapitala kot pri Kolinski. Zelo velika verjetnost pa je, da bo v začetnem obdobju cena Mercatorjevih delnic nihala in da bo takole "na oko ali čez prst" prej na nižjem nivoju, kot ne. To so predvidevanja, saj se slovenski borzni trg z delnico s tako ogromno "naklado" še ni srečal. Prav tako so predvidevanja, da se bo čez čas, ki pa je sila težko določljiv ali predvidljiv, cena delnice ustalila na primernejši ravni, še posebej, če bosta nova organiziranost trgovine in gospodarjenje sploh, navrgla v kratkem času boljše rezultate, ki se bodo kazali tudi v doseženem dobičku. V vsakem primeru pa se bo cena delnic ustalila na nekem nivoju, ko bosta ponudba za prodajo in povpraševanje po nakupu v nekem ravnovesju. To pa ne bo prej, preden se delnic ne bodo "znebili" vsi tisti, ki so odločeni, da delnice čimprej prodajo, skratka tisti, ki jim je čas (čimprej) pomembnejši od dosežene cene. Zatorej moj nasvet vsakemu, ki v delnicah vidi neko realno premoženje in s katerimi želi iztržiti čimveč: ne hitite s prodajo - lahko pa poskusite z nakupom! Aleš Čerin ZAMENJAVA DELNIC HČERINSKIH DRUŽB ŽE POTEKA mnogim dvomom je takoimenovana zamenjava "51-49" že realnost. V šestih Mercatorjevih družbah je za menjavo na voljo skupno 168.712 delnic. Temelj zamenjave v lastninskem programu in sklepu 1. skupščine delničarjev KŽKKmetijstvo Kranj in M-KG Kočevje, vendar so v teh treh družbah v času priprav na zamenjavo delnic ocenili, da sedaj zamenjava ne bi bila smiselna. ^amenjava "51-49" je v Mercatorju lep čas močno burila ove. Bolj zaradi tega, ali bo do nje zares prišlo, kot ^radi tega ali in v katerih družbah je smiselna in koristna a 0 za družbe kot za delničarje. JUo temu, da je bila možnost zamenjave določena v pro-gramu Mercatorjevega lastninjenja, so ji lahko zeleno luč §ah samo delničarji, ker se z zamenjavo spreminjajo r"ZmeBa med njimi - to so storili s sprejetjem sklepa na 1. skupščini delničarjev 23.11.1995. n° tem sklepu je na voljo 40.533 delnic M-Embe (49% ^nega osnovnega kapitala) 47.907 delnic Ete (46.11%) . ^6 delnic Gorenjskih mlekarn (14,97%), 15.439 delnic ta u arne GrosuPIje (37,08%), 41.532 delnic M-Trgoav-9%) in 16.205 delnic Zmajčkovega butika (49% os-aovngga kapitala). Zaj^lenJave Je možna v vseh družbah, kjer so zanjo poka-n eres in ki jih ne zadeva nova organiziranost trgo- ^v Mercatorju. Pre^ .,'a/urnU'vo> saj bodo z integracijami določene družbe lem v Cin kila zamenjava nesmiselna. Tako so po skice 1, uPščine delničarjev za menjavo na voljo tudi deln-°varne olja Oljarica ter deleži družb M- Zamenjava tudi za zadolžnice Poslovnega sistema Mercator, d.d. Po zgoraj navedenem sklepu skupščine delničarjev je možno delnice hčerinskih družb pridobiti za denar in v zameno za zadolžnico in/ali delnico PSM, d.d.. Pričakovati je bilo, da ne bo interesa za nakup delnic z denarjem, saj pri nas še ni niti izkušenj, niti tradicije, da bi podjetja, posebej pa posamezniki, prihranke investirali v delnice. Zaposleni v Mercatorju, ki svojih zadolžnic niso vložili v nakup delnic M banke (teh je še nekaj čez 1.600), jih lahko uporabijo za nakup delnic PSM, d.d. ali njenih hčerinskih družb. To je bil tudi temeljni namen izdaje zadolžnic v letu 1992. Zadolžnice so se v času do 31.12.1995 revalorizirale in obrestovale, zato je to tudi datum, na katerega je ugotovljena knjižna vrednost delnice. Knjižna vrednost delnice PSM, d.d. ali hčerinske družbe na dan 31.12.1995 je 15.720 SIT, ta znesek, deljen z vrednostjo zadolžnice, pa njenemu imetniku pove, koliko delnic bo prejel. Razliko do ali nad številom celih delnic pa imetnik zadolžnice lahko doplača ali dobi vrnjeno v gotovini. Velika večina imetnikov zadolžnic, ki so zaposleni v družbah, kjer je menjava možna, bo zadolžnice PSM, d.d. uporabila za delnice "svojih" družb. Delnica za delnico V primeru, da se delnico družbe PS Mercator zamenja za delnico hčerinske družbe, je zaradi enostavnosti izvedbe, določeno menjalno razmerje 1:1, se pravi delnico za delnico. Za delničarje, ki se odločijo za menjavo, je postopek zelo enostaven, saj samo podpišejo dva dokumenta (zaključnico in nalog za preknjižbo), ki ju izpolnjujejo v hčerinskih družbah, kjer poteka menjava. Sledi pa zahtevno adminis-trativno-tehnično delo borznih hiš Intare, d.d. ali Beme, d.d., ki kot članici Klirinško depotne družbe, d.d. v centralnem registru vrednostnih papirjev opravita preknjižbe tako, da se tisti, ki se odloči za menjavo, izbriše iz knjige delničarjev PSM, d.d. in se vpiše v knjigo delničarjev hčerinske družbe. Stroški borzne hiše in KDD znašajo 4.000 SIT za delničarja (ne glede na število delnic), državi pa gre 0,1% prometni davek. Običajno ti stroški bremenijo prodajalca (delničarja), vendar se v nekaterih družbah nagibajo k temu, da bodo ta strošek nosile družbe same. V treh družbah gre menjava h koncu V Gorenjski mlekarni, M-Pekarni Grosuplje in M-Trgoav- tu bodo delnice (ali pa so že), ki so na voljo za menjavo, pošle, saj je bil interes tistih, ki so vpisovali lastninske nakaznice na lokaciji teh družb, usmerjen v delnice teh zelo uspešnih in perspektivnih Mercatorjevih družb. V pravilih za izvedbo zamenjave delnic, ki sta jih sprejela Mercatorjeva uprava in nadzorni svet, je med drugim določeno, da se zamenjava konča, ko poidejo vse delnice, ki so ponujene, kar z drugimi besedami pomeni, da v primeru večjega povpraševanja velja vrstni red pri podpisovanju obrazcev za menjavo: kdor prej pride, prej melje. Zato delničarji, ki vas menjava zanima, pohitite! Ob tem, ko je v postopku menjave 168.712 delnic šestih hčerinskih družb (to predstavlja ekvivalent 4,86% delnic Poslovnega sistema Mercator, d.d.), naj še enkrat zapišem, da je menjava interesantna posebej za zaposlene v teh družbah in tiste, ki imajo izoblikovan odnos do teh družb, kar pomeni, da skozi trajnejše lastništvo delnice želijo na dolgi rok deliti dobro in slabo s to družbo. To je bil tudi osnovni namen menjave. Ta je napisan na kožo stabilnim delničarjem, takim, ki jim delnice pomenijo dolgoročno naložbo in ki jih v razvitih tržnih gospodarstvih poznajo že desetletja. Teh tudi ne moti, da delnice teh družb ne kotirajo in ne bodo kotirale na borzi, zato je njihova prometnost oziroma trgovanje z njimi mnogo manjše in večji del poteka med njimi samimi, saj je trgovanje izven njihovega kroga precej težje. Aleš Čerin O KOTAČUI MERCATORJA NA BORZI Mercatorjeve delnice so uvrščene v kotacijo C na Ljubljanski borzi. Pred tem dogodkom je predsednik uprave Živko Pregl novinarjem povedal, da uprava nad odločitvijo Ljubljanske borze o uvrstitvi teh delnic na trg, ni navdušena. Uprava Ljubljanske borze, d.d. je v skladu s svojimi pristojnostmi dne 27.3.1996 sprejela sklep o začetku trgovanja na odprtem trgu C (OTC) z rednimi delnicami Poslovnega sistema Mercator. Uprava Mercatorja se s tolikšno naglico pri uvrščanju delnic Mercatorja na borzo, ni strinjala, saj želi Mercatorjevim delnicam zagotoviti ceno, ki bo temeljila na gospodarskem položaju in poslovnih rezultatih Mercatorja. Šele ko bodo rezultati zadovoljili pričakovanja vseh delničarjev bo Mercatorjeva uprava zaprosila za kotacijo A in B. Uprava v tem trenutku namreč meni, da kotaciji A in B še nista pravi odraz gospodarskih gibanj v Sloveniji in uspešnosti podjetij, ki nastopajo v teh dveh kotacijah. To Je posledica dejstva, daje kapitalski trg v Sloveniji še razmeroma majhen, pa tudi posledica naknadnih posegov Agencije za plačilni promet, nadzor in informiranje, na kur kažejo tudi dogodki v zvezi z vzajemnimi skladi. Oprava tudi ocenjuje, da bo za Mercatorjevo kotacijo v razredu A in B čas primernejši ko bodo sprejete spremembe Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o trgu vrednos- tnih papirjev, ki bodo zagotovile večjo varnost investitorjem oziroma lastnikom delnic, pa tudi zakonodaja o prevzemih podjetij. Mercator želi pridobiti dolgoročne investitorje med državljani in tujimi institucionalnimi investitorji (skladi, investicijske družbe) in poslovnimi partnerji, ki bodo na nešpekulantski osnovi sodelovali pri krepitvi Mercatorjevega dobička in kapitala. Po mnenju Mercatorjevega prvega moža je okoli 63.000 delničarjev privrženih Mercatorju in delnic ne nameravajo prodajati za nizko ceno. Knjižna vrednost delnice je 31.12.1995 znašala 15.720,00 SIT. Z uvrstitvijo na borzo se bo na trgu pojavilo okoli tri milione in pol Mercatorjevih delnic. V času pred uvrstitvijo na borzo je bil prodan le slab odstotek vseh delnic. Prvi dan trgovanja z Mercatorjevimi delnicami na organiziranem trgu je bil dosežen enoten (povprečen) tečaj 3.574,00 SIT za eno delnico. V naslednjih dneh je tečaj naraščal in 10.4.1996 že dosegel povprečno 5.000,00 SIT za eno delnico. —HI— ZADNJE MIROVO POSLOVNO LETO Leto 1995je bilo zadnje poslovno leto Mipa. V letu 1996 bo družba - Mercator-SVS, d.d. že seštevala in vrednotila poslovanje sedmih profitnih centrov, nastalih pretežno iz do leta 1996 samostojnih podjetij v severovzhodni Sloveniji. V letu 1995 so podjetja, sedaj združena v odvisno družbo Mercator SVS, zadnjič zaključila letno poslovanje kot samostojne pravne osebe. Iz tega razloga se omejujem predvsem na poslovanje MlP-a. Za ostala podjetja pa predstavljam predvsem tiste podatke, ki najbolj zanimajo delničarje. To je kapitalski donos in donos prodaje. Delovno in dinamično leto 1995 Leto 1995 je bilo v Mipu izjemno delovno in dinamično: - otresli smo se nerentabilnih programov in poslovnih enot, ki so prinašale največjo izgubo. 1. februarja smo izločili profitni center Zaščita. Ustanovili smo hčerinsko podjetje in sodelovali pri ustanovitvi invalidskega podjetja, katerega ustanovitelj je Zaščita, d.o.o. Prodali smo nepremičnine, ki jih je uporabljala Zaščita, temu podjetju pa zagotovili materialne in prostorske pogoje za normalno poslovanje. Ukinili smo nerentabilne maloprodajne poslovne enote in kljub manjšemu številu prodajnih mest, povečali tržni delež v prodaji na drobno. Organi upravljanja so sprejeli odločitev o ukinitvi profitnega centra Kooperacija, ki posluje z izgubo in nima več pogojev za normalno poslovanje; - utrdili smo svoj poslovni ugled v okolju. Pri dobaviteljih kot soliden plačnik in velik kupec, pri konkurenci kot resen tržni tekmec, pri potrošnikih pa kot "najboljši sosed"; - končan je bil proces lastninjenja celotnega Mercatorja. Postali smo delničarji in vživeti se moramo v novo vlogo, ki nam jo prinaša status delničarja; - druga polovica lanskega leta je bila tudi v znamenju reorganizacije trgovinske dejavnosti v Mercatorju. Vodstvo Mipa je bilo pri tem projektu izredno angažirano, saj je želelo prispevati k kar najbolj smotrnim, racionalnim in gospodarsko utemeljenim organizacijskim rešitvam. Z združitvijo Mipa in štirih, prej samostojnih regijskih podjetij, smo postali delniška družba s skupno nalogo - z ustreznimi poslovnimi rezultati opravičiti svoj status. Cilji leta 1995 V gospodarski načrt za leto 1995 smo zapisali naslednje ključne cilje in naloge: - povečanje tržnega deleža; - izboljšanje likvidnostnega položaja; - povečanje donosa prodaje, kapitala in premoženja; - izboljšanje kakovosti storitev. Povečanje tržnega deleža merimo z realno rastjo prodaje. Prodajo smo v organizacijski enoti Maloprodaja povečali za dobre 4 odstotke, kljub ukinitvi nekaterih enot, ki so v letu 1994 ustvarile okoli 3 odstotke celotne prodaje. Pri tem je potrebno omeniti nove prodajne zmogljivosti v Murski Soboti, ki pomenijo povsem nov trg. Učinek te investicije bo v celoti vplival na obseg prodaje šele v letu 1996, saj smo enoto odprli v juliju. Povečanje obsega v grosistični dejavnosti je posledica večjih nabav Mercatorjevih podjetij, saj se je delež eksterne prodaje znižal od 31 odstotkov v letu 1994 na 25 odstotkov v letu 1995. Eksterna realizacija bi bila lahko večja, vendar smo prekinili poslovanje z nesolventnimi kupci, kar se je ugodno odrazilo na področju likvidnosti. Izboljšanje likvidnostnega položaja se je odrazilo v tekočem plačevanju dobaviteljem in večjem koriščenju kasas-kontov. Pri tem je potrebno omeniti intenzivno investicijsko dejavnost, ki je bila v pretežni meri financirana iz lastnih virov, torej iz amortizacije in virov, ki smo jih pridobili z deinvesti-ranjem. Odtegnitev amortizacije iz obratne sfere za investicijske namene je sicer zahtevala najem kratkoročnih kreditov za obratna sredstva, kar je povezano s stroški obresti, vendar podjetje glede na obseg poslovanja in kapitala, ni prekomerno zadolženo. Ocenjujemo, da se bo v letu 1996 z ukinitvijo kooperacijske dejavnosti in večjim deležem trgovine na drobno in novonastalem podjetju likvidnost še izboljšala. Ta ocena velja le v primeru, če s strani obladujoče družbe na področju finančne politike ne bo prevelikih posegov. DELEŽ PRIHODK(V P° DEJAVNOSTIH VMIP PTl'V|-ETU 1995 KOOPERACIJA (52.1%) VELEPRODAJA Na doseganje načrtovane stopnje donosa prodaje, kapitala in premoženja imata v letu 1995 še negativen vpliv izguba Zaščite ter izguba iz kooperacijske dejavnosti. Slednja se bo v določenem obsegu odrazila še na poslovnem rezultatu za leto 1996, predvsem v obliki popravkov vrednosti obratnih sredstev, to je zalog in terjatev do kupcev. Glede na to, da je bila Zaščita izločena iz Mipa šele februarja 1995 in ne 1. januarja, kot smo načrtovali, moramo pri primerjavi doseženih rezultatov s planiranimi, izločiti vpliv Zaščite na poslovni rezultat podjetja. Izboljšanje kakovosti storitev se kaže predvsem v odnosu prodajnega osebja do kupcev ter v urejenosti in čistosti prodajnih površin, vključno z okolico. K temu je delno prispevalo tudi intenzivno izobraževanje poslovodij in prodajalcev. Na področju poznavanja blaga in svetovanja kupcem pa bo potrebno storiti še veliko. Nismo pričeli s predvidenim uresničevanjem Mercatorjevega projekta ISO standard 9004-2, ki bi vseboval celovita navodila za obvladovanje kakovosti. Pričakujemo, da se bo Mercator kmalu lotil tega projekta. Govorica številk V letu 1995 je Mip ustvaril za 15 odstotkov višjo realizacijo v primerjavi z doseženo v letu 1994, kije vključevala celotno prodajo profitnega centra Zaščita. Realna rast glede na leto 1994 je dosežena v vseh delih podjetja z izjemo PC Kooperacija, ki je znižal obseg poslovanja za 16 odstotkov. Obračanje zalog je bilo nižje od načrtovanega. V primerjavi z letom 1994 pa se je poslabšalo na račun PC Kooperacija, ki je v letu 1995 ustvaril le 3,7 odstotkov celotne realizacije in veže 6,4 odstotke vrednosti skupnih zalog. Tako Je Kooperacija ustvarila nominalno nižjo realizacijo kot pred letom, zaloge pa Je povečala za 58 odstotkov in s tem znižala količnik obračanja od 11 na 6,5. Povprečna vezava zalog je bila skoraj 32 dni, načrtovana je znašala le 27 dni. ^ Primerjavi z letom 1993 seje vezava skrajšala v povprečju za tri dni, znotraj P°sameznih dejavnosti pa je v veleprodaji ostala nespremenjena, v maloprodaji Se je skrajšala za 3,5 dni, v kooperaciji pa poslabšala za 30 dni. decembra 1995 je Mip zaposloval 804 delavce, kar je v primerjavi z decembrom 1994 104 zaposlene manj. V januarju smo zaposlovali 902 delavca, po izločitvi Zaščite v februarju pa 77 delavcev manj. Z aktiviranjem prodajnega centra v Murski Soboti se je število zaposlenih v juniju in juliju nekoliko Povečalo, do konca leta pa se je ponovno iz meseca v mesec zniževalo. Povprečno število zaposlenih po stanju konec meseca je bilo v letu 1995 za 179 delavcev nižje kot v letu 1994, kar pomeni 18 odstotno zmanjšanje oziroma zmanjšanje od 1003 na 824 zaposlenih. Povprečno število zaposlenih po opravljenih in plačanih urah se je znižalo od 868 delavcev v letu 1994 na 785 v letu 1995 oziroma za slabih 10 odstotkov. Iz plana kadrov je razvidno, da smo po stanju konec leta 1995 načrtovali 820 zaposlenih. Dosegli smo torej za 16 delavcev nižjo zaposlenost od načrtovane. Povprečna izplačana bruto plača za leto 1995 znaša v Mipu 98.405 SIT in je v primerjavi z doseženim povprečjem leta 1994 višja za 16 odstotkov, če izločimo vpliv Zaščite v letu 1994. Za povprečnimi bruto plačami gospodarstva Slovenije zaostajamo za dobrih (42.9%) maloprodaja 6 odstotkov, za povprečjem dejavnosti trgovine za skoraj 20 odstotkov. Izplačani obseg bruto plač je glede na leto 1994 večji nominalno za 11,5 odstotkov. Zmanjšanje števila zaposlenih ter s tem dvig produktivnosti pa sta nam vendarle omogočila realni dvig plač. Tako je v letu 1993 znašala povprečna neto plača v MIP-u 624 DEM, leta 1994 se je povišala na 672 DEM, izplačana za december 1995 pa znaša 769 DEM. Z izločitvijo Zaščite se je bistveno zmanjšalo število izostankov z dela zaradi bolezni. Boleznine do 30 dni, ki bremenijo stroške dela podjetja, so manjše za skoraj 23.000 ur (indeks 68), kar ni sorazmerno z zmanjšanjem zaposlenosti zaradi osamosvojitve Zaščite. Sicer pa podatki o izrabi delovnega časa v letu 1995 niso primerljivi prav zaradi vpliva Zaščite v letu 1994 in v januarju 1995. Iz strukturnih deležev pa je kljub temu mogoče ugotoviti, da se je, kljub večjemu številu praznikov v koledarskem letu 1995, povečal delež efektivnega delovnega časa. Za leto 1995 smo načrtovali investicije v skupni vrednosti 422 mio SIT, preračunano na tekoče cene. Plan investicij smo vrednostno presegli za 15 odstotkov, saj so vlaganja znašala 485 mio SIT. Program načrtovanih investicij je v celoti uresničen, razen adaptacije Pepsi bara, kjer smo pripravili le tehnično dokumentacijo. Poleg tega smo kupili še prostore PE Kovina, kar smo predvideli že v gospodarskem načrtu za leto 1994. Največje investicije : 1. Prodajni center Breg v vrednosti 171,2 mio SIT; 2. Prodajni center Murska Sobota v vrednosti 138,8 mio SIT; 3. PE Rimska peč v vrednosti 35,4 mio SIT; 4. PE Kovina v vrednosti 22 mio SIT; 5. PE Živila v vrednosti 19,6 mio SIT; 6. EDE Mura v vrednosti 18,1 mio SIT; 7. Blagovnica v vrednosti 14,9 mio SIT. Investirali smo pretežno iz lastnih virov, in sicer iz amortizacije in sred- štev, pridobljenih z deinvestiranjem. S prodajo Zaščitinih prostorov, hale v Sloveniji vasi ter drugega poslovno nepotrebnega premoženja, smo pridobili investicijske vire v vrednosti okoli 238 mio SIT. Kot tuji vir financiranja investicij smo imeli le kredit za nakup objekta in zemljišča v Murski Soboti ter v letu 1994 odobren kredit za nakup Kovine. Skupni znesek kreditov za investicije znaša 106 mio SIT, kar pomeni slabih 22 odstotkov skupne vrednosti investicij v osnovna sredstva za leto 1995. Načrtovane stopnje donosa kapitala, sredstev in prodaje v Mipu kot celoti niso bile dosežene iz naslednjih razlogov: - nepričakovano velika izguba iz naslova kooperacijske dejavnosti (v dokajšnji meri tudi zaradi strožjega kriterija popravka vrednosti obratnih sredstev glede na določila slovenskih računovodskih standardov); - dobiček je manjši zaradi izgube Zaščite, ki je v januarju še poslovala v sestavi Mipa. V trgovinski dejavnosti Mipa, na katero je leta 1995 odpadlo 95 odstotkov celotne prodaje, so načrtovane stopnje donosa v celoti dosežene, kar je razvidno iz naslednjih podatkov: planirano 1995 doseženo 1995 1. donos kapitala 5,8 5,8 2. donos sredstev 3,8 3,7 3. donos prodaje 1,8 1,9 Nekdanja podjetja, združena v odvisno družbo Mercator-SVS, so v letu 1995 ustvarila različen dobiček, ki ni bil v korelaciji z obsegom poslovanja, ampak je bolj odraz drugih okoliščin, predvsem "čiščenj" neidočih programov ali celih dejavnosti, do čiščenj slabih terjatev, tveganih posojil in neidočih zalog, kar je oblikovalo končni rezultat v nekaterih podjetjih ali pa povzročilo celo v izgubo, kot je primer v nekdanji Mercator-Slogi. Dobiček v Mercator-SVS/d.ci. Posamezne družbe oziroma podjetja, ki so se združila v Mercator-SVS, d.d. so k strukturi dobička te družbe prispevala: Podjetje delež v % MIP Ptuj 56,1 Potrošnik Lenart 31,1 Zarja Ormož 14,2 Univerzal Lendava 12,3 Sloga Gornja Radgona -13,7 Za konec še dosežene stopnje donosa kapitala in prodaje v posameznih podjetjih. Zaradi primerjave rezultatov v trgovini na drobno, smo prikazali stopnje donosov Mipove maloprodaje: Podjetje stopnja donosa stopnja donosa na kapital prodaje MIP Ptuj - maloprodaja 4,4 1,2 Potrošnik Lenart 8,6 3,3 Zarja Ormož 5,9 2,0 Univerzal Lendava 2,8 0,8 Sloga Gornja Radgona -7,0 -1,8 Marjana Olstrak PREVEČ POSTELJ, RAČUNI PA BREZ KRČMARJA Čeprav je bila v zadnjih desetih letih v Nemčiji prodana le vsaka četrta postelja, se vlaganja v hotelske ali druge prenočitvene zmogljivosti ne nehajo. Strokovnjaki svarijo - hotelirji pa iščejo najrazličnejše načine, kako napolniti postelje in vse, kar sodi zdraven. V obdobju zadnjih desetih let so v Zahodni Nemčiji v Prenočitvenih zmogljivostih prodali vsako četrto posteljo. Kot da v Nemčiji že dalj časa ne bi bilo dovolj sob in Postelj vseh vrst kategorij in opremljenosti, pa veliki mednarodni hotelirski koncerni kar naprej gradijo nove. Samo v Frankfurtu je bilo v tem obdobju na novo pridobljenih 5000 sob s skupno 8000 posteljami. V Koelnu je bilo v zadnjih nekaj letih zgrajeno pet hotelov s štirimi zvezdicami; v Stuttgartu, kjer sta Interconti in Maritim drug za drugim zgradila nove zmogljivosti, se je število ležišč samo v petih letih povečalo za 56 odstotkov. Rezultat pospešene gradnje nočitvenih zmogljivosti je padanje njihove stopnje zasedenosti. V Hamburgu so Prenočitvene zmogljivosti zasedene v povprečju le še 46%, Pred leti 54%. Tudi v drugih mestih je položaj podoben. Se slabše je v Vzhodni Nemčiji, kjer so zaradi davčnih olajšav mnogi stavili na hiter razvoj. Mesta kot so Leip-zig, Cottbus ali Chemnitz trpijo zaradi predimenzioniran-°sti nočitvenih zmogljivosti, saj bi za doseganje povprečne zasedenosti zadostovala tretjina obstoječih ležišč. Prag Pokritja stroškov pri mestnih prenočitvenih zmogljivostih je namreč dosežen pri 55% zasedenosti. Kot je videti na prvi pogled, v hotelski stroki manjka reg-ulativa ponudbe in povpraševanja. Vsaj kratkoročno in sredenjeročno so mnogi investitorji ignorirali dejstvo, da mora naložba v doglednem času prinesti dobiček. Je hotelirstvo postalo branža hazarderjev? Drvi nemška prenočitvena industrija za odprtimi očmi v izgube? Branžna študija, ki jo je izdelala svetovalka za turizem iz Frankfurta, predvideva, na osnovi načrtov vseh hotelskih družb , vsaj 25% povečanje posteljnih zmogljivosti v naslednjih dveh letih. To se dogaja prav v času padanja gospodarske konjukture, ko podjetja krčijo sredstva za poslovna potovanja in kdor se le lahko, se odpove prenočevanju v hotelih. Temu ustrezna je tudi klima. Po rezultatih ankete, ki jo je opravilo Nemško združenje za hotelirstvo in gostinstvo, se je donosnost poslovanja poslabšala, nekateri hoteli srednje kategorije, na katere odpade dve tretjini nočitvenih zmogljivosti, pa že poslujejo z izgubo. Medtem ko so morala gostišča in penzioni v obdobju od 1984 do 1994 zmanjšati zmogljivosti za vsako četrto ležišče, so hoteli povečali število ležišč za tretjino. Član uprave za področje trženja v koncernu Steigenberger, gospod Reinhard Przybilsky svari pred bolečim tržnim "čiščenjem". Že danes okoli 2% hotelskih podjetij obvladuje petino celotnega tržnega deleža. V primerjavi z velikimi hotelskimi verigami izgubljajo individualna hotel- m ska podjetja svoje tržne deleže; že sedaj pripada vsaka tretja soba hotelski verigi, trend pa še narašča. Napovedi kažejo, da bodo verige najkasneje v naslednjih desetih letih obvladovale 60% trga. Nekatere hotelske hiše se združujejo. Družbe kot "Akzent", "Ringhotels" ali "Best Western" nastopajo v tekmi proti hotelskim verigam s skupnim sistemom rezervacij, kar je v svetovni konkurenci odločilnega pomena. Toda tudi velikim hotelskim koncernom posli ne gredo najbolje. Zaradi recesije in stroškovnih pritiskov morajo velike hotelske hiše varčevati, kjer je le mogoče. Dobra tretjina celotnih stroškov odpade na stroške delovne sile. Podjetja varčujejo od hotelske pralnice in čiščenja sob, do marketinga. Hotelska veriga nižjega cenovnega razreda "Dorint" je racionalizirala stroške zaposlenih tako, da je na vsake štiri kvalificirane delavce zaposlila 10 priučenih delavcev. V letu 1992 je v 100 največjih hotelih na vsako sobo prišlo 0,7 zaposlenih, leta 1995 pa le še 0,45 zaposlenih. Velike hotelske verige imajo kljub temu prednosti pred posameznimi hotelskimi družbami. Strategije velikih hotelov se razlikujejo od manjših. Če eden izmed hotelov v verigi zaide v rdeče številke, spada to k poslu. Pogosto stoji za mednarodno hotelsko verigo, kot je na primer "Queens", še večji koncern, v tem primeri ameriška veriga Bass (Holliday Inn). Hotelirstvo pa ni samo storitev, temveč tudi posel z nepremičninami. Hotel je nepremičnina za opravljanje storitvene dejavnosti, ne pa bivalni prostor. Pomembne hotelske verige, kot so Dorint, Maritim ali Lindner, prihajajo celo iz gradbene branže. Vedno manj hotelskih družb nastopa v vlogi investitorja,vsebolj se pojavljajo le kot zakupniki ali najemniki. O novih gradbenih projektih tako odločajo pretežno skladi z nepremičninami, ki delujejo po načelu: naprej zgraditi, potem pa poiskati najemnika. Poleg tega pomenijo reprezentančni hotelski objekti za mnoge "mestne očete" možnost za poimenovanje njihovih mest za sejemska ali kongresna mesta, s tem pa postane hotel prestižni objekt. V teh primerih je seveda mogoče dobiti zemljišča po polovični ceni kar olajša kalkulacijo. Dolgoročna strategija hotelskih verig, amortizacijski izračun investitorjev preko najemnin ter privlačnost novih zmogljivosti za mestne občine, vse to so razlogi, da vedno nove vsote denarja odtekajo v že prenasičeno hotelsko branžo. Bolj vprašljivo kot kdajkoli poprej pa je, ali se investitorjem na koncu računi izidejo. Tudi če bo prišlo do pozitivnih konjukturnih gibanj, bo razkorak med ponudbo in povpraševanjem še vedno opazen. Ciljna skupina mestnih hotelov so poslovneži. Ti imajo 60% delež uporabe nočitvenih zmogljivosti. Število tovrstnih nočitev pa upada. Če bodo podjetja še naprej krčila srednji menedžment, to pomeni manj poslovnih gostov, s tem pa tudi manj nočitev. Poleg tega poslovneži, ki veliko potujejo, vedno pogosteje uporabljajo naraščajoče število hitrih dnevnih letalskih in železniških povezav Naslednja pomembna ciljna skupina mestnih hotelov so udeleženci kongresov. Za mnoga podjetja pomeni zaostritev na področju stroškov poslovanja tudi manj prireditev ter s tem manj nočitev. Nemška podjetja porabijo letno preko 60 milijard mark za stroške poslovnih potovanj, petino tega zneska za prenočevanja. Koncern Siemens, ki je letno samo v Nemčiji potrošil 170 milijonov mark za prenočitve, je vzpostavil kontroling stroškov potovanj, ki bo skrbel za njihovo racionalizacijo. Nii čudno torej, da se je cenenim hotelom povečal promet. Vedno več razvajenih poslovnih gostov se zadnje čase srečuje pri zajtrku v hotelih z eno ali dvema zvezdicama. Na nemškem tržišču mestnih hotelov napovedujejo bodočnost francoskemu hotelskemu koncernu Accor z različnimi kategorijami ležišč, kot so "Etap", "Mercure" ali "Novotel". Že sedaj je v Nemčiji 30 "Etap" hotelov, povprečna cena za sobo je okoli 60 nemških mark za osebo. Glavni menedžer verige Accor ugotavlja naslednje: "Nižja kot je kategorija hotela, višja je stopnja donosa". Vprašanje pa je, kako dolgo bo to še trajalo. Tudi v hotelih cenejših kategorij se že pojavlja predimen-zioniranost. Veriga Movenpick, ki je v okviru nove skupine "Cadett" pričela z izgradnjo cenejših hotelov, je projekt v Leipzigu že zaustavila, ostale nepremičnine pa namerava odprodati. Ugotovili so, da prvotno zastavljenem konceptu cenejših hotelov izgubljajo preveč denarja. Cenovna konkurenca je v hotelirstvu vedno trda. Celo prvorazredni hoteli znižujejo cene pod 150 mark. Hotelska podjetja se v konkurenčnem boju poslužujejo vedno novih sredstevin načinov. Hčerinsko podjetje francoske hotelske verige Accor se je pojavilo s sloganom "Plačajte, kolikor želite" in si s tem nakopalo protest celotne hotelske branže. Aston, hotel v bližini Heidelberga, last hotelske verige Hir-schberger, se je domislil naslednjega konkurenčnega prijema: pri prijavi so slehernem gostu ponudili pet igralnih kart. Če je izvlekel pravo, je plačal le polovično ceno. (Manager Magazin, št. 3/96) prevedla in priredila Marjana Olstrak Povprečna struktura stroškov in dobička v hotelu srednje cenovne kategorije v zasebni lasti, ki služi kot osnova za kalkulacijo, je v Nemčiji naslednja: - stroški delovne sile 35%; - poraba materiala 16%; - drugi stroški 21% - amortizacija 8%; - investicijsko vzdrževanje 5%, - obresti 5%, - dobiček pred obdavčitvijo 10%. m GREGORJEV SEJEM V NOVEM MESTU Ob Gregorjevem, ko se ptički ženijo, ko začne zemlja dišati po pomladi se vnovomeškem Agroservisu odpre tudi specializirani kmetijski sejem. Dolenjci in še marsikdo drug se zbirajo na prireditvenem prostoru da preverijo še zadnje potrebe preden se lotijo pomladanskih del v vinogradu, na poljih in v hlevih. Mercator Kmetija zadruga Krka iz Novega mesta v prostorih poslovne enote Agroservis tradicionalno prireja Gregorjev sejem. Sejem si je ogledalo več tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem kmetov. Otvoritve sejma se je udeležil tudi minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc. Sejem je namenjen predstavitvi opreme, strojev in orodij, ki jih poljedelci, vinogradniki in živinorejci pa tudi vrtičkarji in gojitelji malih živali potrebujejo pri svojem vsakodnevnem delu. Obiskovalci si razstavljeno lahko le ogledajo, lahko pa tudi sežejo v žep in ponujeno kupijo. Glede na koncept sedanje zasnove sejma lahko rečemo, da ne gre za prestižno prireditev, vendar v Mercator-KZ Krki želje po pravem, osrednjem dolenjskem sejmu ne skrivajo. Mercator-Kmetijska zadruga Krka sodi nied največje slovenske kmetijske zadruge. Ukvarja se s trgovino in proizvodnjo, zlasti v zadnjem času je veliko pozornost namenila mesno predelovalni dejavnosti. Na trg pošilja Domače dolenjske mesnine". Teknile so tudi ministru Ostercu. Po končani otvoritvi sejma je gostitelj, direktor Kmetijske zadruge Krka Branko Premelč povabil ministra, skupaj z dolenjskimi župani na čašico Pogovora o problemih, ki tarejo tako zadrugo, kot kmete. Verjetno bi bil niinister za reševanje kmetijske problematike kar vesel pohvale:"Hvala za vašo podporo našemu razvoju...", vendar pa naj zgolj iz hudomušnosti nad-lajujemo z besedami cigana Brajdimi-ra, ki se je kmetov spomnil z naslednjim nadaljevanjem:"... za doživljenjsko sPonzorstvo, ki nam ga neprostovoljno dajete kmetje." NANOSOV UTRIP Razstave likovnih del v prodajnih prostorih, predvsem v večjih prodajnih centrih, se v Nanosu kar vrstijo. Komaj so dobro odprli razstavo akvarelov Marije Strnad, domačinke iz Postojne, že so odprli razstavo uporabnih izdelkov, izdelanih v tehniki vitraž v ajdovski blagovnici in jo ponovili v postojnskem prodajnem centru. Tako postajajo Nanosovi prodajni centri okolja, v katerih se srečujejo ljubitelji umetnosti, poslovodni, družbeni in politični delavci iz teh okolij, potencialni kupci, prodajalci in člani uprave profitnega centra. In vsaka otvoritev razstave je tudi priložnost za izmenjavo neformalnih pogledov na tekoče dogajanje v profitnem centru in Mercatorju, priložnost za merjenje in ugotavljanje odzivov javnosti na Nanosovo prebujenje, morebitno navezovanje novih poslov.... Profitni center Nanos oziroma nekdanje podjetje Mercator-Nanos res še ni izplavalo iz rdečih številk in zato mnogi njegovo prebujenje na povsem neposlovnem področju ocenjujejo s skepso. Vendar je ta odveč, saj gre le za izrabo primernih obstoječih prodajnih prostorov, ki z razstavami dobivajo dodatno vsebino. Prav te pa mnogi ne znajo poiskati in jo spremeniti v med javnostmi odmevno pozitivno poslanstvo. Vse razstave se v Nanosovih prodajnih centrih odpirajo v normalnem obratovalnem času in so tako tudi kupci vedno dobrodošli ob predstavljanju avtorjev in organizatorjev razstav. Razstava akvarelov Marije Strnad, amaterske slikarke, sicer pa zobne teh-nice iz Zdravstvenega doma Postojna, je med Postojnčani izzvala veliko zanimanje. Kritik dr. Mirko Juteršek meni, da slikarka zelo dobro obvlada tehniko akvarela, da zna z barvami ob upodabljanju motivov izraziti svoja čustvovanja, zlasti kadar so njen motiv krajine. TIŠINA SANJ - ZDENKO HUZJAN Konec marca je bila v galeriji Mercator odprta likovna razstava akademskega slikarja Zdenka Huzjana. Zdenko Huzjan se je rodil leta 1948 v Lendavi, končal akademijo za likovno umetnost v Ljubljani v razredu prof. Gabrijela Stupice, specialstvo za slikarstvo pa končal pri prof. Janezu Berniku. Je izredni profesor za risanje in slikanje na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Živi in dela v Ljubljani. Sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah (začetek v letu 1964), za njim pa so tudi mnoge samostojne razstave. Leta 1971 je prejel študentsko Prešernovo nagrado za slikarstvo, več nagrad na piranskem Extemporu, leta 1988 je prejel nagrado Prešernovega sklada za leto 1987, leta 1989 in 1992 nagrado mesta Novo mesto (L in 2. bienale slovenske grafike) ... V Mercatorjevi galeriji je avtor predstavil 10 slik in 4 risbe, ki so nastale med leti 1988 in 1995. V katalogu je kritik Milček Komelj o Huzjanovi umetnosti med drugim zapisal: "Vstop v tako Huzjanovo umetnost je vhod v negibno deželo samotnih bitij, ki so sama ob sebi v svoji nemoči in vztrajanju podvržena bolečim ali trenutno odrešilnim stanjem. Na meji med bivanjem in nebivanjem ždijo kot hrepeneče sence, kot molilci, ki v vodi lebdeče eksistence, nemočne živalske žrtve inkončno kot samotni svečeniki > ki jih obliva notranje stanje neizrekljive milosti, razstopljene v zlato, odrešujočo duhovnost." Razstavo je organizirala galerija Ars Pra-Ma. Vsakokratna razstava v Mercatorju Pomeni tudi srečanje z glasbenimi umetniki. Tokrat so v uvodno svečano m intimno vzdušje zalebdeli zvoki har-fe- Izvabljala jih je harfistka Bronisl-ava Prinčič. V, I ! M SEJEM ALPE ADRIA led na del razstavnega in družabnega prostora. Na skrajni desni je viden del ega označevalca Mercatorjevih trgovin - stebra z napisom Mercator. snine dežele Kranjske - iz dveh dobrih, en sam najboljši proizvajalec z novo govno znamko - Krpanom. !mba, verjeli ali ne, res se vse začne z dobro kavo. M karti*a je bila deležna precejšnjega zanimanja. V SLIKI IN BESEDI i °kus, ki ga spoznate - Eta. Letošnji Mercatorjevi gostje na sejmu so bili lastniki Mercator kartice iz Lenarti 35 se jih je pripeljalo, sprejeli smo jih v Mercatorjevem poslovnem centru in jin po kosilu pokazali še ljubljanske znamenitosti. Kakor cekin rumena stojnica Oljarice. ^elikonošna miza M-Pekarne Grosuplje "Vitaminski štant" profitnega centra Sadje zelenjava. (KRKKZDRAVILIŠČK ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE DOLENJSKE IN ŠMARTFŠKF, TOPLICE HOTET I OTOČFr Program vključuje: • polne ali pol penzione • kopanje v bazenih s termalno vodo • telovadba v bazenih ali na prostem * predavanja o zdravem načinu življenja • možnost posvetovanja z zdravnikom • organizirani sprehodi • družabne igre * otroška animacija • vesel spoznavni večer • bogat kulturni program • organizirano varstvo otrok in enkrat tedensko večerja v naravi (samo v Dolenjskih Toplicah) • Bogata dodatna ponudba: šola plavanja • šola tenisa • savna • ročne masaže • fitnes studio • sprostitvene terapije • pedikura, manikura, nega obraza • obisk zidanice • izleti po Dolenjski in Beli krajini • rafting po reki Krki • DOLENJSKE TOPLICE maj, junij, julij avgust 5 dni 10 dni Kopališki dom 37.000 74.000 Zdraviliški dom 32.000 64.000 ŠMARJEŠKE TOPLICE 7 dni 10 dni Hotel Smarjeta 57.400 82.000 Hotel Krka 52.500 75.000 • Navedene cene veljajo za polni penzion na osebo v dvoposteljni sobi. • Taksa in zavarovanje nista vključena. • POPUSTI ZA OTROKE: 50% popust do 7 leta, od 7. do 15. 30% popust, če spijo v sobi s starši. • V Dolenjskih Toplicah: ima drugi otrok 20% dodatnega popusta, tretji še 20%, možnost plačila na tri obroke s čeki, upokojenci pa imajo 10% popusta. • Pridržujemo si pravico do spremembe cen. INFORMACIJE IN REZERVACIJE DOLENJSKE TOPLICE 068 321 012 ŠMARJEŠKE TOPLICE 068 73 230 HOTELI OTOČEC 068 321 830 Program vključuje: • dobrodošlico ob prihodu • polpenzionsko oskrbo • jutranjo gimnastiko • uporabo savne in masažnega bazena • 1 x ročno masažo (30 min) • 1 x najem kolesa (2 uri) • kopanje v Šmarjeških Toplicah • fitnes • obisk konjeniškega centra z demonstracijo jahanja in poskusnim jahanjem • prost vstop v igralnico in diskoteko • pri 7 dnevnem bivanju 1 x večerja v Gradu • Bogata dodatna ponudba: • šola tenisa, najem zunanjih in notranjih igrišč • savna • fitnes • masažni bazen • ročne masaže • šola jahanja • terensko jahanje • namizni tenis • vožnja s kočijo • lokostrelstvo • čolnarjenje • rafting • ribolov • odbojka na mivki • najem koles • organizirani izleti HOTELI OTOČEC maj, junij, julij, avgust 5 dni 7 dni Šport hotel '***-* 26.500 37.100 bungalovi, motel *** 22.000 30.800 • Cene veljajo na osebo v dvoposteljni sobi • Turistična taksa in zavarovanje nista vključena. • Do 7. leta imajo otroci 50% popusta, od 7. do 12. leta pa 30%, če spijo v sobi s starši. • Pridržujemo si pravico do spremembe cen. KUPON KRKINIH ZDRAVILIŠČ S tem kuponom in potrjeno zdravstveno izkaznico (kot dokazilom o zaposlitvi) imajo vsi zaposleni PS MERCATOR in njihovi družinski člani • 10% popust v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah • 20% popust v Hotelih Otočec za programe Zelenih družinskih počitnic. / G" km 7« -s£. ~D DOLENJSKE TOPLICE ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE -cena vključuje • 5 do 10 pol ali polnih penzionov • kopanje v notranjih in zunanjem termalnem bazenu • telovadbo na prostem ali v bazenu • predavanja o zdravem načinu življenja • možnost pogovora in posevtovanja z zdravnikom • družabne igre, organizirani pohodi • organizirano varstvo otrok • enkrat tedensko večerjo v naravi • vesel spoznavni večer za počitnikarje • možnost izibre med več meniji, tudi polnovredna in dietna prehrana DODATNA PONUDBA • šola plavanja • šola tenisa • savna • fitnes ♦ fit- ball • sprostitvene terapije • ročne masaže • pedikura, manikura, nega obraza • obisk zidanice vožnja s kočijo • učna gozdarska pot • organizirani izleti • spoznavanje osnovnih veščih lokostrelstva in padalstva • rafting • panoramski _________________________poleti____________________ INFORMACIJE IN REZERVACIJE ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE 068 321 012 ali 65 230 MAJ. JUNIJ KOPALIŠKI ZDRAVILIŠKI JULIJ, AVGUST D(JM DOM polpenzion 5 dni 10 dni 33.500 28.500 67.000 57.000 polni penzion 5 dni 10 dni 37.000 32.000 74.000 64.000 • Cene veljajo na osebo v dvoposteljni sobi. • Taksa in zavarovanje nista vključena v ceno. • POPUSTI ZA OTROKE: prvemu otroku do 7. leta podarjamo 50% popust, drugemu dodatnih 20%. Prvemu otroku od 7. do 15. leta pa 30% popust, drugemu dodatnih 20%. Če spijo otroci v svoji sobi imajo do 7. leta 30%, od 7 do 15 leta pa 20% popust, pri tem ima dugi otrok zopet dodatnih 20% popusta in vsak naslenji še 20%. • 10% popust za upokojence. Možnost plačila na 3 obroke s čeki.. • Pridržujemo si pravico do spremembe cen. Maj, junij julij, avgust_____________7 dni________________10 dni_______ Hotel Šmarjeta 57.400 82.000 Hotel Krka________________52.500 75.000 • Cene veljajo na osebo v dvoposteljni sobi, * Taksa in zavarovanje nista vključena v ceno. • POPUSTU ZA OTROKE: do 7. leta imajo otroci 50% popusta, od. 7. do 15. leta pa 30% popusta, če spijo v sobi s starši, v svoji sobi imajo otorci do 7. leta 30%, od 7. do 15. leta pa 20% popusta. * Pridržuiemo si nravico do soremembe cen. .......-... ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE ■ cena vključuje • 7 oziroma 10 polnih penzionov • kopanje v notranjih in zunanjih bazenih • telovadbo na prostem ali v bazenih • možnost pogovora in pos\’etovanja z zdravnikom • otročka animacijo • sprehode po bljižnji okolici • vesel spoznavni večer za počitnikarje • možnost izibre med več meniji, tudi polnovredna in dietna prehrana DODATNA PONUDBA šola plavanja • šola tenisa • savna • fitnes • ročne masaže • pedikura, manikura, nega obraza, frizer • sprostitvene terapije • obisk zidanice • rafting • ______jahanje • izleti po Dolenjski in Beli krajini INFORMACIJE IN REZERVACIJE ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE 068 73 230 strcini i' , i i i VELESLALOM ZA POKAL MEGAMILK Zelenica, konec marca - 2. tekmovanje Gorenjske mlekarne v veleslalomu za pokal Megamilk. Preko 80 udeležencev - delavcev Gorenjske mlekarne, poslovnih partnerjev in njihovih družinskih članov je tekmovalo za pokal Megamilk. Tekmovalci in tekmovalke, razvrščeni v več kategorij, so se v sneženju poganjali po strmini z veliko tekmovalno vnemo. Lovorike so pobrali: Jerica Valjavec (otroci do 10 let); Klemen Snedic (otroci od 10 do 15 let); Tanja Savenc-Klinc (ženske do 35 let); Danica Judež (ženske nad 35 do 45 let); Peter Perko (moški nad 35 do 45 let); Klinc Matjaž (moški do 35 let); Janez Tavčar (moški nad 45 let). Pokal Megamilk za absolutno najboljša časa v vseh kategorijah tekmovalcev sta prejela Tanja Savenc-Klinc in Peter Perko, ostali tekmovalci,uvrščeni na prva tri mesta pa praktične nagrade. Po končanem tekmovanju je bilo veselo družabno srečanje s srečelovom in - pomsilite, na Gorenjskem je zadela vsaka srečka! Srečanje, vredno imena Megamilka in Gorenjske mlekarne. Naj nas družijo šport, smeh in tigrovo mleko, če nas že kapital noče. ŽENSKI TURISTIČNI RALLY 13. aprila 1996 je bila prva letošnja prireditev v tretji sezoni tradicionalnega ženskega turističnega rallija na Slovenskem -"Gradovi na Slovenskem". Prireditelj je bilo podjetje BEBA & JV, d.o.o., Ljubljana, tehnično izvedbo in časomerilske naloge pa je opravljalo podjetje Vrhnika Timing s svojimi športnimi funkcionarji. Tekmovanje je bilo organizirano po pravilih CPP, športnega pravilnika FIE, AMZS in ŽTR. Sam dogodek je bil turistično obarvan, poudarek pa je bil na spoznavanju slovenskih krajev in gradov, druženju, predvsem pa na varni vožnji, s strogim upoštevanjem prometnih predpisov in posebnih omejitev hitrosti pri vožnji skozi naselja. V naseljih, kjer je promet tako raznolik in mešan, kjer se prepletajo poti voznikov tovornjakov in poti šolarjev, je zaskrbljujoč podatek, da je prevelika hitrost v skoraj 40 odstotkih vzrok prometnih nesreč! Namen organizatorjev tega rallija, udeleženk in sponzorjev, je osvestiti vse udeležence v prometu za prijetno in varno vožnjo M-Pekarna Grosuplje, d.d. je že drugič sponzorirala "svojo" posadko v zasedbi Cesar Helena, voznica in Mateja Petrič, sovoznica. M-Pekar-na ima kar velik vozni park, ki je tehnično in strokovno na visokem nivoju. Vodilni delavci M-Pekarne se zavedajo, kako pomembne so akcije "varne vožnje" ter uveljavljanje ukrepov za umirjanje prometa. Občudovanja vredni so vozniki M-Pekame, ki vsak dan varno dostavljajo kruh v oddaljene vasi, po ozkih cestah, v prometnih "zamaških" ne glede na vremenske pogoje in nočno-jutranji delovni čas! Njeni kamioni so tako le prijazni "tujci", ki vstopajo v okolje tako, da ne motijo, temveč poskrbijo za nemoteno življenje. Vožnja po itinerariju (potni knjigi) nas je vodila do gradov v okilici Litije (grad Črni Potok, Bogenšperk, Litijski grad, grad Pogonik, kmečki turizem Geoss, grad Kolovrat in grad Medija), Zagorja, Trbovelj (Lovski dvorec celjskih grofov) in Hrastnika (gradič pri Steklarni Hrastnik, grad Ponoviče). Pot je imela štiri etape, devet prehodnih kontrol, tri časovne kontrole, tri spretnostne preizkušnje in posebno nalogo (kegljanje na kegljišču v Litiji). Vreme nam ni bilo naklonjeno, saj je ves čas deževalo, na pol poti je pričelo tudi snežiti, proga pa je bila zelo razgibana, saj smo poleg po asfaltiranih cestah vozili tudi po stranskih makadamskih in gozdnih poteh. 120 kilometrska proga je izjemno vznemirljiva pustolovščina, saj je vsaka posadka odvisna le pravilnega branja potne knjige, računanja idealnega časa ter spretne vožnje. Vse posadke smo varno pripeljale na ciljno "rampo" in tako dokazale, da se da kljub tekmovalnosti z upoštevanjem predpisov varno pripeljati na cilj. Helena Cesar Helena Cesar in Maleja Petrič Družina Klinc, najbolje uvrščena Tanja Savenc - Klinc Vojna napoved plevelom Ker prihaja pomlad letos z zamudo, bomo imeli vsi veliko težav z zatiranjem enoletnih in trajnih plevelov, saj se te rastline v takšnih okoliščinah še posebno lepo razvijajo. Pleveli so odlično prilagojeni življenjskim razmeram na naših vrtovih. Naše sejane in sajene kulturne rastline pogosto zatrejo bolj utrjeni in agresivni pleveli, zaradi tega jim moramo v tem času nameniti še prav posebno pozornost. Predlagamo vam naslednje ukrepe: Ne dovolite, da bi se plevel preveč razrasel ali se celo osemenil. Najučinkovitejše je spodrezovanje korenin, rahljanje in zračenje zemlje, saj s prekinjanjem zemeljskih kapilar zelo uspešno preprečujemo tudi rast plevelov. Se posebno pozornost posvetite trajnejšim plevelom, npr. slaku, travi pirnici in drugim, ki imajo zelo dolge in razvejane korenine. Te plevele izkopljite skupaj s koreninami. Ne poskušajte pa (vsaj ne preveč) zatirati plevelov s kemičnimi sredstvi, saj s tem zatrete tudi mikroživljenje v zemlji. Če vrtne grede primerno zastrtete, bo tudi zastirka preprečevala rast plevelov. Izpuljen ali spodrezan plevel pustite na zemlji kot zastirko, mikroorganizmi pa bodo obenem iz njega črpali hranilne snovi za rastline, ki ste jih posadili. Km 7« "O Pozimi cvetoče sobne rastline počasi končujejo svoje bogato cvetenje. Proti koncu meseca jih bomo presadili, da bodo dobile dovolj hranilnih snovi za nadalnjo rast. Odcvetajo pa tudi tiste rastline, ki so zacvetele zgodaj spomladi. To so predvsem trobentice, čeveljčki in pepelka. Ker pa je trobentica trajnica, jo lahko obdržimo za naprej. Čeveljčki in pepelka pa sta enoletnici, zato ju po končanem cvetenju zavržemo. Tudi okenske in balkonske rastline so se prebudile iz zimskega počitka. Zdaj je čas, da jih dobro očistimo in presadimo v zanje ustrezno zemljo. Po presajanju jih postavimo na čimbolj svetlo mesto, da bodo čimbolj goste. Toplo spomladansko sonce lahko že prebudi iz zimskega počitka večino kaktej, zato jih ob koncu meseca prenesemo iz prezimovališča na balkon. Najbolje, da to storimo ob oblačnem, a vseeno toplem vremenu, da jih sonce ne bo ožgalo. Zalivajmo jih še zelo malo, raje jih pršimo v jutranjem času, da se do večera že osuše. Kakteje tudi presadimo v svežo zemljo in v nekoliko večje posode. Tudi lanske sejance spikiramo v majhne, plitve posode. Zalijemo pa jih šele nekaj dni po presajanju, da se poškodbe na koreninah zacelijo in ne začno gniti. Spomladanska rez sadnega drevja je, upam, povsod že za nami. Le ljubitelji, ki imajo posamezna drevesa, si lahko privoščijo razkošje in režejo tako pozno, da lahko sproti prilagajajo rez obloženosti s cvetjem. Potem, ko po rezi odstranimo veje iz sadovnjaka, je skrajni čas, da se lotimo dognojevanja, tokrat z nekoliko več dušika. Po gnojenju se lotimo obdelave zemlje. Tako bomo hrano spravili bližje koreninam, obenem pa bomo preprečili škodljiv vpliv sonca, ki gnojila razkraja, preprečili bomo tudi rast plevelov. Ne pozabite vsaj dvakrat na teden z vročo vodo dobro umiti posode, iz katere pijejo hišni prijatelji kužki, muce, hrčki, miške... Umazana posoda in voda sta lahko vir hudih okužb. strciiTi / km 7« ^2. Dan Zemlje in Černobil Rad bi spomnil na dve obletnici, žal obe svareči. 22. april je Dan Zemlje. Na ta dan pred 26 leti je dal takratni senator in guverner ameriške zvezne države Wis-consin Gaylord Nelson pobudo za praznovanje Dneva Zemlje. V Združenih državah Amerike se je zbralo več kot 20 milijonov ljudi in začelo se je organizirano gibanje za okolje. Kmalu so sledile prve spremembe zakonodaje - akt o čisti vodi in zraku. Dvajset let pozneje je ta dan praznovalo že 200 milijonov ljudi v 141 državah. Postal je simbol ekoloških akcij, izobraževanja in drugačnega odnosa do okolja. Zemlja danes, bolj kot kdajkoli, potrebuje ozaveščene ljudi. Svoje stališče lahko izražamo z majhnimi vsakdanjimi akcijami. Prav ti plamenčki zavesti se bodo združili v plamen, ki bo pomagal ohraniti življenje na planetu. Zato: z našim, tudi skromnim prispevkom, naj vsak dan postane Dan Zemlje! Druga obletnica, ki pa je že kar grozljiva, pa je obletnica Černobila. Deset let je minilo. Bilanca jedrske Nič vež silikona Lepotni kirurgi v ZDA nemara ne bodo več dolgo lepšali ženskih prsi z blazinicami iz silikona. Ta je na slabem glasu, ker sproža različna obolenja, med drugim tudi neko bolezen podobno revmatizmu. Za tovrstno pro-tetiko naj bi v prihodnje uporabljali trgiglicerid, naravno rastlinsko olje. Če bi uhajalo iz blazinic, ga organizem z lahkoto sam razgradi. Poleg tega pa prepušča rentgenske žarke in blazinice ne ovirajo preiskav zaradi morebitnega tumorja. katastrofe: 10.000 mrtvih, 200.000 evakuiranih, 800.000 ljudi pa še vedno živi na območju, na katerem sevanje do stokrat presega dovoljeno. Začelo se je 26. aprila 1986 ob eni uri in 23 minut. Reaktor ukrajinske jedrske elektrarne Černobil se je spremenil v plamenico. Tisoči vpoklicanih ljudi je bilo poslanih na kraj smrti. Na hitro priučeni gasilskim veščinam, s pomanjkljivo zaščitno opremo, orodji in instrumenti. Za dober občutek po opravljenem delu pa pol litra vodke. Zdaj je večina junakov, ki so se spopadli z gorečo jedrsko centralo, že pokojnih. Pa to še ni vse! Veliko več tumorjev in rakavih obolenj ugotavljajo tudi v tistih predelih Južne Amerike, nad katere je zaneslo černobilske oblake, polne radiak-tivnega dežja. V berlinskem informativnem uradu za radioaktivnost, sevanje in zdravje prebivalstva ugotavljajo, da se je število rakavih obolenj med ljudmi, ki so bili v usodnih aprilskih dneh leta 1986 močno izpostavljeni sevanju, skorajda podvojilo v primerjavi s prebivalci območij, kjer je bilo- sevanja manj. V nenaseljenem območju okrog reaktorja je zdaj na primer desetkrat več divjih prašičev kot pred nesrečo. Povečalo seje tudi število jelenov, gledalcev in ptičev. Ker je območje okoli reaktorja v krogu 30 kilometrov ograjeno, se lahko nemoteno razmnožujejo. Ekolog Chesser meni, da takšno razmnoževanje ne more dolgo trajati. Velikanska radioaktivnost (sevalne obremenitve so več kot tisočkrat večje od običajnih na Zemlji) bo v prihodnje prav gotovo zahtevala svoj davek. Z genetskimi raziskavami so znanstveniki samo pri krtih ugotovili 46 genetskih sprememb. Pri živalih, ujetih zunaj zaptrega območja so povprečno našli le štiri spremembe. Dolgoročno utegne povečano število mutacij pripeljati do povečanja števila potomcev, nesposobnih za življenje. Strah, da bodo posledice černobilske jedrske katastrofe dolgotrajne in da ljudje še zdaleč ne vemo, koliko generacij zdravnikov in bolnikov se bo moralo sprijazniti z njimi, je utemeljen. Angleži v boju proti alkolozimu - alkohol tudi otrokom Portman Group - razvpito združenje angleških državljanov, ki zagovarja zmerno pitje alkohola že pri malčkih, buri duhove. Trdijo namreč, da mladoletniki pijejo prav zato, ker jim starši to prepovedujejo že od malega. Cilj združenja je zrušiti mit o prepovedanem. Opirajo pa ga na podatek, da imajo v Franciji in Italiji med mladoletniki manj pivcev alkohola prav zaradi kulture pitja vina že od malih nog. Portmanci svetujejo staršem: ne skrivajte alkohola pred otroki. Naj ga poskusijo tudi petletniki. Dajanje alkohola majhnim otrokom je v Angliji kaznivo dejanje. Britansko zdravniško združenje Portmancem hudo nasprotuje. Trdi, da bi se s podobnimi akcijami, stanje med mladostniki, ki uživajo alkohol samo še poslabšalo. V nobeni državi, ki se srečuje s tem problemom, še niso prišli na idejo, da bi alkoholizem zdravili s ponujanjem alkoholnih pijač otrokom. Pes lajša stres bolje od zakonca Znanstveniki so končno dokazali, da je pes resnično najboljši človekov prijatelj. Izsledki raziskav, ki so jih opravili na univerzi v Buffalu kažejo, da psi bolj blagodejno vplivajo na človekovo duševno zdravje kot prijatelji ali zakonci. V študiji, ki jo bodo predstavili na letnem srečanju Ameriškega združenja za proučevanje psihosomatskih obolenj, so se znanstveniki posvetili različnim situacijam, ki sprožajo stres kot na primer nastopanje v javnosti. V Pepsi in opičja mrzlica Brazilski inštitut za varstvo okolja Ibama si prizadeva prepovedati reklame, v katerih nastopajo opice, najpogosteje šimpanzi, ki vozijo džipe, pijejo pivo in sploh počnejo mnogo stvari v družbi lepotic v bikinijih. "Avtomobili in pivo, prav tako tudi lepotice, ne sodijo v normalno življenje opic," pravi Lil lian Daher, predstavnica inštituta, ki je na sodišču vložila zahtevo za prepoved. Tovrstne reklame namreč kršijo ustavno prepoved izkoriščanja divjih živali in bi lahko spodbudile trgovino z ogroženimi živalskimi vrstami. Opice s° postale prave igralske zvezde, zlasti v TV reklmnih spotih, ki jih objavlja brazilska televizija. Pepsi pa je z opičjimi" reklamami povzročil pravo opičjo mrzlico in brazilski proizvajal-ci pijač so začeli Američane naglo posnemati. poskusu je sodelovalo 240 parov, ki so isto nalogo najprej opravili v družbi zakonca ali prijatelja, nato pa v družbi hišnega ljubljenca. "Ugotovili smo," pravijo znanstveniki, "da so se psi izredno dobro obnesli, saj so se vse poskusne osebe v njihovi navzočnosti sprostile bolj kot z vsemi znanimi sprostitvenimi tehnikami." Psi dobro vplivajo tudi na nasilneže. V psu najdejo oporo tudi ljudje, ki pogosto zavračajo pomoč sočloveka. "Navzočnost zakonskega partnerja v stresnih situacijah je bila za vse udeležence poskusov najmanj spodbudna," za konec dodajajo znanstveniki. Mladi beluši so delikatesa z izbranim okusom, so zelo hranilni, v njih pa je tudi veliko mineralov in vitaminov. Poznali so jih že stari Egipčani, cenili so jih stari Grki, v 17. stoletju pa so se pojavili na mizah evropskih vladarjev. Na našem trgu jih je mogoče dobiti predvsem v pločevinkah in to vse leto. Poseben užitek pa je pripravljanje svežih belušev, ki jih režemo v maju in začetku junija, praviloma do takrat, ko postanejo češnje rdeče. Beluše olupimo od glavice navzdol, jih narežemo, da so enako dolgi, povežemo in jih kuhamo v slani vodi z dodatkom sladkorja približno 20 minut. Kuhamo jih v visokem in ozkem loncu, tako, da je spodnji del v vodi, mehkejši, zgornji del pa se kuha v pari. Beluši na spomladanski način Potrebujemo: 30 dag belušev, pločevinko rakcev, 2 žlici smetane, 3 žlice ketchupa, žlico vinjaka, žlico limoninega soka, ščepec rdeče paprike, trdo kuhano jajce, liste zelene solate Beluše umijemo, olupimo, zrežemo na 5 cm dolge kose, kuhamo v slanem kropu, ki smo mu dodali žlico sladkorja. Vode naj ne bo preveč. Smetano trdo stepemo, primešamo ketchup, začinimo z vinjakom, rdečo papriko in limoninim sokom. Rakce osušimo. Vinske kelihe v hladilniku dobro ohladimo. V vsakega položimo velik list solate, nanj pa naložimo beluše in rakce. Prelijemo z omako, obložimo s trdo kuhanimi jajci, narezanimi na četrtinke. Andrej Remškar -m / NAGRADNA KRIŽANKA •r ' rf ' • •- Fr _mi. SESTAVIL JOŽE PETELIN MILASTA ORGANSKA SNOV V MNOGIH RASTLINAH (NPR. V DIVJEM KOSTANJU) POVPREC. DOLŽINA BESEDJE 5,40 ČRK. SUROVINA ZA METLE ŽILA LASNICA ČEŠKI REALIST. PISATELJ (R.U.R.) ZNAK ZA IRIDIJ NOVI- NARSKE POROČE- VALKE ČRNA TKANINA ZA DELOVNE HALJE GLAVNA KRŠČAN- SKA MOLITEV PAPEŽEVA DRŽAVA KORENINA BRAZILSKE BLJUVNE VIJOLICE, ZDRAVI! O KHAJ NA FRIZU. OTOKIH (IZ ČRK: SENI VAŽNA LUKA V IZRAELU PESNICA TRETJINA BESEDE PRAPOR HIŠICA ZA KUŽKA SEVERNI DEL GLAVNEGA BRITANSKEGA OTOČJA DAN V TEDNU IZDAJA- TELJ NPR. DENARJA ČLOVEK NA POTI LUKA V J. ITALIJI DENARNA USTANOVA IME IGRALCA DELONA NAZIV ZA DIVJEGA PRAŠIČA EDINA JORDAN SKA LUKA “PRIVRŽE-- NEC GIBANJA KEMALA ATATURKA BRISANJE NPR. SOLZA MRHOVINAR IZ RODU PSOV POMEMBEN UREDNI- ŠKI REKVIZIT REDOVNICA DOLGO- REPA PAPIGA HROŠČ NA VINSKI TRTI NOETOVA BARKA DEL STAVBE OBLIKA KAZNI REŠE- VALNI "ČOLN" GRS REKA V INDOKINI NIKO ŠTRITOF GROFIJA NA JV ANGLIJE TORBA ROJSTNI KRAJ PESNIKA GREGOR- ČIČA MESTO V BOSNI ORJAŠKI KIP KRIŽANKE UČIJO IN ZABAVAJO! KOS GARDEROBE SMOKVA SPOKANJE ZEMLJE MESTO IN SREDIŠČE V APULIJI RISBA: ZIIIP EKIPA* MOŠTVO (IZ ANGLEŠČINE) GRŠKA ČRKA ŠALJIV IZRAZ ZA STRIPTIZETE ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA FRANCE SLANA DRAŽ. MIK NAŠE MESTO NA PRIMORSKEM ŠVICARSKI PRA-KANTON FILMSKI VESOLJČEK VRSTA, REŠTA ČREPINJ-SKA SODBA V STARI GRČIJI Rešitve pošljite do 25. maja 1996 na naslov: Poslovni sistem Mercator, Center za obveščanje, Dunajska 107, 610000 Ljubljana. Nagrade bo prispevala Krka, Zdravilišča in o njih vas bomo obvestili s pismom. Za pravilno rešitev križanke v prejšnji številki časopisa, nagrade prejmejo: Nuša Klančar, Notranjska 38, 1380 Cerknica, Marija Cafuta, Spodnji Velovlek, 2250 Ptuj, Marija Vesel, Krallova 7, 8000 Novo Mesto. Nagrade bomo poslali po pošti. Mesnine Dežele Kranjske Mesnine dežele Kranjske je novo, skupno ime za nekdanjo Mercator - Mesno industrijo Ljubljana in Mercator - Meso - Izdelke iz Škofje Loke. Ostaja paleta odličnih mesnih dobrot, mnogokrat nagrajenih z znakom SQ, v novi obleki pa se jim že pridružujejo novi mesni izdelki. Hi ■ Slikovita Savinjska dolina je poznana po mnogih stvareh. Pa ste že vedeli, da je prav Mercator - Zgomjesavinjska kmetijska zadruga iz Mozirja poznana kot največja proizvajalka konzumnih jajc? Zadruga mozirje Mesarski mojstri v Mercator - KZ Krka poznajo mnoge stare recepte. Po njih pripravljajo obarjene ali dimljene poltrajne mesne izdelke, ki zadovoljijo še tako razvajen okus.