RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS: HISTORIA ET SOCIOLOGIA
SEKCIJA ZA ARHEOLOGIJO SECTIO ARCHAEOLOGICA
^KHEOLOSKI VESTNIK
ACTA ARCHAEOLOGICA VIII/3—4
LJUBLJANA
ARHEOLOŠKI VESTNIK — ACTA ARCHAEOLOGICA Glasilo Arheološke sekcije
Uredili:
dr. Srečko Brodar, dr. Josip Korošec, dr. France Stelè, dr. Božo Škerlj
Odgovorni urednik: dr. Srečko Brodar
Za tujejezične povzetke odgovorni urednik: dr. Matevž Šmalc Tiskala Triglavska tiskarna v Ljubljani
Arheološki vestnik izhaja štirikrat na leto. Rokopisi morajo biti pisani s strojem s presledkom med vrstami. Risbe izdelane v tušu. Na slikah in risbah mora biti podana vsebina. Povzetek naj obsega do 1/10 vsebine članka
Redakcija: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Arheološka sekcija, Poštni predal 323, Ljubljana, Jugoslavija
RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS: HISTORIA ET SOCIOLOGIA
SEKCIJA ZA ARHEOLOGIJO SECTIO ARCHAEOLOGICA
ARHEOLOŠKI VESTNIK
ACTA ARCHAEOLOGICA
VIII/3—4
LJUBLJANA
1957
Letnik Vili, 1957, zvezek 5—4
VSEBINA — CONTENTS
Razprave — Treatises: J. Korošec, Lengyelska kulturna skupina v Bosni, Sremu in Slavoniji (Lengyel-Kulturgruippe in Bosnien, Syrmien und Slawonien). — F. Staré, Polmesečne britve iz Jugoslavije (Halbmondförmige Rasiermesser aus Jugoslawien). — M. Solle, Stara Kourim — osrednje gradišče rodu Zličani v IX.—X. stol. na Češkem. (Stara Kourim — enceinte fortifiée centrale de la tribu des Zličani aux IXe—Xe siècles daus la Bohême.
Poročila — Reports: D. Srejovié — B. Jovanovič: Pregled kamenog oruđa i oružja iz Vince (A survey of stone implements and arms from Vinca). — S- Dimi-trijević, Dvije posude bodrogkereszturskog tipa iz Srijema (Zwei Gefässe des Bodrogkeresztur — Typus aus Syrmien). — F. Leben, Nove arheološke najdbe v jamah na Notranjskem (Nuovi scavi nella Slovenia interiore). — A. Bolta, Rimsko grobišče na Bregu v Celju (Römisches Gräberfeld »Na Bregu« in Celje).
In memoriam: J. Korošec, V. Gordon Childe.
Knjižna in druga poročila — Book and other reviews; J. Korošec, Mednarodni seminar za slovansko arheologijo. — J. Korošec, Slovenska archeologia, V/l — St. Jesse, Zamenjava knjig; Bibliografija.
SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 6. OKTOBRA 1958
LENGYELSKA KULTURNA SKUPINA Y BOSNI, SREMU IN SLAVONIJI
JOSIP KOROŠEC
Tampa je izločil lengyelsko kulturno skupino kot samostojno skupino in jo je vitel v tišiko, oziroma je spremenil le naziv lengyelska v tiška.1 Do tedaj je lengyelska skupina predstavljala nekako zbirno ime za razne kulturne skupine, kakor so butmirska, jordansmiihlska itd.2 Čeprav Tompa ni jasno omejil svoje tiške skupine, je vendar upravičeno opozoril na poseben samostojen kulturni krog ne glede na pravilnost ali nepravilnost njegovega izvora in ne glede na nepravilnost prištevanja tudi drugih 'kulturnih skupin temu kulturnemu krogu. Skoraj ni čudno, da je tedaj v tiško skupino vitel tudi Lengyel, ki je bilo edino kolikor toliko znano najdišče, po katerem je tudi poimenovana ta kulturna skupina. Kronološko je Tompa postavil lengyelsko skupino v svojo tišiko II. periodo. S kasnejšim raziskovanjem so spoznali, da lengyelska kulturna skupina le obstaja, oz., da predstavlja nekaj drugega kakor pa tiska, čeprav imajo nekateri tudi še v najnovejšem času za pravilno Tompino gledišče o enotni tiško-lengvelski skupini. Med zadnje spada tudi Pittioni.3 Ta opira svoje gledišče tudi na sklep Ohrenbergerja, ki sodi, da se v Bur-genlandu ne more tiška skupina deliti od lengyelske. Pač pa Ohrenber-ger lengyelsko skupino označuje po njenem označevanju, ne pa po Tampinerà tolmačenju.4 Podobno so to delali tudi nekateri drugi, kakor R. R. Schmidt, W. Battler in drugi.5
Nastane vprašanje, ali smo danes še upravičeni poimenovati lengyelsko skupino tako, kakor jo je tolmačil Menghin, ali naj se priključimo Tompinem tolmačenju, ki je tedaj nekako še najbolje skušal rešiti vprašanje mlajšega neolitika v Panonski ravnini. Menghinovo in podobna mnenja zajemajo preveč veliko prostranstvo in tudi preveč raznih kulturnih skupin, katerim so skupne dve tri keramične oblike in včasih
1	Tompa, Die Bandkeramik in Ungarn, Budapest, 1929, 30 sl. — 24-/25. Bericht der Röm. Germ. Kommission, 1934/35, 40 sl. — Serta Hoffilleriana, 1940, 7 sl. —- itd.
2	Hoernes, Urgeschichte der bildenden Kunst in Europa, 1925, 783 sl. — Men-ghm, Weltgeschichte der Steinzeit, 1931, 58 sl. — Starinar, 1928, 21 sl. — itd.
3	Pittioni, Urgeschichte des Oesterreichischen Raumes, Wien, 1954, 143 sl., 167 sl.
4	L. c. 167 sl.
5	R. R. Schmidt, Die Burg Vučedol, Zagreb, 1945, 139 sl. — Buttler, Der donauländische und westische Kulturkreis, 1938, 38 sl.
12*	175
slikanje posod, kot eden od ornamentalnih elementov, Tompino gledišče je vsekakor pravilnejše, čeprav ga je potrebno danes tudi korigirati, kar so storili v novejšem času že mnogi drugi. Poleg tiske skupine, ki je prvenstveno omejena na prostor okoli reke Tise in bolj na vzhodni del Ogrske, se na zahodnem delu javlja časovno mogoče vsaj delno 'paralelna skupina, toda le v kasnih fazah tiske, ki jo moremo označiti z njenim starim imenom kot lengyelsko, kakor so to nekateri že storili,6 pač s to omejitvijo, da je prostor njenega širjenja danes še dokaj omejen, čeprav nekateri še vedno v to kulturno skupino štejejo tudi razne druge skupine, kakor so jordamsmiihlska itd. To je ravno tako, kakor so nekateri prištevali tišlko skupino butmirski ali vinčanski in podobno.7
Lemgyelska kulturna skupina je v resnici danes še zelo skromno raziskana. Le zelo močne indicije govore za njen obstoj. Glavna najdišča na Ogrskem so Lengyel,8 9 kjer je žal zelo malo ustreznega gradiva, in Zengövärkony,0 sistematično raziskano grobišče z zelo dragocenim gradivom. Seveda pa ti dve najdišči nista osamljeni. V novejšem času so v Baranji na Ogrskem odkrili novo naselbino, v kateri je do danes raziskana le ena hiša, v kateri so našli material, karakterističen za to skupino.10 11 12 Pusztai je poleg tega za področje Baranje in Somogya naštel še 14 drugih najdišč, katerih gradivo žal ni objavljeno.11 Poleg tega pa v mnogih publikacijah najdemo gradivo, ki ga bo potrebno pripisati lengyelski skupini, čeprav je danes mogoče v sklopu drugih skupin.13
Na poseben način je skušal opredeliti lengyelsko skupino Milojčič.,! Opiral se je tudi le na nekatere momente, predvsem s področja Slavonije in Srema.14 Tamkajšnje kulturne ostaline je uvrstil v skupino, kateri je dali ime slav on sko-s reinska kulturna skupina. Po Milojčiču naj bi bili nosilci slavonskoMsreniske skupine neposredni nasledniki koros-starčev-ske skupine. Poleg tega naj bi z ostanki zadnje nekaj časa tudi še skupaj mirno živeli. Milojčiču dokazujejo to kulturne plasti Babska I. in Sar-vaš I. Ko so se pa nosilci körös-sta rčevske stopili z novim prebivalstvom
° Milojčić, Chronologie der jüngeren Steinzeit Mittel- und Südosteuropas. Berlin, 1949, 86. — Childe, Dawn of European Civilisation, London, 1947, 109. — Banner, Die Péceler Kultur, Budapest, 1956. — itd-
7	Nesporno, da imajo mnoge neolitične kulture marsikaj skupnega že zaradi tedanjega družbenega stanja, višine civilizacije, sorodne ali^ identične ekonomike in zaradi drugih momentov, vendar zato nismo upravičeni postavljali ogromna področja n-pr. od Šlezije do Balkana ter Balkan v isto skupino, zaradi nekega ročaja ali zaradi nekega podobnega detajla. Ravno tako nismo upravičeni neko kulturno skupino razbijati na manjše podskupine le zaradi neke nove naselbine ali kakšnega mogoče čisto lokalnega elementa.
8	Wosinsky, Schanzwerk von Lengyel, I in II.
9	Dombay, The Prehistoric .Settlement and Cemetery at Zengövärkony, Budapest, 1959.
16	Arch. Èrt., 1956, 59 si.
11	L. c. 42 si., si. 6.
12	Tako je n. pr. v pécelsko kulturno skupino Banner vštel marsikako gra-
divo. ki pač ne pripada badenski. temveč mogoče celo lengyelski skupini (Banner, Die Péceler Kultur, T. I, 4: T-IT. 19; T. lil, 1; T. YI, 1 j?], 55. 56. 41	46: 54.
55, 56, itd.).
13	Milojčić, Chronologie, 95 sl.
11 L-c. 82 sl.
slavonsko-sremske skupine, je ta dalje samostojno živela. Dokaz za to naj bi po Miloj čiču bile plasti Babska IL in III. ter Sarvaš II. S prihodom novih kulturnih elementov naj bi se dalje razvila badenska kulturna skupina. Za to domnevo se Milojčić naslanja na plasti Sarvaš III. in Vuče-dol II.15 16 Ne glede na Milojčičevo hipotezo o razvoju in nastanku badenske skupine je zanimivo njegovo absolutno datiranje slavonsko-sremske skupine. Postavlja jo nekak o v čas od 2700 do 2000 in jo deli na štiri faze.15 V Panonsko ravnino naj bi s 1 a vomisk o -s rem ska17 skupina začela prodirati že za časa starejše trakaste keramike, kar bi se nekako ujemalo tudi z delno istočasnostjo slavonsko-sremske in körös-starceviske skupine.18
Milojčić je bil vsekakor upravičen, da je izločil najdišča v Sremu in delu Slavonije kot neko posebno varianto. Vprašanje pa je, ali je ta sla-vonsko-sremska skupina res v neki svoji fazi toliko sorodna lengyelski, da bi jo mogli uvrstiti v to, ali je pa vendar toliko različna, da predstavlja svojo posebno podskupino, ako ne celo skupino. Hkrati jo moremo namreč imeti tudi za podskupino vinčanske skupine, s katero ima veliko več skupnih točk kot z le-mgyelsko, Iki sei širi severno od Drave in v zahodni Slavoniji ter mogoče Hrvatski. Te domneve pa temeljijo le bolj na tipoloških posebnostih slučajno najdenega ali pri sondiranju dobljenega gradiva. Da ima sl a vorask o -s r emisk a skupina zelo močne vinčanske vplive, priznaia tudi Milojčić,19 ki se pri kronologiji naslanja na sorodne in identične elemente v Vinci. Takšne izrazite vinčanske elemente pa ne zasledimo v lengyelski kulturni iskupini severno od Drave. Tako moremo sIavonsko-sremsko kulturno skupino imeti za zmes virmanskih in nekaterih drugih elementov, ki imajo le kasneje delno lengyelski, poleg tega pa v veliko večji meri tudi butmirski značaj. Žal so danes ta kulturna skulpiua in njena najdišča, podobno kakor lenigyelska, premalo raziskana. Tako moremo izvajati le neke splošne domneve, ne moremo pa izvajati sklepov.
Pomembno bi bilo ugotoviti, kako se je na eni strani širila slavonsko-sremska skupina, na drugi strani pa lengyelska. Za slavonsko-sremsko \ emo danes, čeprav samo po posameznih, rekel Iti bol j slučajnih najdbah, da se širi tudi na desni obali Save in da sega, sodeč po zelo pomembnih elementih, tudi v smeri proti centralni Bosni. Dokaj pomembno najdišče so predvsem Crkvine pri Turbetu v bližini Travnika,20 kjer so zanimivi virmanski elementi poleg butmirskih ter nekaterih drugih. Ravno tako so tu tudi nekateri elementi slavonske kulturne skupine, kar bi dokazovalo, da prihaja slavonska neposredno po s I av oin.sk o - s r e rn.sk i, oz., da je ta slavonsko-sreimska bila sodobna tudi z badensko vsaj v posameznih krajih.21 Nekateri sicer skušajo identificirati badensko in tu nahajajočo
15	L. c. 83 sl.
16	L. c. 84.
17	Milojčić imenuje včasih slavonsko-sremsko tudi baltsko ali babsko-Iongy-elsko kulturo (L. c. 93).
18	L- e. 93.
19	L. c. 86.
20	Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu, 1937, 5 sl.
21	Badenska kulturna skupina po današnjem poimenovanju predstavlja niz raznih kulturnih podskupin, ki se med seboj dokaj razlikujejo. Potrebno je, da
se lengyelsko, posebno kar se tiče Slavonije in Bosne, kot eno in isto kulturno skupino. Deilno se to prenaša tudi na Slovenijo, kar pa nikakor ne bo točno. Imamo sicer nekatere stične točke, ki se pa morejo tolmačiti tudi na način, kakor je to storil Milojčič, namreč s prihodom novih kulturnih elementov, ki so bili sprejeti v slavonsko-srcnisko in lengyelsko skupino in ki so nato privedli do nastanka badenske skupine. Pittioni sicer domneva, podobno kakor so storili tudi nekateri drugi, da je ba-deniška kulturna skupina nordijskega izvora,22 kar pa nikakor n-i točno. Poleg tega moramo računati tudi z raznimi vplivi v raznih pokrajinah tako v času njenega formiranja, kakor tudi v času njenega nadaljnjega
Sl. 1. Donji Klakar. Primer vinčanske keramike
razvoja. Ni dvoma, da je ta kulturna skupina na Češkem iin Moravskem ter v ostali srednji Evropi, potem ko je prodrla tja z jugovzhoda, sprejela tudi razne druge, recimo nordijske elemente, Iki jih na področju Slavonije, Srema, Bosne in Severne Srbije ni občutiti. Ravno tako so v raznih pokrajinah bile druge temeljne skupine, s katerimi je badenska prišla v stik. Y Slavoniji in Sremu imamo opraviti le z vinčansko, lengyelsko, slavonsko-snunsko in butmirsko skupino.
Izredno pomembne rezultate nam bo za prodiranje vinčanske kulturne skupine na področju Bosne prinesla Tuzla s svojo okolico, oziroma tuzlanska kotlina, ki je bila zaradi svoje ugodne lege in plodnosti zelo primerna za naseljevanje v raznih časih. Doslej se pa žal sistematična raziskovanja še niso vršila na nobenem od tamkajšnjih najdišč te vrste. Obstajajo le slučajne najdbe, zbrane pri raznih gradbenih in drugih de-
se n. pr. vzporede razlike med t. im. Os-sarn kulturo v Avstriji, ne glede na posamezne razvojne faze, ter badensko kulturo v Sarvašu in Vučedolu, oziroma v Slavoniji- Ta kulturna skupina je bila že neštetokrat obravnavana a doslej najboljšo klasifikacijo je podal Banner, ki jo v Panonski ravnini imenuje pécelsko kulturo (Banner, Die Péceler Kultur, Budapest, 1956). Ta naj bi nastala sicer pod raznimi kulturnimi vplivi, vendar v celoti ne predstavlja nekaj tujega. Pri nas se danes pod ime badenske -skupine prištevajo često tudi mnogi elementi vičanske in celo lengyelske skupine, kar nikakor ni točno.
22	Pittioni, Urgeschichte des oesterreichisehen Raumes, 188 sl. -— Patay, Frühbronzezeitliche Kulturen in Ungarn, Budapest, 1938, 12 sl. — itd.
lih. Danes moremo te najdbe 'klasificirati, da pripadajo vinčaruskemu in butni irskemu kulturnemu krogu, neznaten procent pa pripada nekaterim drugim elementom. Vendar vsaj po dosedanjih najdbah sodeč prevladuj eta prva dva kulturna kroga.23
Poleg omenjenih najdišč imamo v severnih delih Boisne tudi še nekatera druga najdišča, ki jih moremo klasificirati popolnoma drugače, kakor je bilo še pred kratkim mogoče. Nekateri so pravilno izločili ta najdišča in jim dali tudi poseben naziv: »Posavska skupina«.24 Garaša-nin jih je vključil v svojo v in cansko -p ] o č n i š k o fazo ne samo časovno, temveč tudi kulturno.25 Ima pa delno tudi Garašanin prav glede na povezovanje z vinčansko skupino, čeprav ta najdišča ne moremo všteti v vin-čansko, temveč v slavonsko-sremsko skupino. Zato je tudi izraz »posavska skupina« v Bosni danes odveč, ker ta skupina zajema večji obseg kakor le severno Bosno. V Bosni so posebno karakteristična najdišča Donja Mahala in Donji Klakar. Najdišče, Donji Klakar v bližini Bosanskega Broda leži ob Savi, ter je talko tudi teritorialno zelo ozko povezano s slavonsko-sremsko skupino. Žal je material le delno objavljen,26 odkrit pa slučajno brez večjih sistematičnih raziskovanj.27 Že drugi arheologi so pokazali na povezavo z Vinčo na eni in Butmirom na drugi strani. Pač pa je gradivo dokaj skromno. Z Butminsko skupino se vzporejajo n. pr. vaze na visoki, polno delani nogi in tipične butmirske kroglaste amfore.28 * Tudi analogije z Vinco so dokaj skromne, pač zaradi neznatnega gradiva.28 Poleg atipičnega gradiva imamo pa tudi nekaj drugih fragmentov, baje iz istega najdišča, ki kažejo na eni strani veliko večjo sorodnost z vinčanskoi, na drugi pa tudi z lengyelsko skupino. Z vinčansko kulturno skupino se mora nedvomno povezati terina v sl. 1. Ta je popolnoma sorodna posebni vinčanski keramiki, ki se v Vinci javlja nekako med 6,3 in 4 m.30 Ta sorodnost je tolikšna, da imamo našo tarino lahko celo za neposredni produkt vinčanske kulture kljub nekakemu lokalnemu značaju, ki je tu posebno poudarjen s S-motivom, čeprav tudi ta ni v Vinči neznan na taki vrsti keramike.31 Dva druga fragmenta (sl. 2 in 3) sta pa
23	Material je v muzeju v Tuzli. Podatke mi je dal kustos J. Puš, za kar se mu na j lepše zahvaljujem. V času ko je bil članek v tisku je bil objavljen del gradiva iz Tuzle, kjer se jasno vidi prevladovanje vinčanskega in butmirskega kulturnega kroga. Žal je gradivo brez stratigrafskili podaikov. (Članci i grada za kulturnu istoriju Istočne Bosne I, Tuzla 1957, 85 sl.).
24	Benac, Prehistorijsko naselje Nebo in problem butmirske kulture, Ljubljana, 1952, 89 sl.
25	M. Garašanin, Hronologija vinča,niške grupe, Ljubljana, 1951, 109 sl.
26	Glasnik Zemaljskog muzeja, 1906, 449 sl., T. I, sl. — 1. c., 1914, 47 sl. — Wissenschaftliche Mitteilungen aus Bosnien und Herzegowina XI, 28 sl., T. VIII, sl. — Benac, Prehistorijsko naselje Nebo, 89 sl.
27	Poleg objavljenega gradiva je v muzeju v Sarajevu še nekaj keramičnih predmetov, ki so ravno tako slučajno najdeni.
28	Benac, Prehistorijsko naselje Nebo, 89 sl. — Glasnik Zemaljskog muzeja, 1914, 48.
28 M- Garašanin, Hronologija vinčanske grupe, 111.
30	Vasic, Preistoriiska Vinča II, sl. 231—233, 235—258. — Vinča IV, sl. 78, 94 (No. 584—589), 95, 139, 140, 163 (No. 1137—1144). — Corpus vasorum antiquorum 5 (Belgrad), T. 2, sl. 1, 2, 4, 6, 9—11.
31	Vasić, Preistoriska Vinča IV, 91, sl. 139 b.
lahko tudi izrazita predstavnika lemgyelske skupine od katerih pripada prvi neki globoki skodeli, terini ali vrču, drugi pa visoki votli nogi, čeprav je ornameintiran. Oba fragmenta sta poleg tega ornamentirama tudi še na način, ki je razširjen v zahodni Slavoniji, Hrvatski in Slo-
• • • 30
vem ji.
Drugo najdišče v Donji Mahali ipri Orašju na Savi32 33 34 je tudi bilo odkrito slučajno. Delno je bilo sistematično raziskovano, pa le v manjši meri. Teritorialno se tudi Donja Mahala veže s Slavonijo. Sorodnost med Klakarom in Donjo Mahalo so videli tudi že drugi. Tudi to najdišče so ne-
Sl. 2. Donji Klakar?	Sl. 3. Donji Klakar?
Primeri lengyelske (?) keramike
kateri vezali z vinčansko skupino, pokazali so pa tudi elemente, s katerimi se more vezati z lcngyelsko.31 Imamo pa tukaj tudi elemente, ki kažejo na butmirsko skupimo, posebno v kamnitem orodju. Poleg tega tudi posode na visoki, polno delani mogi niso danes več zanesljiv element za opredeljevanje k vinčanski ali butmirski skupini.35
Ako po kulturnem inventarju analiziramo bosenska najdišča, ki jih moremo vključiti v t. im. slavonisko-sremsko skupino, vidimo, vsaj danes, da nimamo nikakršnih posebnih odlik neke posebne skupine, temveč imamo le mešanje večjega števila raznih kulturnih skupin v neko kolikor toliko homogeno celoto. Ako bi se pri novih raziskovanjih to istanje ohranilo, potem hi bilo tukaj mešanje povsem čistih elementov tako vinčanske kakor tudi butni irske Skupine. Tako oblike posod kakor tudi ornamentika in celo plastični izdelki enega in drugega kulturnega kroga so na istih
32	Ni gotovo, da sta ta dva fragmenta najdena v Donjem Klakarju. čeprav govore za to posamezne indicije- Vsekakor pa z nekega najdišča v Severni Bosni.
33	Glasnik Zemaljskog muzeja, 1923, 137 sl., T. I—IV. — 1. c., 1927, 199 sl., T. I—II.
34	M. Garašanin, Kronologija vinčanske grupe, 110.
35	Predvsem velja to za primere, kjer nimamo ohranjenih celih posod, temveč le noge.
najdiščih popolnoma nespremenjeni. Seveda danes nimamo vseh oblik niti ene niti druge skupine. To je mogoče tolmačiti na več načinov, ki pa niso preveč zanesljivi. Vsekakor je butmir.ska kulturna skupina, katere center hi malj po današnjem stanju raziskovanja bil nek je v centralni Bosni (domnevamo zgornji tok reke Bosne in srednji ter spodnji tok reke Lašve, oz. nekako področje med Sarajevom in Travnikom),36 izvršila ekspanzijo proti severu, proti Savi. Ta ekspanzija je bila popolnoma miroljubna, verjetno posledica povečanja prebivalstva, ki je iskalo nove
krajine, ki bi mu omogočile življenje. Kdaj se je ta ekspanzija izvršila, je danes še nemogoče ugotoviti že glede na nemožnost diferenciacije butmirslke skupine v starejšo in mlajšo fazo.37 Podobno ekspanzijo je napravila tudi virmanska kulturna skupina. Toda niti zanjo danes še ne vemo, kdaj je dospela v Bosno. Še manj pa vemo, kdaj je prišlo do sožitja med eno in drugo. Vsekakor nista obe kulturni iskupini v tuzlanski bazen dospeli hkrati. Glede na sedanjo datacijo butmirslke kulturne skupine, ki naj bi se časovno ujemala s kulturno plastjo 6—4m v Vinci, bi bilo mogoče soditi, da je virmanska skupina dospela sem pred butmirsko. To je še toliko bolj verjetno, ker obstaja jo posamezni elementi, ki kažejo na naseljevanje vinčamsike skupine v času 6m, virmanske kulturne plasti morda še celo poprej, kar pa danes še ni mogoče zanesljivo trditi, t. j. na samem začetku butmirsko kulturne skupine. Zadevno bi bili posebno pomembni pasamezni fragmenti sivo žgane keramike in rra sij zglajene
36	Zelo lahko je mogoče, da se bo ta slika spremenila, ko bo detajlneje raziskana Bosna.
37	Nekatera gledišča, ki vidi jo n. pr. v najdišču Nebo v dolini Bile blizu Travnika zadnjo fazo butmirske kulturne skupine, so po vsem sodeč zgrešena (Benac, Prehistorijsko naselje Nebo, 107sl.).
keramike, omam emi i ran e z neko čr no maso, ki so bili najdeni v Tnzli. Črni ornamenti so bili naneseni na površini vaze popolnoma plastično v ozkih pasovih. Na sebi imajo pa vtisnjene tudi še male trikotnike. Podobni črni ornamenti se javljajo tudi v Vinci in sicer na t. im. .Hyde vazi ter na nekaterih drugih posodah.38 Časovno se javljajo v Vinci takšni ornamenti, ki so pa tu dokaj redki v kulturni plasti 8 in 6 m. Toda čeprav so ti ornamenti v Vinci in Tuzli sorodni, je razlika v sami sinovi barve. V Vinci je to nekakšna smolasta snov, ki gori na ognju. To pa ni tako na fragmentih, ki ,so najdeni v Tuzli. Črna snov v Vinci je bila nedvomno organskega izvora, medtem ko v Tuzli ni ali je vezava morala biti druga kakor v Vinci. Ne glede na to je pa vendar dokaj skupnega v samem načinu takšnega ornamentiranja. Prvič je tu bil isti cilj, drugič je pa tudi isti način izvajanja. Nekateri od imenovanih primerov iz Vince imajo namreč ravno tako vtisnjene male trikotnike, podobno kakor v Tuzli39 Zato je nujno potrebno to vrsto ornamentike medsebojno povezati kljub razliki v materiji.
Alko upoštevamo, da je najstarejši doslej znani primer s takšno ornamentiko v Vinci najdem 8 m globoko najmlajši pa nekako okoli 6 m (točno 6,3 m), ipotem imamo tudi relativno možnost datacije, kdaj se je ekspanzija vinčanske skupine izvršila proti zahodu, oziroma na področje Bosne. Vprašanje se mora pa postaviti tudi glede pravil nosti dosedanje datacije butmirske skupine. Ta je bila napravljena na temelju posameznih elementov, ki se javljajo na najdiščih v Butmiru in v Vinci. Ker pa drugi momenti vincam»ke kulture na področju Bosne niso bili znani, je bila napravljena tudi kronologija, po kateri naj bi butminska skupina trajala nekako v dbsegu vinčamske kulturne plasti od 6.—4. m. Napaka pa je v tem, da 6.m vinčamske kulturne plasti lahko presodimo samo kot intenzivnejši stik med butminsko in vinčansko skupino, nikakor pa ne kot spodnjo mejo ali kot začetek butmirske kulturne skupine. Ako vztrajamo tudi dalje na tem, da je cvetoča doba butmirske skupine začela tedaj, ko je jasen »tik z vinčansko skupino, t. j. okoli 6. m vinčanske plasti, nam nove najdbe v tuzlanskom bazenu govore, da je do stika med tema skupinama moglo priti že poprej. Pomemben bo ravno iprej imenovani fragment s črtno barvo, ki je sicer najden slučajno, pa vendar predstavlja dragocen dokument. Poleg tega fragmenta pa obstajajo tudi še drugi, žal neobjavljeni elementi, ki dajo soditi o pravilnosti tega gledišča.393 Vsekakor danes 6 m vinčanske kulturne plasti ne predstavlja več začetka butmirske skupine, temveč le ožji stik vinčamske in butmirske skupine. Kje je do tega stika prišlo-, še ni povsem jasno, vendar pa moremo domnevati, da v severni Bosni s -tuzlanskim 'bazenom. Ni izključeno, da je prvi stik med tema kulturnima skupinama mogel biti že poprej, nekako v času okoli 7. m vinčanske kulturne plasti. Mogoča -pa je tudi nekoliko kasnejša ekspanzija butmirske 'kulture proti severu. To bodo razjasnila bodoča raziskovanja. Butmirska skupina je prinesla poleg drugih ele-
38	Vasic, Preiistoriska Vinca I, 61, sl. 109; 31, sl- 103; 72, sl. 127.
39	Vasic tega nikjer ne omenja.
39 a Tozadevno lahko vzamemo v poštev nekatere fragmente keramike, ki kažejo izrazito starejšo vinčansko fazo (Članci i gradnja I, 9o sl., T. X, 4; T. XII, 2; T. XIII, 3, 4, 8, 10, 11; T. XIV, 4; T. XVII, 1).
mento v v orodju, plastiki in (keramiki s seboj tipične butni irske kroglaste amfore s cilindričnim spodnjim delom ali pa z raznimi postamenti v obliki nog. Takšne amfore so se dalje uporabljale nespremenjene (Crkvine v Turbetu, Donji Klakair). Čeprav takšne oblike uporablja tudi lengyelska kulturna skupina, jih vendar ne moremo imeti za lengyelske elemente na področju Bosne in tudi ne Slavonije, kamor niso dospele iz Panonske ravnine, temveč iz Bosne.
Lengyelski elementi prodirajo na področje Bosne šele kasneje. Dokaz za to so nam Gradina v Alihodži in Hrustovača pečina. Tedaj pa ko je prodrla višaj s posameznimi elementi lemgyeliska kulturna skupina v Bosno, na tem istem področju nimamo več niti čistih butmirskih ele-
Sl. 5. Tuzla. Primer vinčanske keramike s karakteristično črno barvo
nientov. Iz tega sledi, da moremo danes mansikako najdišče v Severni Bosni kronološko že nekoliko bolje opredeliti, posebno glede odnosa med lenigyelisko in slavonsko-sremsko kulturo, ako vzamemo to kot neki specifični pojav v Severni Bosni, 'glede na Srem in zahodni del Slavonije. Tako bi med starejše naselitve mogli šteti naselbino v Tuzli, kjer bo verjetno, sodeč po posameznih elementih, zastopan tudi starejši neolitik; za njo pa naselbino v Donjem Klakam, ki ima vsaj za sedaj mlajše elemente od Tuzle. Tema dvema naselbinama bi sledile nekoliko mlajša naselbina na Crkvinah v Turbetu (starejše plasti), nato pa starejša plast gradišča v Alihodžah ter Donja Mahala. Verjetno bo v to skupino šla tudi starejša plast v Hrustovači pečini, kjer je dokaj elementov, ki se morejo vezati s sl a v onsk o -s r eni sk o, oziroma tudi z lengyelsko Skupino.
Najdišče v Donji Mahali kaže poleg že omenjenih elementov tudi še nekatere druge. V tem oziru se razlikuje od najdišča v Donjem Klakaru. Vendar je mogoče to le videz na temelju današnjega gradiva. Od lengv-elsikih elementov so posode na votli visoki konični nogi, v kolikor je rekonstrukcija pravilna. Dalje obstajajo butni inski elementi, kar sem omenil že poprej, poleg tega pa tudi nekateri keramični fragmenti, ki kažejo časovno že na kasnejši razvoj. Omenil sem tudi že vinčanske elemente. Tukaj pa so tudi fragmenti t. im. kostolaške skupine, na katero je v nekaterih drugih najdiščih opozoril Milojčič, kot so n. pr. Kostolac,
Vučedol, Čardak pri Donji Vrežini, Šuplja stena na Avali, Zemun, Bubanj, Humska Čuka itd.40 Ornamentiranih primerov keramike, ki pripadajo kostolašk i skupini, je v Danji Maliali najdeno precejšno število.41 Že iz tega sledi, da je Donja Mahala po današnjem gradivu mlajša in da b:i se mogla datirati nekako v čas 2100—1900. Vsekakor je mlajša kakor naselbina v Donjem Klakaru, katere materialno kulturo moremo vzporediti z razcvetom butmiriske kulture. Vendar je ta naselbina mogla doživeti tudi časovno mlajše faze, o čemer pa po današnjem gradivu ni moigoče soditi.42 Naselbina v Donjem Klakaru predstavlja še izrazit primer s 1 a vousko-sremske iskrapime, kjer se mešajo razne kulturne skupine in razni kulturni centri. Naselbina v Donji Mahali pa že delno izpada iz tega kroga, ker ima. vsaj v kasnejših fazah druge elemente, kakor so kostolaška in tudi lengyelska skupina, v kolikor bi ta tukaj nastopala popolnoma čista. Vsekakor pa hi mogle starejše faze Donje Mahale iti v sklop slavonsko-sremske skupine, za kar danes nimamo nobenih dokazov.
Po vsej verjetnosti sodijo v sklop slavonsko-sremske skupine tudi posamezni fragmenti keramike, najdeni na Gradini nad Alihodžo v dolini Bile blizu Travnika.43 V poštev prihaja nekoliko fragmentov, ki kažejo drug značaj in (katerih ne moremo danes več šteti v krog slavonske kulturne skupine.44 Seveda je vprašanje, ali utegnejo fragmenti pripadati v resnici čisti siavousfco-isremislki skupini, ali pa imajo bolj iznačaj neke kasnejše, mogoče lengyelske vsaj časovno sorodne skupine, ki se je kasneje nesporno razširila ne samo po Slavoniji, temveč verjetno ravno tako tudi v severni Bosni. Podoben primer je tudi z nekaterimi drugimi najdišči v Bosni, ki so všteta v okvir slavonske kulturne skupine, kot je n. pr. Hrustovača pečina.45 46 Ni dvoma, da so na teh najdiščih tudi posamezni elementi, ki jih moremo označiti kot badenske, katere bi pa tukaj vsaj za sedaj raje pripisal neki drugi in lengyelski skupini. Poleg tega imamo tudi, čeprav skromne elemente dalmatinskega need itičnega kroga, kot je n. pr. daniliski, v kolikor to pač danes ni le samo videz.“ Vsi takšni momenti so z ene strani karakteristični za datacijo slavonsko-sremske in lengyelske skupine na področju Bosne in Slavonije, na drugi pa tudi za datacijo itn formiranje slavonske skupine.
Podobno mešanje vinčanskih oblik z butmirskimi in tengyelskimi imamo tudi na slavonskih najdiščih, ki se danes prištevajo slavonsko-sremiski skupini. Zanimivo pri teh najdiščih je, da imamo več vinčanskih elementov na tistih najdiščih, ki leže bolj vzhodno. Karakterističen pri-
40	P. Z., 1955, 151 sl. — WPZ, 1945, 41 sl.
41	Glasnik zemaljskog muzeja, 1925, T. IV, sl. 1, 2, 4— L-e., 1927, T. I, 2—7,9.
42	Nekdaj sem hkrati z Butmirom postavljal tudi Donjo Mahalo (Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1947, 149). To so storili tudi nekateri drugi (M. Garašanin, Kronologija vinčanske grupe, 110 sl.). Ni pa izključeno, da bodo pri sistematičnih raziskovanjih našli tudi starejše faze. k: bodo opravičevale postavljanje tega najdišča časovno tudi istočasno z naselbino v Butmiru.
43	Glasnik Zemaljskog muzeja, 1957, 10 sl.
41 L. c., 1950, 5 sl., T- IV. 1—6: T. V, 11, 12: T. VI. 2, 9.
15 L. c., 1946, 7 sl., T. XII. 1. 2, 5, 6; T. XY, 1. 6—8. 12. 13, itd. — L. c., 1948, 5 sl, T. IX, 7, 9 itd.
46 L. c, 1957, 12.
mer je poleg ostalih tudi Kormadin v Sremu.47 To najdišče sodi po svojem kulturnem inventarju še popolnoma v sklop vinčanske skupine. Lahko trdimo, da lengyetskih in butmirskih elementov skoraj nima, razen nekaj neznatnejših primerov.48 Časovno moramo vse doslej znane najdbe s tega najdišča postaviti v mlajšo fazo vinčanske kulture, kar so storili tudi že drugi.49 Marsikakšni primeri pa spadajo najbrž celo na konec te faze. Ker ni tukaj nikakršnih izrazitih elementov niti butmirske niti lengvelske kulturne skupine, moremo to najdišče prišteti čistini naj-
diščem vinčanske kulture. Podoben primer bo tudi z nekaterimi drugimi najdišči.50 Takšna najdišča so v precejšnji bližini klasičnega področja širjenja vinčanske kulture, čeprav jih deli reka Sava. Posamezne èie-mente lengyelskega kulturnega kroga pa lahko prištejemo dokaj poznemu importu ali pa poznemu vplivu na vinčamski kulturni krog, kar nekateri domnevajo celo za samo Vinco.51 52 V Vinci imamo v resnici nekaj fragmentov keramike, od katerih bi nekatere najlaže mogli povezati 'z len-gvelski sorodno kulturno skupino.'3 Zanimivo je, da se taki primeri v
47 Arheološki vestnik. Ljubljana, 1952, 24 sl.
4S L. c., 59, sl. 6.
49	M. Garašanin, Kronologija vinčanske grupe, 94 sl.
50	N. pr. Samatovci (Zbornik za društvene nauke Matice Srpske 12, Novi Sad, 1956. 1? sl.). Karaš kod Sremskih Karlovaca (Glasnik Istoriskog društva, Novi Sadil, 1929. — Godišnjak Srpske kraljevske akademije, 1927, 199 sl.), Hrtkovci (gradivo kot celota neobjavljeno) itd.
51	Milojčić, Chronologie. 85 sl. (žal gradivo ni objavljeno, tako da je nemogoče kontrolirati citirane primere).
52	N. pr. Vasic, Preistoriska Vinca IV. 112, 187 sl. (No. 1427)'zajemalka, str. 115, 192 sl., (No. 1420), 222. 225, 226 a, 226 b.
Vinci ne javljajo v prejšnjih fazah, temveč šele profi koncu, ledaj ko se je tu pojavila tudi že 'badenska skupina, t. j. nekako od 3.—1,5 m vinca,nske kulturne plasti. Vendar pa nekateri od teh fragmentov kažejo prej na neki drug kulturni krog, ne pa na lengyelski. Mogoče se bodo takšni primeri, ki se tudi po besedah Bannerja nikakor ne morejo vskla-diti z badensko niti z lengyelsko kulturno skupino,52» mogli povezati s kasnoneolitsko in ©neolitsko skupino v Zahodni Slavoniji in Sloveniji, ki se je doslej opredeljevala kot podskupina danes znane lengyelske kulture.520
Sl. 7. Tuzla. Votla visoka noga po vsej priliki lengyelske skupine
Veliko bolj komplicirano sliko nam nudijo posamezna najdišča, ki leže bolj zahodno. Kakor prejšnja najdišča, tako tudi ta niso vsa bila sistematično raziskana. Milojčič se pri svoji kronologiji naslanja le na dve najdišči, od katerih je le eno bilo raziskano. To je Sa,rvaš pri Osijeku, katerega gradivo pa doslej ni objavljeno. Tu je bila odkrita sla-V onisfco-sremska skupina, za katero žal ni mogoče izvajati nikakršnih sklepov na temelju dosedanjega gradiva in na temelju sfratigrafskih podatkov.53 Nekoliko bolje je zadevno- z najdiščem Bahska pri Sidu, ki je le sondirano. Pri tem pa tu niso dosegli niti najnižjih plasti.54 Glede na podatke R. R. Schmidta skuša Milojčič tamkajšnjo kulturno plast razdeliti v tri faze,55 kar je glede na 5 m debeli stratum, ne glede na to, da
To mnenje mi je prof. Banner osebno povedal. Prvenstveno gre za fragment Vinca IV., str. 115, 192 sl. No. 1420.
52b Možno je, da so take sorodnosti med omenjenimi vinčanskimi fragmenti in kulturo, ki se širi po Slavoniji in Sloveniji le navidezna, čeprav tudi ta videz vsaj sedaj ne gre zavreči. Tako imenovana lengyelska kultura v Slavoniji in Sloveniji pe zahteva detajlno revizijo.
53	Milojčič, Chronologie, 85 sl.
54	L. c., 83 sl. — R. R. Schmidt, Burg Vučedol, 121 sl.
55	Milojčič, Chronologie, 83. — R.R. Schmidt, Burg Vučedol, 121.
niso dosegli dna sonde, popolnoma logično. Y naijnižji odkriti plasti naj bi bila körös-starčevska kulturna skupina. Vendar so pa to le splošni podatki brez detajlnega dokaznega gradiva. Tej plasti naj bi sledila druga, v kateri so uporabljali pastozno slikanje na že žganih posodah. Ta plast naj bi obsegala nekako 2—4 m. Hkrati se v tej plasti javlja tudi keramika z vdoilbenimi ornamenti. Zadnja plast nekako od 2 m globine naj bi bila faza is 1 a v onsiko nsremisk e kulturne skupine, kot neposredna predhodnica badenske. Vendar je tako Milojčićevo kakor tudi R. R. Schmidtovo poročilo preveč sumarno, da bi se mogla ustvariti vsaj približna slika. Žal tudi gradivo, ki je danes še neobjavljeno, ne nudi glede na pomanjkanje stratigrafije in drugih podatkov možnost klasifikacije. Po Milojčičevih in delno tudi po R. R. Schmidtovih podatkih bi nekako od petega metra dalje mogli pričakovati körös-starcevsko kulturno skupino. To bi že glede na Sarvaiš ter na nekatera druga najdišča moglo biti popolnoma verjetno. Čeprav za sedaj nimamo za to oprijemljivih dokazov, ponavljam, da je to nadvse verjetno. Slikanje, na 'katero se sklicuje Milo jčič, ni ravno nujino, da pripada le starčevski skupini.56 Vendar pa so nekatere poisode žgane popolnoma v duhu körös-starčevske skupine. Pri teh posodah so talko zunanja kakor notranja stran rdečkasto žgane. Toda posamezne oblike, ki prihajajo v tem prvem do sedaj odkritem stanovanjskem in razvojnem horizontu na dan, pač ne pripadajo čisti starčevski kulturi.57 58 Ostalo gradivo, ki pripada dvema stanovanjskima in razvojnima horizontoma, pa moremo označiti z imenom slavonsko-sremiske kulturne skupine. Tu imamo, v kolikor je gradivo doslej objavljeno, vinčanske in v precejšnji meri tudi elemente, ki jih moremo označiti kot butmirske ter nekaj leugyelskih. V predzadnjo skupino sodijo pač predvsem posode, oziroma amfore s kroglastim zgornjim delom ter ločno zoženim spodnjim delom. Te posode danes predstavljajo še dokajšnjo neznanko, kakor je neznan tudi njih izvor 1er pot njihovega širjenja. Karakteristične so tako za lengyelsko in slavonsko-sremsko skupino, karakteristične, so1 pa tudi za butmirsko. Sedaj jih imamo tudi v okviru danilske kulturne skupine na jadranski obali.53 Nekateri menijo, da je ta oblika dospela v butmirsko skupino iz lemgyelske potom sl a v omsfc o -s rem sk e .r’9 Drugi pa so ravno nasprotnega mnenja, t. j. da je ta oblika v lengyelsko dospela iz butmirske skupine.60 Čeprav bo to vprašanje mogoče dokončno razjasniti le z ustreznimi stratigrafskimi dokazi je vendar že sedaj mogoče opozoriti na nekatere momente, ki so nadvse zanimivi. Nekateri so bili omenjeni že na drugih mestih. Poleg kroglastih, prej omenjenih amfor so pa za lengyelsko skupino pomembne tudi skodele na visoki votli nogi. V to skupino spadajo tudi t. i. »Frachtständer«. Same noige so različno oblikovane. Imamo konične votle noge z odprtinami v steni ali brez njih, dalje noge, ki so v zgornjem delu ne-
56	Do objave gradiva je za sedaj vsaka detajlna sodba nemogoča.
67 Schmidt omenja le dva primera, od katerih je eden atipičen (Burg Vučedol, sl. 72, 3) za opredeljevanje, drugi pa nima v starčevski skupini analogij in bi se prej mogel povezati z vinčansko ali pa lengyelsko skupino (L. c. sl. 72, 2).
58	Arheološki vestnik, 1955, 14 sl.
59	Glasnik Zemaljskog muzeja, 1954, 30- — L. c., 1947, 9.
80 Arheološki vestnik, 1955, 16 sl.
koliko ločmo zožene, noge, ki so v zgornji tretjini ločno izbokle, noge s stojno ploskvijo, itd. Geneza takšnih nog v lengyelski skupini še ni ugotovljena. Toda ako pogledamo najdišče v Zengövarkony,61 62 v lengyelski skupini, vidimo, da noge niso enotne in da obstajajo variacije glede na višino im obliko. Sem pa moramo šteti tudi še Lemgyel. V Babsfci imamo pa noge z razširjeno stojno ploskvijo, ki na prejšnjih najdiščih niso znane.82 Čeprav ima noga iz Balbske tudi odprtine na stenah in je votla, je njena oblika vendar takšna, da jo je nemogoče izvajati iz lengyelskih koničnih nog. Ni dvoma, da ima tu pomembno vlogo viinčanska skupina,
Sl. 8. Bogdanovci pri Vukovaru. Primer vinčanske keramike. (Po R.R. Schmidtu)
mogoče celo butmirska is svojo keramiko, kar je pa skoraj neverjetno. Le votlina same noge skupaj z odprtinami na steni je nastala pod vplivom lengyelske kulture. Zanimivo je dalje, da v Butmir ter njegovo skupino, kolikor daneis vemo, ni dospela takšna konična votla noga. Le en primer se navaja danes v literaturi s konično, votlo, pri dnu nekoliko razširjeno nogo,63 ki pa predstavlja napačno rekonstrukcijo.64 65 Vendar imamo tudi v Bosni takšne noge, ki so popolnoma identične z nogami iz lengyelske skupine ter so nesporno prišle sem pod njenim vplivom. Za sedaj je še nejasno, kakšen odnos je med podobnimi nogami iz damilske skupine in temi kakor tudi onimi iz lengyelske skupine.05 Bosenski primeri so nesporno vezani na mlajšo fazo, ki je blizu slavonski kulturni
61	Dambay, The Prehistoric Settlement and Cemetery at Zengëvârkony, Budapest, 1939.
62	R. R. Schmidt, Burg Vučeđol. 124. si. 72, 1.
63	Glasnik Zemaljskog muzeja, 1914, 61. sl. 21 (desna slika).
64	Noga je mogla biti tudi nizka, ker so ostanki zelo skromni. V vsej but-mirski skupini pa nimamo nobenih podobnih primerov nog.
65	V danilski skupini imamo mnogo primerov visokih votlih nog konične oblike. Navadno so takšne noge v svojem zgornjem delu nekoliko ločno vzbokle. Spodnji del je po navadi nekoliko razširjen. Odnos takšnih primerov do lengyelskih nekoliko sorodnih oblik je za sedaj še nejasen.
skupini, kakor n. pr. v Hrustovači, dalje na Crkvinah v Turbetu, na Gradini v Alihodžah, itd.* 67 68 * Iz vsega sledi, da posode kakršne kol i oblike, na visokih votlih noigah niso istočasne s kroglastimi amforami 'bufmirskega tipa v Bosni. Drugačen primer je v sami lengyelslki skupini, kjer ne samo da so istočasne, temveč najdemo celo kroglaste amfore s takšnim tipom noge, česar v butmirski nikoli ni. Sodbe o odnosu teh dveh oblik v Slavoniji, oziroma v sl avonsko-sremski kulturni skupini, kjer se ravno tako skupaj javljajo, danes še ni mogoče podati. Na sploh je zelo* malo skupnih točk med keramičnimi oblikami butmirske in lengyelske skupine. Vendar sledi iz vsega, da je kroglasta amfora v batin irski skupini starejša, kakor pa je v lengyelslki ne glede na kronološko postavitev ene in druge. V tem primeru je njen pojav v lengyelski tudi popolnoma jasen. Sem je dospela 'z vinčansko ali sl a vonsik o -sr emsk o skupino, iza 'kar so tudi najboljši dokaz posamezni primeri v tej skupini, kakor n. pr. na najdišču v Bab-ski.66a
Pri primerjanju ornamentike na keramiki butmirske in lengyelske skupine vidimo, da med njima tako rekoč tudi ni nobenega stika, ako izvzamemo nekatere splošne pojave, kakor so n. pr. spiraloidni motivi, ki so nekakšna splošna oznaka balkanskega neolitika. Toda butmirska kulturna skupina nima slikane keramike, ako izključimo nekaj primerov rdeče inkrustacije iin včasih barvanja sivočme ali orne površine s pastozno rdečo barvo. Nasprotno temu je pa slikana keramika v lengyelski kulturi. Ali je ta slikana keramika nastala pod vplivom tiske skupine, za kar bi mogel biti po mnenju nekaterih mogoče dokaz votla visoka noga iz Babske, ki jo R. R. Schmidt sicer označuje kot možnar,67 pa danes ne moremo soditi. Kljub dosedanjemu opredeljevanju slikane noge iz Babske tiski kulturni skupini, je ta v resnici popolnoma identična, tudi glede slikanja, nogam lengyelske kulturne skupine iz Zengôvârkonya, ter jo za sedaj kot izločeno ne bi mogli pripisati direktnemu tiškemu vplivu.
Vsekakor če je tiska na najdišče v Babski imela svoj vpliv, je to bilo le za kasnejše faze slavonsko-sremiske skupine, kar je predpostavil tudi že Milojčič.68 Naslanja se pa pri tem le na omenjeno nogo iz Babske s karakteristično slikano ornamentiko. Takšen vpliv tiške bi mogel biti ako se izkaže točna zgornja domneva, tudi na ostalo Slavonijo, oziroma na s 1 avonsko-srernsko skupino. Po mnenju Milojčiča je vpliv tiške dospel seni šele kasneje podobno kakor tudi v vinčanski skupini, kjer ga v starejši fazi še nimamo.88 Ravno talko je nejasno, kdaj je listka začela vplivati na pravo lengyelsko kulturo na Ogrskem. Tega danes še nikakor ni mogoče raztolmačiti. Omeniti pa moramo, da je zelo veliko število slikanih povsod, podobno or namenti ranih kakor naša noga iz Babske, tako tehnično kakor vsebinsko, najdenih v lengyelski skupini posebno v Zen-
68 Glasnik Zemaljskog muzeja, 1946, T. XV, 12. — L. c.. 1957, 7, T. II, J. — L. c., 1948, 25, T. VII, 9, (Slika je obrnjena za 180°). — Glasnik L. c., 1925, T. Ill (leva slika v spodnji vrsti).
66a R. R. Schmidt, Burg Vučedol, 122, sl. 70, 10, 11.
67	L. c. 122, sl. 70, 8.
68	Milojčič, Chronologie, 86 sl.
1,9 L. c. 86.
1> Arheološki vestnik
189
gövarkonyu. Zato sodim, da bo vprašanje povezanja med tisk o in len-gyelisko potrebno iskati tukaj, ne pa na področja Slavonije, čeprav je iodi slavonisko-isrenuska neodvisno mogla biti s tiško v zvezi, toda v veliko manjši meri, kakor sodijo. Nekateri vidijo vpliv tiske skupine celo v J) utrn i rski. So pa to le posamezni primeri, ki pa ne pripadajo tiškemu kulturnemu krogu.™ Y glavnem je težišče dokazovanja v ornamentiki, in sicer na temelju cikcakastih paralelnih črt, ki pokrivajo ali celo površino posode, ali pa le posamezne dele, včasih v trakovih.70 71 Res je, da se tak način ornamentike javlja na dokaj velikem področju, pri nas v
Sl. 9. Babska. Primera amfor butmirske skupine. (Po R. R. Schmidtu)
Bosni in Slavoniji ter celo v Sloveniji. Seveda pa tudi v drugih krajih izven naše države. Poleg tega pa vse takšne primere ne gre medsebojno povezovati. Zdi se mi, da primeri butmirske skupine, ki uporabljajo takšno motiviko, predstavljajo skupino zase. V to skupino pa ne moremo všteti tistih primerov, ki so časovno blizu slavonski kulturi, kot jih n. pr. imamo v Vučedolu, na Gradini Zecovi, na Gradini Alihodže, itd.72 Ta skupina ima ne samo glede na ornamentiko, temveč tudi glede na obliko posod nekaj specifičnega, kar jo veže časovno bolj iz lengyelsko skupino, delno pa tudi z Radensko. Na drugi strani je takšno gradivo o-zko povedano z danes znanim gradivom iz Slovenije ter s posameznimi najdišči v zahodni Slavoniji in Hrvatski, kakor so n. pr. špilja Vindija73 in Dra-
70	Glasnik Zemaljskog muzeja, 1954, 50. — Benac, Prehistorijsko naselje Nebo, 97 sl.
71	Benac. L. c. T. VI, 2; T. XVII; i. Po vsej priliki je to nepravilna rekonstrukcija na temelju fragmenta v T. VI; 2. Verjetnejše je, da je bil zgornji del kroglaste oblike, ter bi vaza tako bila identična z onimi, katerih spodnji del je bil cilindrično zožen (n. pr. Radimsky-Hoernes, Butmir II, T. 6; T. V, 5). — But-mir I, T. VI, 16. — Butmir II, T. VI, 6; T-III, 16 (statueta). — Glasnik Zemaljskog muzeja, 1953, T. XIII, 8, 9. — L. c-, 1949/50, T. XIV, 9.
72	Glasnik Zemaljskog muzeja, 1950, 5 sl. T. IV, 1—5. — L-c., 1956, 147 sl-, T. X, 6, 7. — R. R. Schmidt, Burg Vučedol, T. 24, 1.
73	Gradivo je v Arheološkem muzeju v Varaždinu.
gučevac (Cerje-Tužno) pri Varaždinu,71 Kiringrad, Hrnjevac pri Požegi, Vidakovo fordo pri Lasi liju blizu Karlovca, itd.75 Vse to so drugi elementi, medtem ko so slavonsko-sremski redki. S temi pa ne moremo povezali but-mirskih sorodnih ornamentov. Ni dvoma, da so v fo u trn irsko skupino takšni ornamenti v eni kasnejših faz mogli dospeti tudi s področja, kamor je mogla vplivati tudi lengyelska skupina. Vendar ti ornamenti ne predstavljajo ozke medsebojne povezave, temveč le vpliv, medtem ko je ta kulturna skupina v Bosno mogla prodreti šele veliko kasneje, po vsej priliki s posredovanjem vinčanske skupine, v kolikor tega ne vključimo v celoti
Sl. 10. Babska. Primer noge slikane posode lengyelske skupine (Po R. R. Schmidtu)
pod nazivom »lavonsko-sremske skupine. Na drugi strani pa tudi ni nujno, da hi bila ravno lengyelska vplivala v prejšnjih fazah na butmirisko skupino. Zanimivo je, da se takšni ornamenti številčno množijo v Bosni proti severu, medtem ko je njih število, vsaj po dosedanjem stanju gradiva, proti jugu manjše.
Pomembno je tudi datiranje slavonsko-sremske kulture tako v celoti kakor datiranje posameznih najdišč v Bosni. Vprašanje datacije Donjega Klakarja in Donje Mahale je bilo že večkrat načeto in v glavnem vsaj približno tudi nakazano. Čeprav so nekateri poprej sodili, da sta ti dve najdišči bodisi mlajši od Buimira, ali celo da sta starejši, vsaj glede na posamezne arhaične forme,70 je njih datacija bila vendar dokaj problematična. Na drugem mestu sem nekdaj domneval, da sta ti dve najdišči istočasni z Butmirom, ali da velikih časovnih razlik med njimi in Butmirom ni.77 Danes je datacija, ki sem jo že prej omenil, veliko bolj realna tako glede Donjega Klakarja, kakor tudi glede Donje Mahale.
71 Peristil, 1954, 135 sl. Še bolj pomembno gradivo je v Arheološkem muzeju v Varaždinu.
75	Gradivo je v Arheološkem muzeju v Zagrebu. Doslej ni bilo v celoti objavljeno.
76	YasìC, Datovanje Butmira (Zbornik u čast Bogdana Popoviča, Beograd, 1929), 18 sl. — M. Garašanin, Hronologija vinčanske grupe, 110.
77	Zgodovinski časopis, 1947, 143.
13*
191
V relativni kronologij i se Donji K lak ar more postaviti med 6. in 4. m vinčamske kulturne plasti. Garašaninova opomba, glede na fragment zo-omorfne posode in podolgovatega dleta iz Klakara, ki naj ibi pripadali virmanski kulturni plasti med 8. in 7. m, ne more priti v poštev, ker imamo veliko število dlet takšnega značaja v butmirski skupini, ki je pač v krogu severne Bosne vsekakor mlajša, kakor pa je 8., oziroma
7.	m vinoanjske plasti. Točno pa tudi ni, da se zoomorfni ritoni v Vinci javljajo le na tej globini, saj jih imamo tudi še kasneje.78 Mislim, da ni vedno pomembna le oblika, temveč pogostoma tudi sama ideja, predstaviti posodo v takšni obliki. Napačno je tudi, da se za datacijo iščejo le enostranske izveze, medtem ko je nujno iskati obojestranskih, kar seveda za Klakar in Dunjo Mahalo ne prihaja toliko v poštev zaradi skromnega gradiva. Veliko bolj pa prihaja to v poštev za razne kulturne skupine in večja najdišča, kakor n. pr. Butmir in odnos do Vinee.79
Vse doslej .znane elemente sl a von »k o-sreinske kulturne skupine v Bosni moremo datirati le v mlajšo fazo neolitika. Za konec datiranja te kulturne časovno vzporedne skupine so pomembne tiste najdbe, ki so v Bosni najdene na posameznih najdiščih v okviru slavonske skupine (Hrustovača pečina, Gradina v Alihodžah), oziroma na najdiščih, ki delno sovpadajo s slavonsko kulturno skupino (Crkvine v Turbetu, itd.). Te najdbe bi bile dokaj dvomljive, ako ne bi imeli danes zaključenih najdb (geschlossene Funde) v Sloveniji, ki nam jasno kažejo pot, kako moramo tolmačiti podobne pojave. Z drugimi besedami imamo tukaj neposreden stik med slavonsko kulturno skupino tipa Vučedol in slavonsko-sremsko skupino neolitskega časa. V kolikor prihaja v teh bosenskih najdiščih v poštev tudi badenska skupina, ki bi po mnenju nekaterih tukaj morala biti, je za sedaj še precejšnje vprašanje. Obstajajo posamezni elementi, ki nesporno kažejo na badansko skupino. Vendar so po današnjem gradivu ti elementi takšne narave, da se zgube med ostalimi in da jih ni mogoče časovno uvrstiti v neko posebno fazo. To pa glede na najdbe v Sloveniji tudi ni bilo nujno potrebno. Ako imamo badensko skupino tudi za neko posebno skupino, časovno opredeljeno in mlajšo od sla-vonsko-sremske in legyelske skupine v Slavoniji, je s 1 a v onško-s r enisk a bila v Bosni, mogoče pa tudi ponekod drugod časovno vzporedna ba-denski, ravno tako kakor je bila delno paralelna tudi lengyelski. Vendar je to vprašanje danes še dokaj nejasno in marsikdaj tudi nerazumljivo, dokler badenska ne bo v Bosni tudi točno opredeljena in določena. Po vsej priliki je badenska skupina v nekaterih krajih, kakor domneva tudi Milojčić, nadomestila slavonsko-sremsko, oziroma se je razvila na osnovi slavonsko-sremske s prodorom novih kulturnih elementov. Vendar se to ni zgodilo povsod. Tako imamo danes v nekaterih krajih nesporno dokaze, da se lengyelslka oziroma njej istočasna toda kot lengyelska imenovana neposredno dotika slavonske kulturne skupine. V takšnih primerih pa ne bomo mogli govoriti vedno o badenski, temveč o lengy-
78	Vasić, Preistoriska Vinca I, 66 sl-, sl. 113, 113—117.
79	M. Garašaanin, Hronologija, vinčanske grupe, 109 sl., 153. — Benac, Pre-historijsko naselje Nebo, 93 sl. — Glasnik Zemaljskog muzeja, 1947, 5 sl. — Zgodovinski časopis, 1947, 142 sl. — Glasnik Zemaljskog muzeja, 1954, 29. — Arheološki vestnik, 1955, 8 sl. — Glasnik Zemaljskog muzeja, 1957, 10 .sl.
©liski kulturni skupini, njenih in drugih podskupinah ter skupinah, ki so pa mogle hiti tudi pod vplivom badenske. Pri končnem sklepu moramo danes znani lenigyelski skupini, ki je v nekaterih krajih trajala tudi v času badenske, delno celo na začetku slavonske skupine, podaljšati življenje.
Vprašanja začetka slavonsko-sremske skupine se je dotaknil tudi Milojčič.80 81 Na temelju posameznih podatkov v Sarvašu, Vučedolu in Bab-ski, ki jih je ugotovil R. R. Schmidt, sklepa Milojčič, da se slavonsko-sremska v svojih začetkih časovno dotika še k ö r o s -s t a rč e v:sk e skupine.
Sl. 11. Babska. Primeri lengyelske keramike. (Po R. R. Schmidtu)
En del predmetov, ki jih je Milojčič opredelil k slavonsko-srenrski, bi naj pripadal še najstarejši vinčanski skupini. Pri tem opredeljevanju se pa opira, lahko rečemo, na nekaj precej neznatnih elementov,8-’ ki naj bi bili v zvezi z vinčansko fazo »A«, katera je neposredno sledila köräs-starčevski kulturi. Upoštevati moramo, da se Milojčič sklicuje predvsem na vinčanske elemente v Babski, kot so n. pr. tehnika vgla-jenih ornamentov, tehnika vdolhenih ornamentov, posode zglajene na sijaj, skodelice in čaše z ostrimi prehodi, kljunasti in navadni okrogli dulci, »hlačk toped « tehnika, itd. Vendar pa moramo biti dokaj oprezni pri takšni klasifikaciji, ker mnoge tehnike, ki jih omenja Milojčič, niso karakteristične le za vinčanski fazi »A« in »B«, temveč za celotno vinčansko neolitsko plast. Tudi gradivo iz Babske samo po sebi ne govori za to.83 Marsikakšne posode pač ne gredo niti v sklop vinčanske skupine, čeprav imajo ostre prelome. Priznati pa moramo, da je nekaj elementov, ki kažejo, da menda nekatere posode oziroma fragmenti pripadajo nekoliko starejši vinčanski fazi. To pa lahko tolmačimo z vinčansko ekspanzijo, ki se je izvršila enkrat med 8. in 6. m vinčanske kulturne plasti,
80	Milojčič, Chronologie, 84, 88.
81	L. c. 85, 85 sl.
82	L. c. 85 sl.
83	Je v Arheološkem muzeju v Zagrebu ter razen nekaj fragmentov ni objavljeno.
t. j. v času faze »B«. Premalo imamo danes elementov, da 'bi mogli računati na ekspanzij o vinčanske kulture že na samem njenem začetku. Seveda pa doslej tudi v Babslki nimamo zadostnih niti materialnih niti stratigraf skih podatkov. Podobno bo tudi v Sar vaš n. Tako je pač mogoče sklepati, da je vinčanska kulturna 'skupina v zahodni del Slavonije prišla sicer neposredno po starčevski, vendar pa nastaneta dve možnosti tolmačenja. Po eni možnosti, aiko domnevamo, da je vinčanska dospela sem tedaj kakor v Vinco, je ta zamenjala koros-starčevsko podobno kakor
na najdišču v Vinci. Po drugi možnosti, ako zopet domnevamo, da je dospela kasneje, t. j. po 8. ni vinčanske kulturne plasti, toda pred 6. m. je možno, da je starčevska na teh najdiščih trajala celo nekoliko dalje, kakor pa se splošno domneva in kakor je bil videz v sami Vinci. Po drugi strani zopet lahko domnevamo, da je starčevska normalno po dosedanjem gledišču prenehala tudi na teh najdiščih. V takšnem primeru bi morali imeti hiatus med prenehanjem starčevske in novo naseljeno vinčansko skupino. Nobenega dokaza nimamo, da bi se vinčanska skupina razširila sem istočasno ali vsaj približno istočasno z naselitvijo najdišča v Vinci. Zato trenutno ostanejo le možnosti ali o daljšem trajanju starčevske ali pa tu obstoječem hiatu, ki ga doslej tudi niso opazili. Velja pa to le za doslej znana najdišča in za gradivo, ki je danes na razpolago, kar seveda ne izključuje možnosti tudi drugačnega dogajanja in naseljevanja na prehodu iz starejšega v mlajši neolitik v Slavoniji. Izključeno tudi ni, da je tu obstajala tudi še neka tretja, recimo kulturna skupina linearne
Sl. 13. Hrustovača pečina. Primer lengyelske keramike (Po Korošcu)
Sl. 12. Vučedol Primer lengyelske keramike (Po Dimitrijevimi)
keramike s popolnoma drugimi elementi, ki jih daneis poznamo. Večjo jasnost nam lahko prinesejo o teh vprašanjih šele nova raziskovanja tega področja, ki je doslej skoraj popolnoma neraziskano.
Tudi novo objavljeno slučajno najdeno gradivo iz Samatovcev pri Osijeku kaže, da je vinčanska skupina dospela sem šele kasneje, nekako okoli 6. m vinčamske kulturne plasti.83® Izključeno ni, da se bodo tukaj našle še starejše faze, kair je pa odvisno od novih raziskovanj te naselbine.
Vsi ti momenti se nanašajo v glavnem le na ekspanzijo vinčanske kulturne skupine. To, kar pa danes poznamo- pod pojmom lenigyelske kulturne skupine, predstavlja povsem nekaj drugega. Šele mešanje vinčanske z butni irskimi in kasneje lengyelsldmi elementi bi nam dalo t. i. sla vensko-sremsko kulturno skupino. Tudi ekspanzija butmirske skupine v Slavoniji danes še ni raziskana. Gotovo se je ta izvršila. Poleg raznih oblik, med katerimi so na prvem mestu kroglaste amfore, so nad vse pomembne najdbe v tuzlanski kotlini, kjer imamo popolnoma čiste butmirske elemente od plastike dalje. Neznani so danes tudi začetki len-gyelsike skupine. Tudi Milojčič ni razjasnil tega vprašanja. To, kar nam je znano pod imenom lengyelska skupina na Ogrskem, kakor so najdbe iz Lemgyela, Zenigövarkonya itd. pripada že eneolitski dobi in sicer v odnosu do vinčanske kulture celo mlajšemu razdobju mlajših vinčanskih plasti. Milojčič skuša sicer nekoliko suponirati vpliv slavonsko-sremske, oziroma babske kulture, kakor jo na nekaterih mestih imenuje, na len-gyelsko že v času starejše trakaste keramike,84 česar pa nikakor ni mogoče dokumentirati. Res je, da tukaj ni popolnoma jasno, na katere elemente pri tem vplivu misli Milojčič. Računati bi mogli tako na vinčanske kakor tudi na butmirske. Vendar drugi ne prihajajo v tolikšni meri v poštev kakor ravno vinčanski. Poleg tega bi lahko danes ekspanzijo proti severa stavili kvečjemu v čas 4. m vinčanske kulturne plasti, kar je vsekakor mlajša doba kakor njen začetek ekspanzije proti zahodu v Slavonijo. Ce tudi danes že vse kaže, da bo potrebno^ zvišati datacijo začetka butmirske skupine, ga vendar nikakor ne moremo staviti vzporedno z začetkom vinčanske. Vsekakor se je ekspanzija vinčanske izvršila pred butmirsko. Tudi na samem področju severne Bosne kažejo posamezna najdišča, da je mogla vinčanska tja dospeti prej kalkor pa butmirska skupina. Res je, da danes še ne poznamo meja butmirske kulture, ki je mogla imeti svoj center ne samo v centralni, temveč ravno tako tudi v severni Rosni. V takšnem primera bi vinčanska prišla že v naseljeno pokrajino ter mogla nosilce butmirske skupine izriniti ali se pa z njimi zliti. Druga možnost bi bila veliko bolj verjetna že glede na razne močne elemente butmirske skupine tudi v Slavoniji. Seveda je pri tem potrebno razjasniti vprašanje zgodnejših vinčanskih elementov v tuz-
83a Zbornik za društvene nauke Matice Srpske, 12, 1955, 17 sl. T. I, sl. — Gledišče avtorja, ki delno stavlja to gradivo tudi v starejšo vinčansko fazo, je napačno (L. c. 54 sl.). V keramiki imamo največ vinčanskih elementov, imamo pa tudi nekaj butmirskih. Bolje so butmirski elementi zastopani v orodju in orožju. Skromni so tudi lengyelski elementi, kot so n. pr. visoke votle noge z odprtinami na stenah, (L. c. T. X, 62, 63) ter nekateri drugi elementi (L. c. T. II, 13). Kar je bilo pričakovati na teh slavonskih najdiščih, je tudi pojav kostolaške skupine, ki je sedaj tukaj zastopane s fragmentom skodele (T-II, 12).
84	Milojčič, Chronologie, 93 sl.
] a risk cim bazenu, katerih sicer ni veliko, ki pa vendar obstajajo. Problem je tudi začetek im razvoj butmirskc skuipine ne samo tukaj, temveč tudi na dosedanjem klasičnem področju njenega razprostiramja.
Lengyelska skupina, takšna kakor jo danes poznamo, se razvija šele kasneje, mogoče proti koncu neolita v resnici v eneolitu. Osrednje gledišče, da se nahaja ne le na Ogrskem temveč tudi v zahodni Slavoniji, v Hrvatski, Sloveniji im v delih Avstrije je bilo zgrešeno. Po vsej pri-
Sl. 14. Varaždin. Primer kasnoneolitske keramike
liki se bode morala izločiti kot posebna kasnomeolitska in eneoditska skupina. Vsekakor že večina hrvaških in slovenskih naselbin pokazuje zaključeno celoto, ki je ne moremo vrednotiti niti po danes znanih najdbah na Ogrskem niti po sla vo nsk o -s rem sk i skupini, čeprav se posamezni elementi javljajo v vseh treh skupinah in na večini večih najdišč. Toda šele obdelava celotnega gradiva ter nova sistematična raziskovanja na Ogrskem, v Slavoniji, v Hrvatski, v Bosni in Sloveniji bodo mogla popolnoma razjasniti danes nejasne točke.
Glede na kronološko uvrstitev lengyelske skupine je zanimivo tudi mnenje Bammerja. Časovno jo postavlja za Ogrsko v zahodnem in južnem delu Ehmantula po trakasti keramiki (Bandkeramik) im pred pécelsko (Receler) ter Zok 'kulturno skupino. Naslanjati se žal ni mogel na strati- 85
85	Banner, Die Péceler Kultur, 236 sl.
grafsike .podatke, ker jih za sedaj nimamo. Banner odklanja tudi gledišče, da bi na posameznih najdiščih, kakor n. pr. v Zoku pécelska in slavonska kultuirna skupina mogle biti vsaj delno istočasne. Mnenja je, da so novi doseljenci, nosilci Zoik .skupine potisnili nosilce péceliske skupine, ki iso pa mogli kasneje prevzeti nekatere starejše elemente tu poprej domače kul luire.86 Banner .pa v glavnem nekoliko preveč posplošuje ves problem. Danes imamo namreč že dokaze, da so končne faze nekaterih kultur istočasne z lengyelsko skupino bile vsaj delno časovno ponekod .paralelne novi slavonski kulturni skupini.87 Takšni momenti so pomembni tako za relativno kakor tudi za absolutno kronologijo. Ne moremo pa tega posplošiti na vsa najdišča bodisi pécelske, lengyel.ske ali pa slavonske skupine. Verjetno je, da so ise ponekod nosilci lengyelske skupine že umaknili pred novo skupino ali so na kak drug način zapustili svoja nekdanja bivališča, kamor so se po njihovem odhodu doselili drugi. Ni izključeno., da bo to veljalo celo za cele pokrajine. Vendar bodo tudi tukaj še posamezne naselbine, kjer je lengyelska skupina živela še dalje vsaj nekaj časa. Imamo pa tudi v slavonski kulturni skupini oblike, ki jih je le ta prevzela im ki kažejo izrazite lengyelske, oziroma tudi butmirske oblike, medtem ko je ornamentika tipična in popolnoma v duhu slavonske kulturne skupine.88 89 Tudi v lenigyelski skupini obstajajo posamezne druge oblike, ki bi ise mogle spraviti v zvezo, s slavonsko skupino, vendar jih je dokaj manj, kakor bi bilo pričakovati. Največ povezave imamo zaenkrat v Zoku in direktno na Ljubljanskem barju, manj pa v Slavoniji, kar je glede na sedanje gradivo tudi povsem razumljivo.
Ako bi danes domnevali, da je nekdanji center lengyelske kulturne skupine bil vzhodno in južno od Blatnega jezera, ni izikijučeno, da se je ta skupina .s prihodom nove skupine, katere etnični nosilci so se razlikovali od nosilcev prejšnje, postopno odselila kot celota največ proti zahodu in jugozahodu, kjer nahajamo njene sledove v že zelo kasnem času. Seveda pa tudi druge smeri ne bi bile izključene. Vendar nam današnje stanje ne dovoljuje razlikovati točen čas, ko bi naj prebivalci lengyelske skupine prišli v posamezne tuje kraje.88
Da je lengyelska kulturna skupina .starejša od pécelske oziroma ba-denske in od slav on.sk e, kakor sodijo Banner, Milojčič,90 Tompa,91 in drugi, je nesporno. Vendar pa nikakor ne moremo soglašati, da bi bila s pojavom pécelske ali badenske že tudi .popolnoma izumrla. Ona lahko traja tudi še dalje in sicer ne samo časovno vzporedno z badensko, temveč
86	L. c. 230 sl.
87	V Sloveniji je to naselbina v Drulovki pri Kranju. Gradivo še ni objavljeno.
88	Opuscula archaeologica I, Zagreb, 1956, T. VI, 34; T-IX, 54.
89	Sklepi glede Slovenije bodo prej ali slej že kolikor toliko mogoči, vsaj na temelju današnjega gradiva, ki pa ne izključuje posamezna odstopanja niti popolnoma novih sklepov če se ugotove novi momenti.
90	Milojčič, Chronologie, 85 sl., 93 sl. — Annual of the British School at Athens XLIV, 258 si.
91	Tompa, Geschichte von Budapest I., Budapest in Altertum I, Budapest, 1942, 28 si.
delno celo paralelno s slavonsko, čeprav ne mogoče v njeni matični deželi, temveč vsaj jugozahodno in zahodno od te. Danes so možni šele prvi sklepi, ki temelje na novih najdbah. Po teh najdbah tudi vidimo, da .Slavonije v tem času ne moremo vrednotiti kot celoto. Njen vzhodni del s Sremom, nekako do črte Osijek-Slavonski Brod je bil pod močnim vplivom vinčanske skupine, na osnovi katere je z mešanjem z foutmirsko, kasneje tudi z lemgyelsko, nastala slavonisko-sremska skupina. Medtem ko se tukaj kasneje javljajo badenska, kostolaška in slavonska skupina v zahodnem delu Slavonije in v Hrvatski, nimamo vsaj za sedaj izrazite badenske skupine, temveč se javlja izrazita kasna faza, neke po-
Sl. 15. Ivankovo in Vučedol
Primerka kuglastih amfor slavonske skupine pod vplivom butmirske (Po Dimitrijeviću)
sebne kulture glede na lengyelsko. Vsaj za sedaj manjkajo posamezne izrazite oblike, ki se drugače javljajo na nekaterih ogrskih najdiščih. Res je pa tudi, da takšna faza lengyelske skupine doslej še ni bila odkrita in raziskana, tako da ni mogoče soditi o vseh variantah v keramičnih, ornamentalnih in drugih oblikah.
Nikakršnih konkretnih dokazov nimamo danes, da bi lengyelska kultura mogla nastati nekako okoli 2600 pred n. št. oziroma, da bi se začela vzporedno z vinčaneko kulturno skupino. Slavonsko-sremisko oziroma babsko skupimo pa danes me moremo istovetiti z lemgyelsko skupino. Nesporno je samo to, da je sl a vonško-sremsk a nastala z ekspanzijo vinčanske skupine proti zahodu ter z njenim mešanjem z drugimi kulturnimi skupinami, ki so ravno tako prispele sem predvsem z juga. Ako izključimo koros-starčevsko skupino kot najstarejšo v teh krajih, nimamo nobene druge, na kateri bi se mogla pri prihodu vinčanske, razviti ta nova (slavonsko-®reonska) kultura. Zaradi popolnoma drugačne materialne kulture pa körös-starčevska odpada kot tak temelj. S la vonsko -s romska skupina je kasneje mogoče vplivala na lemgyelsko, vendar pa nikakor ne v času 2600 pr. n. št. absolutne kronologije. Starejših faz lengyelske, ki se danes mora datirali v eneolit, sploh ne poznamo. Obstoj same vinčanske na Ogrskem, ki naj bi služila kot temelj za razvoj lengyelske. pa ravno tako ni niti verjeten niti možen.
Iz vsega moremo napraviti nekoliko sklepov:
1.	Pod sla v o i isk o -sr enisk o kulturno skupino moremo danes razumeti mešano vinčansko-butmiriska skupino, v katero kasneje, toda zelo pozno, prihajajo tudi posamezni lengyelski in dtrugi elementi. Čista vinčanska se doslej širi le po Sremu in vzhodnem delu Slavonije, vendar imamo ludi že v vzhodnem delu Slavonije na posameznih najdiščih mešano, t. j. pravo slavonsko- sremsko kulturo.
2.	Ekspanzija vinčanske kulture je na (področje Srema in Slavonije izvršena pred 6. m vinčanske 'kulturne plasti, toda po njenem 8. m, kolikor je mogoče .soditi po današnjem materialu.
3.	V istem času se je izvršila tudi ekspanzija vinčanske skupine v severno Bosno, oziroma na desni breg Save.
4.	Potrebno bo popraviti datacijo butmirske kulturne skupine, posebno njenega začetka, ki je vsekakor starejši od 6. m vinčanske kulturne plasti, kakor so doslej domnevali. Ugotoviti bo potrebno tudi razne faze razvoja te skupine.
5.	Doslej še ni ugotovljeno, do kam se je proti severu širila čista butmirska skupina, ki je zajemala lalhko tudi severne predele Bosne.
6.	Po vsem sodeč je butmirska skupina, ako vzamemo kot njen center centralno Bosno, prodrla na sever nekoliko kasneje, kakor je prišla vinčanska.
7.	Marsikateri elementi sorodni butmirski skupini, ki so se v Slavoniji doslej pripisovali lengyelski skupini, pripadajo butmirski. za kar govore posebno najnovejši izsledki v severni Bosni in sama datacija lengyelske.
8.	Doslej znane najdbe lengyelske skupine na Ogrskem pripadajo e neolitiku.
9.	Y Slavoniji in severni Bosni se javljajo lengyelski elementi mnogo kasneje.
10.	Ponekod, kakor v Sloveniji in tudi na posameznih najdiščih v Bosni, pripadajo posamezni lengvelskim sorodni elementi že koncu neolitika in prehajajo v kovinsko dobo.
11.	Nikakršnih dokazov ni doslej, da je na južni del Ogrske vplivala s 1 a v on sk o-sr ei risk a skupina že v času starejše trakaste keramike.
12.	Y Severno Bosno prodira kostolaška kultura v času trajanja lengyelske in badenske skupine podobno kakor v Slavonijo.
ZUSAMMENFASSUNG
Lengyel-Kulturgruppe in Bosnien, Syrmien und Slawonien
Das Bestehen einer Lengyel-Kulturgruppe, die von einigen Forschern noch immer verneint wird, ist heute jedoch unbestreitbar. Mit diesem Namen kann man heute die Gruppe bezeichnen, die sich in dem Eneolithikum im westlichen und im südlichem Dunnantul verbreitet. Leider ist diese Gruppe bisher fast noch ganz unerforscht, obwohl recht starke Indizien für ihre ziemliche Ausdehnung sprechen. Einige Fundstellen, wie Lengyel, Zengövarko.ny und andere gehören zu dieser Gruppe in Ungarn. Manche Funde wurden bisher anderen Kulturgruppen zugezählt.
Milojčić, der -sich mit der Lengyel-Kultur befasste, hat die Fundstellen in Slawonien in die sogenannte slawonisch-syrmische Kultur eingereiht. Diese Kulturgruppe soll eine unmittelbare Nachfolgerin der Körös-Starcevo Kultur sein. In die pannonische Ebene sollte aber diese slawonisch-syrmische Kultur bereits zur Zeit der älteren Bandkeramik eingedrungen sein. Obwohl Milojčić berechtigt war, slawonische und syrmische Ortschaften zu einer besonderen Gruppe auszuscheiden, bleibt jedoch die Frage offen, ob diese Gruppe mit der Lengyel-Kultur wirklich so verwandt list, dass sie mit ihr gleichgestellt werden kann, oder ob sie eine besondere Untergruppe darstellt. Die gleichzeitige slawonisch-syrmische Kultur kann man auch als eine Untergruppe der Vinča-Kultur betrachten, mit der sie sogar mehr gemeinsame Berührungspunkte hat als mit der vorgenanntem. Nach allem zu urteilen, kann man heute die slawonisch-syrmische Kultur als eine Mischung von Vinca und einigen anderen — in erster Reihe Butmir — Elementen betrachten, in beträchtlich minderem Masse, und dies ziemlich später, jedoch von Lengyel-Elementen. Auch die Fundstellen der slawonisch-syrmisehen Gruppe sind bis heute noch ungenügend erforscht, so dass man kein genaues chronologisches Urteil geben kann.
Es wäre von Interesse zu wissen, wie sich auf dem jugoslawischen Gebiet einerseits die Lengyel — und anderseits die slawonisch-syrmische Gruppe verbreitet hat. Mehr auf Grund von Zufallsfunden weiss man, dass die letztgenannte-sich auch im nördlichen Bosnien verbreitete. Als eine bedeutende Fundstelle muss man Crkvine in Turbet bei Travnik hervorheben, wo Vinca-, Butmir- und Lengyel-Elemente gefunden wurden. Es gibt aber auch einige Elemente der Vucedol-Kultur. Bezüglich des Vordringens der Vinča-Kulturgruppe wird uns bedeutende Resultate Tuzla mit Umgebung liefern. Dort war sowohl die Vinča-als auch die Rutmir-Gruppe in den gleichen Ortschaften reich vertreten. Leider fanden bisher systematische Forschungen noch nicht statt. Weiterhin sind von Bedeutung die Fundstellen in Donji Klakar und Donja Mahala, die bisher verschieden gedeutet wurden, von denen aber Donji Klakar nach seinem Kulturinventar zur ausgesprochenen slawonisch-syrmisehen Gruppe gehört. In beiden Ortschaften gibt es sowohl Vinca-, als auch Butmir- und teilweise auch Lengyel-Elemente (Abb. 1—5).
Bei der Analyse der bosnischen Fundstellen mit slawondsch-syrmischer Gruppe sieht man, dass es überall nur reine Erzeugnisse, sei es einer oder der anderen Grundkulturgruppe gibt. Nirgends wurden bisher Entwicklungsformen gefunden, wobei die eine oder die andere Gruppe einzelne Elemente ihr fremden Gruppe übernommen und sie der eigenen Materialkultur angepasst hätte.
Die Expansion der Butmir-Kulturgruppe aus Zentralbosnien gegen das nördliche Bosnien musste etwa zwischen der 6 und 4 m Kulturschicht in Vinca stattgefunden haben. Vielleicht auch etwas früher. Damit wird man aber die Zeitsetzung des Anfangs der Butmir-Gruppe, die nach der bisherigen Annahme etwa der 6 m Schichte der Vinča-Kultur entsprechen sollte, verbessern müssen- Die Vinča-Gruppe musste das Tuzla Becken etwas vor der Butmir-Gruippe erreichen, wofür auch die für die Vinča-Kulturschicht zwischen 8 und 6 m chrakteristischen, mit schwarzer Farbe überzogenen Fragmente der grauen Keramik sprechen-Die erste Kulturberührung zwischen der Vinca- und Butmir-Gruppe mochte aber nach den bisherigen Angaben etwa zwischen 7 und 6 m der Vinöa-Kultur-schicht .stattgefunden haben.
Reine Lemgyel-Elemente dringen nach Bosnien erst sehr viel später vor. Auf Grund dieser Elemente kann man heute auch einige Fundstellen in Bosnien etwas besser zeitlich festsetzen. So ist die Fundstelle in Donji Klakar, die zur reinen slawonisch-syrmischen Gruppe gehört, älter, wodurch aber die Möglichkeit nicht ausgeschlossen ist, dass bei einer systematischen Forschung auch jüngere Elemente gefunden werden. Die Fundstelle in Donja Mahala ist später. Hier befinden sich auch Beispiele der Kostolac-Kultur und einige Beispiele der Lengyel-Gruppe. Auch diese Siedlung hatte ihren Anfang vielleicht viel früher, als es heute den Anschein hat. So könnten ältere Phasen in das Gefüge der slawonisch-syrmischen Gruppe gesetzt werden. In das Gefüge der slawonisch-syrmischen Gruppe werden wahrscheinlich auch einzelne Beispiele aus anderen Fundstellen gehören, wie zum Beispiel die Funde von »Gradina in Alihodže«.
Eine ähnliche Mischung verschiedener Vinca- und Butmir-Elemente gibt eš auch an slawonischen Fundstellen. Je mehr diese Fundstellen gegen Osten liegen, desto mehr Vinca Elemente weisen sie auf. Ein solches charakteristisches Beispiel ist z. B. Kormadin, das nach bisherigen Funden durchaus in das Gefüge der Vinča-Kultur gesetzt werden könnte. Ähnlich auch einige andere Fundstellen in Syrmien. Die Fundstellen aber, die mehr westlich gelegen sind, weisen mehr und mehr gemischte materielle Kutur auf. Zum Beispiel Babska. weiter Sama.tovci, Sarvaš ujs.w. Ein charakteristisches Butmir-Element an diesen Fundstellen ist die Kugelamphore. Es gibt aber auch andere Formen ausser dem Gerät und der Waffe, was eben für Butmir charakteristisch ist, da dies in Vinca unbekannt ist. Kugelamphoren befinden sich auch in der Lengyel-Gruppe. Hier kommen sie jedoch auf hohen zylindrischen und konischen Gestellen vor, auf Füssen, zuweilen mit Wandöffnungen, was in der Butmir-Gruppe nie der Fall ist. Ausserdem kennt die Butmir-Kulturgruppe Gestelle solcher Art überhaupt nicht. Auf Grund von Vorkommen solcher Füsse an verschiedenen Fundstellen in Slawonien, Bosnien, aber auch in Slowenien, die in eine relativ sehr späte Zeit gehören, scheint es, dass die Amphoren seihst im Kreise der Butmir-Gruppe entstanden, von hier aber in die Lengyel- mittels der slawonisch-syrmischen Gruppe übergegangen sind.
Wenn man einige allgemeine Erscheinungen in der Ornamentik, z. B. spi-raloide Verzierung, die eine allgemeine Charakteristik für den Balkan ist, aus-nimmt, gibt es zwischen der Butmir- und der Lengyel-Kultur keine Berührungspunkte. Die Kugelamphoren ausgenommen gibt es heute auch in den Formen zwischen diesen zwei Gruppen keine Analogien.
Die Datierung der Lengyel-Gruppe ist heute bereits unklar, während auch die Datierung der slawonisch-syrmischen Gruppe nicht ganz sicher ist. In Bosnien kann man zeitlich alle bekannten slawonisch-syrmischen Elemente in eine spä-
iere Zeit setzen. In dieser Hinsicht sind die neuesten Funde in Slowenien besonders werholl. Die Annahme von MilojČic, wonach die slawonisch-syrmische	*
unmittelbar der Körös-Starcevo-Kultur folgen sollte, ist ziemlich glaubhaft, jedoch bis heute noch nicht vollkommen bewiesen. Der Möglichkeiten gibt es nämlich mehr. So könnte die erste der zweiten ohne jedwede Zäsur gefolgt sein, wenn die Körös-Sitarcevo-Kultur hier etwas länger als mehr nach Osten hin gedauert hätte. Wenn jedoch diese Kultur so wie anderswo ihr Ende genommen hat, so musste eine Zäsur zwischen dem Ende dieser und dem Anfang der slawonisch-syrmischen bzw. der Vinca-Expansion stattgefunden haben. Keineswegs kann man nämlich die Vinca-Expansion parallel mit der Besiedlung von Vinca setzen. Dafür gibt es heute in Slawonien keine Beweise.
Das, was heute als echte Lengyel-Kulturgruppe, die keineswegs mit der sla-wonisch-syrmischen identisch, bekannt ist, gehört bereits in eine spätere eneolithische Zeit. Die Anfänge der Lengyel-Kultur sind vorläufig durchaus unbekannt. Die Annahme, dass diese Kultur in verschiedenen Varianten sowohl in Ungarn als auch in Slawonien, Kroatien, Slowenien und auch in Österreich zu finden ist, war falsch. Zwischen der slawonisch-syrmischen und unseren westlichen Fundstellen (Slawonien, Kroatien, Slowenien) gibt es einen ungeheueren Unterschied und diese Fundstellen können keineswegs mit den ungarischen Fundstellen, wie zum Beispiel Lengyel, Zengövarkony u. a. in Verbindung gebracht werden. Es gibt auch keinen Beweis von einem Einfluss von Slawonien-Syrmien auf Lengyel bereits zur Zeit der älteren Bandkeramik.
Das Ende der Lengyel-Gruppe kann heute gewissermassen vorausgesetzt werden. Dafür hätten wir einige indirekte Dokumentation zur Verfügung. Nach einzelnen Funden zu schliessen, mag diese Kultur teilweise auch noch zur Zeit der V need ol-Kultur gedauert haben. Allerdings verläuft sie mancherorten parallel mit der Badener, bzw. Péceler Kultur. Selbstverständlich ist heute das enemalige Ausbreitungszentrum noch nicht feststellbar. Sicherer für dais wäre es für die mehr westlich und östlich gelegenen Gebiete, wo eine zwar nicht identische, aber chronologisch gleichzeitige Gruppe erscheint. Aus Dufi-nantul wich die Lengyelgruppe vielleicht bereits zur Zeit der neuen Ankömmlinge der Badener Kulturgruppe. Es kann aber nicht ausgeschlossen werden, dass einige Ortschaften trotzdem noch durch die ältere Einwohnerschaft besiedelt waren.
Aus alledem kann man einige Schlüsse ziehen:
1.	Unter der slawonisch-syrmischen Gruppe kann man heute die gemischte Vinča-Butmir-Gruppe verstehen, wohin später, und zwar viel später, auch verschiedene Lengyel- und andere Elemente gelangen. Die reine Vinca-Kultur verbreitet sich bisher nur in Syrmien und in den östlichen Teilen Slawoniens. Man findet jodoch bereits in den östlichen Teilen Slawoniens in einzelnen Ortschaften echte slawonisch-syrmische Kulturen.
2.	Die Expansion der Vinca-Kultur ist im Bereiche von Syrmien und Slawonien vor der 6 m Vinča-Kulturschicht, jedoch nach ihrer 8 m Schicht, vollzogen, sofern man dies nach dem heutigen Material urteilen kann.
3- Zu gleicher Zeit wurde auch die Expansion der Vinča-Gruppe nach dem nördlichen Bosnien bzw. auf das rechte Sava-Ufer vollzogen.
4. Man wird die Datierung der Butmir-Kuliurgruppe verbessern müssen, besonders die Datierung ihres Anfangs, der jedenfalls älter als die 6 m Vinča-
Kulturschicht sein wird, wie man die« bisher annahm. Es werden auch verschiedene Entwicklungsphasen diiser Gruppe festgesteltt werden müssen.
5.	Es ist bisher noch nicht festgestellt, bis wohin die reine Butmir-Kultur-gruppe sich ausdehnte, es konnten auch nördliche Gebiete von Bosnien umfangen sein.
6.	Aller Annahme nach musste die Butmir Gruppe, wenn man als ihr Zentrum Zentralbosnien annimmt, etwas später als die Vinca-Gruippe nach Norden vorgedrungen «ein.
7.	Mehrere der Butmir-Gruppe verwandte Elemente, die in Slawonien bisher der Lengyel-Gruppe zugeordnet wurden, werden in die Butmir-Gruppe gehören, wofür besonders die neuesten Forschungen im nördlichen Bosnien und die Datierung von Lengyel selbst sprechen.
8.	Die bisher bekannten Funde der Lengyel-Gruppe in Ungarn gehören in das Eneolithikum.
9.	In Slawonien und im nördlichen Bosnien erscheinen die Lengyel-Elemente vdel später.
10.	Stellenweise in Slowenien und auch an einzelnen Fundstellen in Bosnien gehören einzelne den Lemgyelschen verwandte Elemente bereits in das Ende des Neolithikums und gehen in die Mettalzeit über.
11.	Es gibt bisher keine Beweise, dass das Südgebiet von Ungarn bereits zur Zeit der älteren Bandkeramikkultur von der slawonisch-syrmischen Gruppe beeinflusst worden wäre.
12.	Ins nördliche Bosnien dringt während der Dauer der Legyel- und Badener-Gruppe, ähnlich wie in Slawonien, die Eostolacer-Kultur vor.
POLMESEČNE BRITVE IZ JUGOSLAVIJE1
FRANCE STARÉ
Čašo vrni horizont končne 'bronaste dobe in naijsiarcjše železne dobe je v Jugoslaviji, podobno kot v pretežnih predelih jugovzhodne Evrope, še malo raziskan. Manjkajo monografična dela, ki bi ponazorila značilnosti posameznih najdišč ali geografsko strjenih področij, zlasti pa, da bi z zaključenimi najdbami podala kronološko uporabno gradivo', brez katerega si ni mogoče zamišljati še talko skromnih sklepov. Težnja, pomnožiti vire za proučevanje vodi tudi k obravnavanju posameznih vrst predmetov, ki po današnji presoji utegnejo biti značilni ali pa važni. Če v tem smislu zajamemo oblikovni zaklad končne bronaste in najistarejše železne dobe, štejemo pri nas med značilne predmete tudi britve. V glavnem sta v Jugoslaviji zastopani dve obliki britev: dvorezna in einorezna; zadnjo označujemo tudi kot polmesečmi tip. Formalno kronološko prištevamo dvorezne britve Ha A, enorezne, to je polmesečne britve pa časovnemu horizontu Ha B.1 2
Polmesečne britve so v Jugoslaviji znane iz severozahodnih predelov, pogoste so predvsem v okolici Maribora, našli pa so jih tudi v Ljubljani, v Mokronogu, v Škocjanu in v Kobaridu, tako da je glede razprostranjenosti tega predmeta teritorialna zveza med skrajnimi iztočišči severozahodne Panonije in med jugovzhodnim predalpskim prostorom. Proti jugovzhodu veže s takimi britvami Velika Gorica severozahodni del Panonije preko Grapske s Tešnjem v Bosni, od tod pa bi mogli iskati zvezo s polme-sečnimi britvami, ki so znane iz Dalmacije — iz okolice Splita in iz Nina pri Zadru.3 V Sloveniji so našli polmesečne britve le v žganih grobovih, isto v Veliki Gorici in v Garici. Najdba iz Grapske je depot. V kakšnih
1	Na tem mestu se najlepše zahvaljujem tovarišem Š- Batoviču (Arheološki muzej v Zadru), dr. A. Bencu in B. Čoviču (oba Zemaljski muzej v Sarajevu), S. Gabrovcu (Narodni muzej v Ljubljani), S. Pahiču (Pokrajinski muzej v Mariboru), dr. D. Rendič-Miočeviču (sedaj Arheološki seminar Univerze v Zagrebu) m dr. Z. Vinskemu (Arheološki muzej z Zagrebu), ki so mi omogočili študij gradiva, še neobjavljeno pa mi odstopili v objavo. Enako se zahvaljujem profesorju dr. W. Dehnu (Seminar für Vorgeschichte der Universität Marburg/Lahn), ki mi je dal na razpolago skicirke poko jnega dr. F. Holsteja.
2	Glej n. pr. Wagner: Nordtiroler Urnenfelder, Röm.-Germ. Forschungen, Bd. 15, Berlin 1945, str. 50 in sledeče in R. Pittion i : Urgeschichte des österreichischen Raumes, Wien 1954, str. 483 in sledeče.
3	Literatura o polmesečnih britvah iz Jugoslavije je navedena v dodatku, ki je priključen tej študiji.
okoliščinah sta bili najdem! britvi iz okolice Splita, se ne ve; morda sta bili inventar skeletnih grobov, kot so britve iz Tešnja in iz Nima.
Kriterije za tipološko presojo polmesečnih britev4 iščem v elementih, ki so dajali temu praktično uporabnemu predmetu iz obliko ustreznejši ali poseben način uporabe. Osnovne prvine so predvsem v obliki lista oz. v krivini rezila in v namestitvi ročaja. Na tej osnovi moremo polmesečne britve razvrstiti v dve skupini. Prva skupina združuje primere z izrazito iztegnjenim listom, ki ima na hrbtu grbo. Za drugo skupino je značilno, da list nima na hrbtu grbe in da je krivina lista zelo globoko sedlasta. Zelo zanimivo je, da so pri nas britve prve Skupine znane predvsem v se-vernozahodnih predelih Jugoslavije (predvsem v Sloveniji), britve druge skupine pa so našli predvsem v Bosni in v Dalmaciji.
Če bi hoteli iskati oblikovni izvor naših polmesečnih britev, ne hi mogli prezreti sorodnosti z dvoreznimi britvami, ki imajo vertikalno simetričen list in katere so značilne za Ha A horizont (v smislu Yogt-Holste). Polmesečne britve so po obliki le nekaka polovica teh. Za to formalno tipološko domnevo govori britev z dvema grbama iz Pobrežja (T. I, 5), ki bi jo mogli s tega stališča označiti kair ikot predhodnico polmesečnih britev z grbo. Grbi pri Pobreški britvi bi utegnili biti ostanek centralnih prečk, ki sta pri nekaterih variantah dvoreznih britev vezali obe krili lista. Kljub temu pa mislim, da tip polmesečne hritve ne moremo absolutno izvajati iz dvoreznih, za Ha A horizont značilnih tipov, kajti polmesečne britve so labko kot tip nastale neodvisno od starejših dvoreznih oblik.5 Grbe pri polmesečnik britvab utegnejo govoriti za tipološko starost predmeta, kajti one so različno oblikovalne. Ene so izrazite in visoke, druge so nizke in manj izrazite, na hrbtu lista pa imajo tudi različne pozicije. Če drži, da je grba na hrbtu lista okrnel ostanek prečke med krili listov simetričnih britev, potem tiči razlaga za morebitno stopnjo tipološkega in delno morda tudi funkcionalnega razvoja polmesečnih britev v tem, kako se je izoblikoval hrbet lista oz. grba na njem. Pri omenjeni britvi iz Pobrežja (T. I, 5), kjer se zdi, da je tipološka zveza s starejšimi, simetričnimi britvami najbolj očitna, je sprednja grba potisnjena daleč proti konici lista, druga pa je na prehodu listo v ega hrbta v ročaj. Tej britvi so zelo podobne tiste z em}, bolj ali manj poudarjeno grbo, ki je potisnjena nazaj proti sredini hrbta, ali pa je celo v njegovi zadnji tretjini. Te britve nimajo zadnje grbe, njo navadno nadomešča stopničast prehod v ročaj (n. pr. T. I, 4). Zdi se, da grba pri polmesečnih britvah pri uporabi ni imela kakega primarnega pomena, saj hi si težko raztolmačili, zakaj nekateri, po vsej verjetnosti mlajši primeri, nimajo 'grbe na hrbtu lista, ampak na prehodu tega v ročaj. Grba je mogoče služila kot opora
4	S tipologijo polmesečnih britev sta se bavila zlasti N. Aberg: Bronzezeitliche und früheisenzeitliche Chronologie (odslej Âberg. Chronologie) I, Italien, Stockholm 1930 in J. Filip: Popelnicovâ pole a pocâtky železne doby v C.echâch (odslej Filip, Popelnicovâ pole).
5	Enorezni noži so vezani na pojav kulture žarnih grobišč. Morda so se enorezne britve razvile iz enoreznih nožev, v tem primeru gotovo iz takih z grbastim hrbtom (Filip, Popelnicovâ pole. Obr. 65, — Moravska Hiizovâ; Hampel: A bronzekor emlékei Magryhonban I, Budapest 1886, T. XVI, 5 — Tur-činska Blatnica; v- Miske: Die prähistorische Ansiedleng Velem-St. V;d, T XVIII, 22.
14 Arheološki vestnik
203
na hribet lista položenemu kazalcu roike. Pri oblikovanj u polmesec n ih britev (v tem primeru vsekakor iz simetričnega tipa) je bila najbrž glavna težnja, dati britvi za določen način uporabe najbolj ustrezno polkrožno (konveksno) rezilo din njenemu ustrezno konkavno krivino hrbta. Krivina rezila in krivina hrbta se v razvoju spreminjata od iztegnjenih, rahlo polkrožnih oblik k skrčenim, skoraj čisto polkrožnim z visoko dvignjeno konico lista. S tem. verjetno čisto funkcionalno in tipološko razvojnim procesom je v zvezi tudi dolžina ročaja, ki je pri predvidenih mlajših variantah krajši.
Tudi skupina poilmesečnih britev brez grbe, ki je pri nas omejena na področje Bosne in Dalmacije, ima mogoče svoj tipološki izvor v simetričnih britvah z dvojnim rezilom, toda ne v isti varianti kakor skupina polmesečnik britev z grbo. Klasičen in tipološko najbrž najstarejši primer polmesečnik britev lirez grbe je britev iz Graipske (T. III, 6). Njen list je formalno tipološko lahko polovica okroglega lista z globokim izrezom, ki je tipičen za nekatere mlajše inačice simetričnih dvoreznih britev. Britvi iz Graipske so po obliki llista sorodne britve iz Težnja (T. IV, 1, 2, 3) in delno še dve britvi iz Nina (T. IV, 6, T. V, 2). Za te britve je značilno, da imajo zelo ozek list in da konica lista ni prekomerno dvignjena. Tipološko mlajše variante te skupine britev (utemeljene so tudi kronološko) imajo zelo širok list, visoko dvignjeno konico in s tem seveda zelo globoko sedlast hrbet (n. pr. T. VI, 3). Konici nasprotni konec lista, pod katerim je ročaj, je pri tipološko starejših primerih oglato odrezan (n. pr. T. III. 6). pri mlajših pa je koničast in ima včasih tudi gumbast zaključek (T. VI, 3), kar je zelo pogosto pri mlajših italijanskih poknesečnih britvah brez grbe.
Dekoracija je pogostejša pri skupini polmesečnik britev 'brez grbe. Pri britvah z grbo jo v Jugoslaviji srečamo le v treh primerih. Navadno je okrašen list, včasih pa tudi ročaj. Motivi so vrezani, elementi dekoracije pa so nizi poševnih črt, vzporedni trakovi črt, šrafirani trikotniki, potem talki s paličaistim vrhom, »jelkova vejica«, vrezani kirožci in utol-čene pike. Motivi na listu se vedno podrejajo krivimi njegovega hrbta in imajo tekočo nezaključeno strukturo. Doslednost takega načina kra-šenja ponazarja britev iz Graipske (T. III, 6) z gladkim cikcakastim trakom med dvema vrstama šrafiranih trikotnikov, kar je ena izmed 'bistvenih motivnih karakteristik nekaterih inaijdlb Ha B horizonta Bosne. V nekaterih primerih bi mogli k dekoraciji šteti tudi male izrastke na obročkih ročajev, seveda v kolikor ti niso izbrušeni ostanki vlivnih čepkov, kar velja n. pr. za britev iz Maribora (T. II, 2) in za britev iz Tešinja (T. IV, 1). Pri britvah iz Jugoslavije moremo ločiti dvoje vrst dekorativnih izrastkov, take v obliki dveh rogljičev in zoomorfne. Pri ndkaterih britvah iz Nina bi kaj težko ugotovili, da gre za ptice (plastične račke); o tem pa ni dvoma, posebno če pomislimo na pol mesečne britve iz Italije, kjer je ta motiv zelo ipogost. Medtem, ko se rogljičasti izrastki javljajo pri britvah z grbo in pri britvah brez grbe, so zoomorfni izrastki vezani le na poknesečne britve brez grbe (to velja za področje Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in Češke). Nekaj podobnega lahko opažamo tudi pri italijanskih britvah, razloček je le v tem, da sta pri italijanskih britvah
na obročku ročaja navadno upodobljeni le glavici ptic, pri naših primerih pa sta ip.tici upodobljeni tudi v celoti (T. V, 3, T. IV, 5, T. VI, 2, 3,).
Obravnavane polmesečne britve iz Jugoslavije so vlite, delno v dvodelnih, delno pa v enodelnih kalupih. Tiste, ki so izdelane v enodelnem kalupu, imajo eno stran plosko, drugo pa več ali manj profilirano. Zdi se, da je bil ta način izdelovanja udomačen predvsem na področju Bosne in Dalmacije, kjer prevladuje skupina polmesečnik britev brez grbe. Dobro ohranjeni kalup za tako polmesečno britev so našli med naselbinskim gradivom na kolišču v Donji Dolini, ki daje podatek, da so britve vlivali od ročaja proti listu. Ročaji z zaključnim obročkom so vedno masivni in imajo najrazličnejše preseke. V treh primerih so ročaji kvadratnega preseka tordirani, za kar najdemo paralele predvesem v Italiji. V pogledu ročaja je posebnost britev iz Pobrežja (T. I, 5), ki je imela ploščat in morda z nekim drugim materialom (les, kost?) obložen ročaj. Druigi britvi iz Pobrežja (T. I, 6) se je ročaj odlomil in so ga nadomestili s pločevinastim. Defektna je tudi britev iz Ruš (T. III, 2), ki ima naknadno visoko navzgor, na koncu v majhno zanko skovan ročaj. Tudi drugi britvi iz Ruš se je odlomil ročaj in so ga nadomestili z masivnim, železnim (T. III, 1).
Ce pregledamo' spremno gradivo obeh variant v Jugoslaviji najdenih polmesečnik britev, stoji pred nami nekaj zaključenih najdb. V prvi vrsti je pomemben žgan grob iz Velike Gorice (T. VII, A), kjer so našli britev z grbo in s tordiranim ročajem (T. III, 4). Časovna provenienca tega groba je dana s tipičnimi Ha B ornamenti, zlasti z večtračnimi polkrogi ter z oblikami predmetov. Lep primer za to je sekira (T. VI, A, 10) z močno in široko obrobno nabreklino, s poudarjenim prehodom v zelo razširjeni list; tipičen Ha B element pa je tudi plastičen ornament na tulcu, ki ga sestavljajo bradavice, drobna horizontalna rebra, obrisu peščene ure podoben lik in rahlo naznačeni profilirani plavuti ob straneh. Take in podobne sekire so precej pogoste na področju severovzhodne Jugoslavije, na Madžarskem, srečujemo pa jih tudi v vzhodnih Alpah. Kolikor so znane- zaključne najdbe, se taki tipi sekir družijo s predmeti, ki jih stavljamo v okvir mlajših faz 'kulture žarnih grobišč, čeprav je karakter posameznih predmetov teh -najdb včasih mlajši, včasih pa tudi starejši.V depotu iz Uzsavöligya je poleg take sekire ležala velika pozamenterijska fibula, tipična za razvito Ha B stopnjo, medtem ko imajo srpi tega depota nekaj formalno starejših potez, ki -so zajete v rebrib ročajev in v -preprosti profilaci ji listov.6 7 Podobno je z depotom iz Mačkovca,T kjer so poleg take sekire našli še tipe z nerazširjenim listom, ki utegnejo biti nekoliko starejši, kakor je n. pr. -srp iz istega depota, ki ima na listu dve vzporedno tekoči rebri. K problemu časovne opredelitve zaključenih najdb s sekirami, kakršna je naša iz Velike Gorice, je pritegniti še vrsto drugih depotov8 in najdb, ki so brez pravih
6	Arch. Ért. XXX, 1910, str. 426 in sledeče, risba na strani 428.
7	WMBH, VI, 1899, str. 141 in sledeče, T. VI.
8	Beravci (F. Holste: Hortfunde Südosteurcpas, Marburg/Lahn 1950, odslej Holste, Hortfunde, str. 4, T. i, T. 2), Lavasberény (Halste, Hortfunde, str. 13, T. 22 : 1—26), Szentes (Holste, Hortfunde, str. 19, T. 35, T. 36 : 1—7), Sarvaš (Holste, Hortfunde, str. 17, T. 33 : 1—16), Rohod (Holste Hortfunde, str. 22, T. 41 : 14—26),
14*
207
na.jdiščniii podatkov.* 9 Y nekem drugem grahu iz Velike Gorice so našli še eno podobno sekiro.10 11 Ta grob opredeljuje igla s kroglasto glavico, ki je okrašena s tritraenimi polkrogi (Ha B Pfalbaunadel). Značilno je še to, da so v tem grobu našli tudi obroček, ki utegne biti ostanek ročaja neke britve, ki se ni ohranila. Pri tem ne smem prezreti depota iz Herm-baumgartena (Avstrija — Ris. 1), ki je menda poleg groba iz Velike Gorice edina najdba, ki združuje obravnavani tip sekire in polmesečno britev.11 V tem depoi tu je še sekira z razširjenim listom (starejši elemeut), toda z motivom vzporednih in v rahlem loku proti sredini spuščajočih
Risba 1. Herrnbaumgarten (Avstrija), depot (‘h nar. vel.) po Holsteju
se reber, dalje dve iz drobnimi vrezi okrašeni zapestnici in obroč z rom-bičnim presekom, torej predmeti, ki absolutno govorijo za Ha B horizont. Britev iz herrnbaumgarteraskega depota je formalno tipološko mlajša kot naša iz Velike Gorice, kajti grba na hrbtu je pomaknjena daleč proti ročaju. Grob iz Velike Gorice (T. VII, A) je dalje zanimiv zaradi antenskega meča starejše variante, ki utegne reprezentirati najzgodnejšo Ha B stopnjo, ter zaradi antenskega noža, sulice in igel, zlasti igle z vrezi (T. VII, A, 4). Večina teh predmetov sodi v oblikovni zaklad Ha B stopnje. Izven na ta čas vezanih oblik utegne biti nož z izvotljenim jezičastini nastavkom za ročaj, ki je bil nekdaj obložen s platnicami iz
Spàlnaca-Ispâiilaka (Holste, Hortfunde, str. 25, T. 47 : 1—25), Hida-Hidalmâs (Holste, Hortfunde, str. 26, T. 49 : 1—21).
9	Velem-St. Vid (v. Miške, op. eit-, T.XIY. 37—39, T. XVI, 9), Csorvâsa (Hampel, op. cit., T. XIII, 3, 5) Donja Dolina. Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo 1914. sl. 70), Privlaka Arheološki muzej Zagreb inv. št. 2155), Mladetiče (Schmid, Carinola 1909, str. 127, brez risbe; v Nat.-hist. Museum Wien), Melence (Narodni muzej v Ljubljani).
10	F-Staré, Inventaria Archeologica, Jugoslavie, list 7.
11	Iz skìicirke F. Holste j a, glej tudi MZK, 1906, Bd. 5, 3: Ebert, Reallex. IX, T. 194; Âberg, Chronologie, V, 99; Pittioni, op. cit. Abb. 548.
nekega minljivega materiala (T. VII, A, 9). Taki noži niso'v naših žarnih grobiščih, zlasti Ha B stopnje pogosti. V Veliki Gorici so našli še trii take nože, so pa brez ožjih najdiščnih podatkov. Pri nais so znaini še iz nekaterih deipotov in kot posamezne najdbe.12 Take nože so našli tudi na Madžarskem in Sedmograškem,13 posamezne srečujemo v Italiji,14 skoraj največ pa so jih našli v Alpah, posebno na severnem Tirolskem.15 * Značilnost teh nožev iz Velike Gorice je nekoliko odebeljen prehod ročaja v list. To bi sicer lahko bila mlajša poteza, če bi za opredelevanje uporabili tipološko razvojne kriterije drugih tipov nožev kulture žarnih grobišč, češ da je odebeljemi vmesni člen (Zwischenstück) na prehodu ročaja v list poisebna značilnost za Ha B stopnjo. Pri tipu teh nožev pa to očividno ne drži, kajti taki noži imajo odebelitev že v starejših fazah kulture žarnih grobišč — v razviti Ha A stopnji.18 Poliriescčna britev iz dvojnega žganega groba iz Velike Gorice se torej druži s predmeti, ki so značilni za Ha B stopnjo in celo še s predmeti, ki so značilni za nekoliko starejši čas .
Neki drugi žgan grob iz Velike Goniče (T. VII, B) s polmeisečno britvijo (T. III, 3) je vseboval razen fragmenta bronaste pločevine še nož z značilno Ha B krivino lista, ostanek fibule očalarke in bogato oblikovano iglo za spenjanje. Za to iglo najdemo najlepšo paralelo v grobu 6 iz Dobove, ki ima značilnost nerazvite Ha B stopnje.17 Med grobovi iz Velike Gorice in iz Dobove je v materialni kulturi precej stičnih točk. Te predstavljajo nekaj pomembnih značilnosti našega zgodnjega Ha B oblikovnega zaklada, 'ki bii ga mogli izvajati iz končnih faz Ha A stopnje.
Za skupino polmesečnik britev z grbo je pred nami še nekaj zaključenih grobnih enot, ki pa nimajo za kronologijo tako značilnih predmetov kot grobova iz Velike Gorice.18 V Rušah je bila z britvijo T. III, 2 v grobu CXLII19 najdena amfora s cilindričnim vratom, oblika, ki je v žganih grobovih iz severovzhodne Slovenije zelo pogosta; toda v tem grobu iz Ruš v inačici, ki formalno tipološko utegne biti nekoliko starejša, kot so sicer primeri iz obdravskih žarnih grobišč. V grobu XXXI
12	Beravci (Holste, Hortfunde, T. 2: 1—3, 5, 7), Otok Privlaka (Holste, Hortfunde, T. 5: 27), Podcrkavlje (Holste, Hortfunde, T. 8: 9, 10), Donja Berbina (Holste, Hortfunde, T. 15: 11), Topličica (po skicirki F. Holsteja), okolica Požarevca (po skicirki F. Holsteja), Škocjan (Muzej Trst).
13	Holste, Hortfunde, T. 46 : 45—47, 49; Muzeumi és Kônyvtâri Èrtesitô, Budapest 1910, str. 109 in sledeče, T. I—III in dve risbi na strani 117; Nestor, PZ 1935, str. 47, op. 53 (Rohod); Bâtaiszék (po skicirki F. Holsteja).
14	Fontanela (Buli. Pal. It., 1951-52, str. 140 in sledeče, Fig. 10 : 1), Piano del Tallone (Bull. Pah It., 1958, Fig. 6).
15	Wagner, op. cit.
10	Hotting grob 24 (Wagner, op. cit., T. 2: 2), Miihlau grob 45 (Wagner, op. cit., T. 13:9), Mühlau grob 48 (Wagner, op. cit., T. 16:9). Wagner uvršča te grobove v svojo III. stopnjo severnotirolskih žarnih grobov, katero časovno vzporeja z depotom iz Coste del Marana (= post peschiera horizont).
17	F. Stare, Dissertationes III, SAZU, Ljubljana 1953, str. 116, T. VII, 5.
18	Gradivo iz Ruš (sedaj v Johanneuniu, Graz) bliže ne poznam.
19	Grob CXLII je vseboval ža.ro, vrč, amforo, 4 skodele in britev (Wurm-brandt: Das Urnenfeld von Maria Rast, Braunschweig, 1879, str. 42, 43, T. II, 30, T. IV, 12).
iz Ruš20 so poleg britve T. III, 1 našli še pet posod z razvitim Ha B karakterjem. Z dvorišča SAZU v Ljubljani poznamo tri grobe s pol-mesečno britvijo. Iz groba 11 (risba 2, B) je važna termica (risba 2, B, 1) in fragmenti manjše posode (risba 2, B, 8), prva s plitkimi in širokimi, druiga pa z ozkimi im globokimi žlebi, kar je neka osnovna značilnost zgodnje in razvite kulture žarnih grobišč. Isto velja za fragmente neke večje posode iz groba 9 (risba 2, A, 3), pri čemer je pripomniti, da so
Risba 2. Ljubljana SAZU: A — Žgan grob 9 (M nar. vel.), grobu pripada še fragment britve T. I, 3; B — Žgan grob li (1, 5—9 = H, 2 = Vi, 3 = R, 4 = 1/a nar. vel.),
grobu pripada še britev T. I, 1
rebra iztisnjena z notranje strami in da je površina rahlo grafitirana. Ostale naše pobnesečne britve z grbo so našli v grobovih z izrazitim Ha B karakterjem.
Skupina polnnesečnih britev brez grbe ima pri nas kronološko oporo v trek najdbah. Depot iz Grapsike21 (risba 3, T. III, 6) sestavlja šest sekir, dve sulici, srp, fragment zapestnice in kamnita zagozda. Široke ploščate zapestnice s horizontalnimi cribri so pri nas v zvezi s Ha B gradivom.
20	Grob XXXI s ploščo je vseboval žaro, vazo, vrč, 2 skodeli in britev (Wurmbrandt, op. cit., str. 36, 37, T. I, 1, T-IV, 11).
21	Po pripovedovanju delavcev, ki so predmete našli, sla bili baje tam še dve glinasti posodi (Benac, Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo 1954. str. 163).
Grob 1 iz Vrši pri Šibeniku je n. pr. poleg dveh takšnih zapestnic vseboval med drugim tudi dve veliki lok as ti fibuli z dvema gumboma na rahlo odebeljenem lolku.22 23 Talko, za dalmatinski Ha B horizont zelo tipično obliko fibule najdemo v zvezi s ploščatimi nairebrenimi zapestnicami v nekem grobu iz Polja pri Dobrinju (otok Krk),23 v Balini glavici in končno v depotu iz Škocjana,24 katerega zgornjo časovno mejo ne moremo postaviti izven okvira Ha B stopnje. Nekoliko drugače je s takimi zapestnicami iz Bosne. Na tem področju se one družijo tudi s predmeti, ki so starejši in so gotovo vsaj delno časovno paraleleni s starejšimi fazami kulture žarnih grobišč (Hči A). Lep primer za to je grob iz gomile X pri Mlađu,25 kjer so našli ploščato narebreno zapestnico in veliko iglo iz »makovo« glavo (Mobnkopfnadel). Iglo bi mogli na podlagi primerjave z grobnim inventarjem iz Bennweierja (Švica)26 postaviti v starejše faze Ha A stopnje, podobno' kot večji del grobov s takimi iglami iz Švice.27 28 Za isti datum bi govoril tudi grob 1 iz gomile H v Borovisikem,23 kjer iso poleg podobne igle našli tudi narebreno ploščato zapestnico. Sekire iz grapskega depota imajo značilnosti Ha B stopnje (risba 3: 4, 5, 6), delno pa kažejo, če že ne izvirne tipičnosti, pa vsaj reminiscence Ha A oblik. To velja zlasti za strogo trikotna rdi)ra na tulcih (risba 3: 2, 3). Medtem ko' moremo obe sulici s fasetiranim tulcem tipološko uvrstiti v Ha B oblikovni zaklad, ima srp zopet starejšo potezo, ki je izražena v paralelnih rebri h ročaja, ki se ne nadaljujejo v list. Tako moremo torej, podobno kot pri dvojnem grobu iz Velike Gorice tudi piri depotu iz Grapske ugotoviti, da imajo nekateri predmeti še poteze Ha A horizonta, nekateri pa že vse značilnosti Ha B oblikovnega zaklada.
Za časovno opredeljevanje pol mesečnih britev 'brez grbe je važen grob I iz Tešnja (T. IV, 1, T. VIII). Že večkrat je bilo opozorjeno na najožje razmerje med grobovi iz Tešnja in sorodnimi najdbami, kot so n. pr. Veliki Mošunj, Bugojno, Krehin Gradac itd., češ da je v ozadju ista dela mica, ki je izdelala večino med seboj del no po oblikah, še bolj pa po dekoraciji tako podobnih predmetov. Truhelka je najdbo iz Velikega Mošuimja časovno opredelil na osnovi fibule tipa peschiera, ki pa jo je sam 'umetno sestavil iz fragmentov nekega drugega predmeta te najdbe.29 Da naj'dba iz Velikega Mošunja ne sodi v horizont peschiera fibul, je nakazal Korošec, toda njegova datacija je občutno prenizka.30 V zvezi z obravnavanim depotom iz Grapske je Benac naštete, med
22	Neobjavljeno — v Arheološkem muzeju v Zadru inv. št. 3080—3085.
53 Ljubič: Popis arheološkog odjela Zagrebškog muzeja, Zagreb 1889. T- X, 33, 36; Âberg, Chronologie, V, str. 112, Abb. 191 (»Vinodol pri Grižami«).
24	Szombathy, Mitt. Prähist. Komm., Wien, 1913, str. 159, Fig. 148. Szombatliy jo označuje kot fragment igle.
2i Benac—Čovič: Glasinac (Katalog I), Sarajevo' 1956, T. XXVIII, 1—24.
26	Kraft: Anzeiger für Schweizerische Altertumskunde, 1927/28, str. 1 in sledeče, Abb. 5.
27	Kraft, 1. c., grobovi tipa Mels (= Rixeim horizont) tabela na strani 80. Primerjaj F. Holste: Die Branzezeit Sund- und Westdeutschland. 1953, Abb. 13.
28	Benac-Čovič, op. cit., T. XXVII, 1—9.
29	Truhelka, Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo 1915.
39 Korošec, Novitates, Sarajevo 1945.
seboj sorodne najdbe, med drugimi tudi najdbi iz Velikega Mošunja in Tešmja, okvirno pravilno kronološko opredelil.31 Glavna predmeta za datacijo groba I iz Tešmja sta nedvomno sekira in meč. Oblika sekire (T. VIII, 37) ima značilno Ha B shemo: pri ostrini razširjen list in široko svitkasto odebelitev ob ustju tulca. Meč (T. Vili, 1, 2) pripada tipu z razmeroma kratkim listom im z jezičastim nastavkom za ročaj (le ta ima tipično Ha B shemo), ki ima bronasto, iz enega kosa ulito oblogo s ploščatim zaključnim gumbom ledvičaste oblike. Obloga ročaja je pri meču
Risba 3. Grapsfca, depot (to nar. vel. po Bencu), depotu pripada še britev T. III, 5
iz Tešnja ohranjena le v spodinjem delu. Po obliki in tehnični sestavi popolnoma enaka meča poznamo še iz Velikega Mošunja in iz Bugojna.32 Iz Tešnja sta znana še dva groba (T. IX, A, B), med njunim inventarjem so našli ratzen drugih predmetov, o katerih se ne ve, kateremu teh dveh grobov pripadajo (T. IX, C), še dve fragmentirani britvi (T. IV, 2, 3). Karakter najdb govori za razviti Ha B horizont.
Preostanejo še grobovi s polmesečnimi britvami brez grbe iz Nina. Ali je dvom glede verodostojnosti podatkov o zaključenih grobnih enotah iz Nina upravičen, bo težko, če že nemogoče dokazati ali ovreči. Če sledimo staremu inventarju zadarskoga muzeja in še pred štirimi leti na kartone pritrjenim .skup in am predmetov, ki so ponazarjali grobne celote, potem smo vsaj delno upravičeni misliti na zaključene grobne enote.
31	Benac, Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo 1954, str. 166, 167.
32	Veliki Mošunj (Truhelka, Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo, 1913), Korošec, Novitates, Sarajevo 1945), Krehin Gradac (Truhelka, WMBH, 1883, str. 37; MZK, 1888, str. 7—15; Much. Atlas, T. 37: 1—12; Ljubič, op. cit-, T. 14: 94-95).
Med grobovi z britvami iz Nina je skoraj najbolj pomemben skeletni grob 14 (risba 4, T. V, 2). Ce pregledamo v tem grobu najdene predmete, se iz tipološke in kronološke enotnosti najdbe oddaljuje le bronasti novec grške kolonialne provenience (risba 4: 29, averz ni jasen), ki po vsej verjetnosti ni sestavni del tega groba.33 Igle s stožčasto glavico (risba 4: 2, 3) so v Ninu znane iz skeletnega groba I, ki je ležal v kamniti skrinji in kjer je bil najden tudi bronast antenski meč tipološko mlajše provenience.34 Prav zaradi oblikovnih prvin meča je ta grob znatno mlajši kot obravnavani dvojni žgan grob z antenskim mečem iz Velike Gorice,
Risba 4. Nin — skeletni grob 14 (/4 nar. vel.), grobn pripada še britev T. V, 2
časovno pa utegne biti paralelen žganemu grobu v kamnitni skrinji iz Podzemlja, ki je med drugimi predmeti vseboval tudi antenski meč mlajše variante.35 Igle iz Minskega groba 14 imajo paralele še v grobovih 48, 49 in 50 iz istega najdišča. V grobu 48 je taka igla, podobno kot v grobu 14, najdena skupno z lokasto fibulo, ki ima na loku veliko jantarjevo jagodo (risba 4: 4, 5). Ta tip fibule je nadvse značilen za grobove iz Nina in za nékalko istočasne grobove iz Picena.36 Te grobove moremo na podlagi spremnega gradiva postaviti nekako na konec Ha B faze, verjetno pa je njihov višek v Ha C stopnji. Za prvi datum govorijo
33	Ta novec lahko kronološko vzporedimo s srebrnim metapontskim sta-lerom, ki je služil kot obesek na srebrni fibuli certosoidmega tipa iz groba 4 iz Nina (Galli, Bull. Pal. It., NS IV, 1940, str. 188 in sledeče T. II, 1). Novec sodi v konec VI. ali na pričetek V. stol. pr. št.
34	Bersa, MZK, 1905, str. 153, 154, Fig. 52, 33.
35	Reinecke. MAGW, 1900, str. 44 in sledeče; Hoernes, WPZ, 1915, str. 120, T. VII, 20.
36	S. Constando grobovi I. VII, IX, XVII (Dimitrescu, L’Età del Ferro nel Piceno, Bucarest 1929, T. V, VII, IX).
lakaste'7 in kačaste fibrille37 38 (risba 4: 6, 7), za drugi datum pa predvsem rtaste. Fibule z jantarjevo oblogo pa nastopajo tudi v zvezi s certo-soidnimi fibrillami.39
Zelo nenavaden, vendar toliko bolj zanimiv kronološki podatek nam daje kalup za polimesečmo britev brez grbe, ki je bil najden na kolišču v Donji Dolini. Na nasprotni strani kalupa za britev je še polovični kalup za tulaisto sekiro. Ta bulasta sdkira je imela dve ušesci za pritrjevanje na drog im široko s vil kasto odebelitev ob ustju tulca, kar govori za razvito fazo Ha B stopnje.40
Ob teni pregledu zaključenih najdb s poimesečninii 'britvami iz Jugoslavije in z vzporej an j ern s podobnim gradivom, ki še zdaléka ni izčrpalo vsega v poštev prihajajočega, smo lahko opazili, da olle osnovni varianti polmesečnih britev (z grbo in brez nje) utegneta biti v svojih tipološko starejših fazah časovno paralelni. Za to govori v prvi vrsti žgan grob iz Velike Gorice in depot iz Grapske. Predmeti obeli najdb imajo značilnosti Ha B stopinje, družijo pa se z nekaterimi starejšimi Ha A elementi. Če bi se torej vprašali za čas, kdaj se v Jugoslaviji pojavijo prve pohneisečme britve, bi mogli na podlagi tega odgovoriti: nekje na prehodu Ha A v Ha B stopnjo. V našem primeru bi se 'konično mogli odločiti za Ha B stopnjo s pripombo, da so bili v času pojava polmesečnih britev v uporabi še starejši elementi, z drugimi besedami za časovni horizont, ki v srednji Evropi ustrelza nerazviti mlajši fazi (Ha BJ kulture žarnih grobišč (po Vag tu, Halste ju, Kimmigu).
Ta ugotovitev pa se ne sklada s kronološkimi sistemi, ki obravnavajo najstarejšo železno dobo v Italiji. To velja zlasti za Abergovo časovno shemo,41 ki jo je pri kronologiji kulture žarnih grobišč in najstarejše železne dobe ma Češkem delno uporabili tudi Filip;42 obema so bile pol-mesečne britve edem izmed osnovnih kriterijev za časovno opredeljevanje. Pripomniti je tudi to, da je Filip akceptiral tudi Ab ergo v o tezo, češ da so polmesečne britve italijanskega izvora in da so se razširile iz Italije preko alpskega prostora na Moravsko.43 Ta teza nima prave tipološke niti kronološke osnove. Poudariti je treba, da vzhodno od Este ne poznamo za srednjo Italijo značilnih polni esponili britev in da so polmesečne britve v jugovzhodnem predalpskem'prostoru in v zgornjem delu Balkanskega polotoka zmane že pred pričetkom grolbišč v Bologni (S. Vitale) in v Tarquiniji.
Polmesečne britve alpskega in predalpskega prostora, Moravske in Madžarske pripadajo tipu polmesečnih britev z grbo, našli pa so jih v
37	Nin grob 48, neobjavljeno, Arheološki muzej v Zadru, inv. št. 2667, 2668;
S-	Constanzo grob VII (Dimitrescu, op. cit., T. IX).
38	S. Constanzo grob XVII (Dimitrescu, op. cit., T.V).
39	Zaton grob 7. neobjavljeno. Arheološki muzej v Zadru. inv. št. 3070. 3071. 5077, 3078.
10	Truhelka, Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo 1914, sl. 70.
41	Aberg, Chronologie, I, Italien.
42	Filip, Popeln ico va pole.
43	Filip, Popelnicova pole. str. 116.
grobovih kulture žarnih grobišč in le izjemno v depoiu.44 Med tipološko najstarejše primere polmesečnik britev z grbo iz tega področja je šteti britev iz dvojnega žganega groba iz Velike Gorice, iki 'kot ugotovljeno pripada nerazvitemu Ha B horizontu kulture žarnih grobišč. Take starejše polmesečne britve z grbo, za katere je značilen dolg tordiran ročaj z obročkom, ki ima dva rožička, so znane tudi iz Italije severno od Apeninov: iz Fontanelle (Ris. 5 A),45 Bisinantove (Ris. 5 B),46 Bussano Veneto,47 Trévisa48 in iz depota iz Limone (T. X).49 50 Aberg stavlja večji del teh naj-
dišč v končno bronasto dobo, v tako imenovano »Praevillanova« periodo, ki naj bi po njegovem kot tipično severno italijanjska post terramare kultura imela ekspanzijo proti jugu, kjer bi z domorodnim elementom ustvarila poznejšo »Vi Ha nova« kulturo.“* V tej zvezi nas zanima problem t. im. praevillainova horizonta v severni Italiji, njegov a časovna in kulturna opredelitev. Grob 2 iz Fontanelle (Ris. 5 A) je poleg polmesečne britve vseboval še bikonično žaro in tri male lakaste fibule z delno toir-diranim, delno pa nasvitkanim lokom. Od značilnih predmetov grobišča
44	Glej opombo 11.
45	Trerotoli, Bul. Pal. It., NS VII, 1951-52, str. 140 in sledeče.
48	Chierici, Bull. Pal. It., I, 1875. Tav. II. 1—5; Montelius, La Civilisation primitive en Italie, Série B (Odslej Montelius, Civ.). PI. 41.
47	Orsi, Not. d. Sc.. 1894, str. 159, Fig. 6.
48	Montelius, Civ., Pl. 34: 17.
49	Montelius' Civ- Pl. 121; Buli. Pal. It- 1887, str. 122, T. IV, 11.
50	Âberg, Chronologie I. Italien, str. 30 in sledeče.
iz Fontanelle je omeniti še obeske v obliki sončnih koles z različnimi centralnimi križnimi motivi, nož z jezičastim nastankom za ročaj, ki ima t. im. Ha B krivino lista ter pinceto.51 Grob 2 kakor tudi ostali material grobišča iz Fontanelle govori vsekakor za Ha B fazo kulture žarnih grobišč. Tudi žgan grob s polmesečno britvijo z grbo, v katerem je ležala tudi mala lokasta fibula s tordiranim lokom iz Bismantove, govori za isti časovni in kulturni horizont. V isti časovni okvir bi mogli postaviti tudi depot iz Limone (T. X), ki je poleg po Im ©sečne britve z grbo starejše variante vseboval še nekaj za Ha B horizont prav tipičnih predmetov, kot n. pr. lokasto fibulo z dvema gumboma, kačasti fibuli zgodnejše variante, tipičen Ha B srp in pinceto, podobno oni iz grobišča v Fontanelli. Za polmesečno britev starejše variante iz žganega grobišča iz Bassano Veneto mi niso znani ožji najdiščni podatki (seveda, če sploh oblajajo), toda ostalo gradivo tega grobišča kaže na splošno elemente Ha B horizonta, po vsej verjetnosti nekega mlajšega karakterja, za kar govore igle s stožčasto glavico, keramika in kačasta fibula z diskasto nogo,52 ki ima par aide v srednji Italiji in v grobu 99 iz Torre Galli.53 Polmesečna britev iz Trevisa nima ožjih najdiščnih podatkov, prav tako ne taka britev iz Estavayerja v Švici,54 55 56 57 ki bi v tej vezi prišla v poštev.
Pol mesečne britve z grbo starejše variante se torej v Italiji javljajo v okviru kulture žarnih grobišč, časovno v njeni mlajši, Ha B fazi, v času, ki ga tudi označujejo kot praevillanova horizont. Mogli bi reči, da se te britve, ki reprezeutirajo najstarejše polmesečne britve z grbo v Italiji, vežejo na oblikovno raven najstarejših lokastih fibul. Ta ugotovitev formalno opredeljuje tudi večji del najdb praevillanova kompleksa v Italiji od Bismantove do Timmarija in od Bassano Veneta preko Coste del Marana do Milazza na Siciliji,65 v okviru katerega bi mogli ločiti najdišča s starejšim (Pianello, Coste del Maramo) in taka z mlajšim karakterjem (Limone, Bassano Veneto). Glede na kronološke probleme najstarejše železne dobe v Italiji, ki jih je ponovno načel Georg Kos-saek50 in v zvezi s periodizacijo tamkajšnjih obdobij (Praevillanova, Benacci I, Benacci II, Amoaldi, Certosa), bi mogli v tej zveizi pripomniti, da je pričetek grobišč praevillanova karakterja izven okvira izTazite Ha A stopnje v srednjeevropskem smislu in da bi ga v najboljšem primeru lahko stavili v neko zgodnjo Ha B fazo (Ha Bi), medtem ko bi pričetek grobišč v Bologni in na področju južne Villanova kulture ne bil starejši od že razvitega Ha B horizonta (Ha B-<). Italijanske polmesečne britve brez grbe, ki so značilne zlasti za mlajše grobišče Benacci, za Be-nacci-Capraro, za Este in za kompleks južne Villanove kulture, pa so-
51	Trerotoli, Bull. Pal. It., NS Vlil, 1951-52, str. 140, Fig. 10: 1, 3, 5, 6, 7.
52	Orsi, Not. d. Sc., 1894, str. 159, Fig. 1—5.
53	Monumenti Antichi, Milano, 31, str. 67.
54	Mitt. Anthr. Ges., Zürich, XX, 3, Pfalbauten Vili, T. IV, 36.
55	Za podatek o žganem grobišču iz Milazza se zahvaljujem prof. Chr. Haw-kesu (Oxford).
56	Atti del Im0 Congresso internazionale di preistoria e protostoria Medi-terranea, 1950, str. 368 in sledeče.
57	Minto, Not. d. Se., 1941, str. 375, Fig. 4: 2, 13.
dijo v čas pozne Ha B in zgodnje Ha C stopnje, posamezne primere pa najdemo celo v 'grobovih s certošklmi fibulami.57
V primerjavi z opisanimi zaklj učenimi najdbami iz Italije je dvojni žgan grob iz Velike Gorice s polmesečno britvijo z grbo starejši, kakor sta groba is talko britvijo iz Fontanelle in iz Bismaintove, vendar pa mlajši kot je depot iz Coste del Marana53 in kot so starejši grobovi iz Pianella,58 59 kjer polmesečne britve še ne nastopajo. Isto velja za depot iz Graipske, ki stoji še v luči nerazvite Ha B faze in katero bi mogli paralelizirati z zgodnjimi praevilllanova pojavi. V razvito Pia B faizo sodijo pri nas žgana grobišča s tipološko maljšimi polmesečnimi britvami z grbo: Maribor, Mokronog, Ljubljana itid. V ta časovni horizont bi mogli prišteti depot iz Herrnbaumgartena ter skeletne grobove iz Tešnja 'z vsem kompleksom podobnih najdb iz Bosne, kot so n. pr. Veliki Mošuinj, Bugojno in Krehin Gradac. V Italiji bi tem najdbam časovno ustrezali na eni strani grobovi s poznimi praevillanova pojavi in depot iz Limona, na drugi strani pa starejši grobovi Villanova kulture (S. Vitale in Benacci v Bologni, starejši grobovi iz Vetulonije, Tar quini j e, Capodimota itd.). Časovno razmejitev med Praevillanova in Villanova kulturo v Italiji bi pri nas ponazarjal grob I iz Tešnja, ki bi ga mogli postaviti na isti časovni (toda ne kulturni nivo ‘kot grob 255 iz Benacci-Bologne,60 dlje kot grob 186 iz S. Vitale-Bologne61 62 ter Poggio dellTmpiecato (grob 25)" in Pozzo grob iz Monterozizija.63 Konec Villanova kulture v Italiji v smiislu razvitih Ha B pojavov, ki jih med drugim označujejo tudi najmlajši tipi polmesečnih hritev brez grbe, označuje grob 59 iz Benacci-Caprare64 65 * in grob 236 iz Este,05 pri nas pa nekako grob 14 iz Nina (glej Prilogo 1).
Domovino polmesečnih britev je treba vsekakor iskati nekje na področju severnega Balkana in severozahodne Panonije. Od tod so se polmesečne britve z grbo razširile kot tipičen inventar kulture žarnih grobišč preko Itirlani je (Treviso!) v severno Italijo, potem pa dalje proti jugu ter na sever v Nižjo Avstrijo ter na Moravsko. V času Villanova horizonta se v Bologni in v zahodnem delu srednje Italije pojavijo polmesečne britve brez grbe,06 ki se kmalu pr.ično tipološko mešati s polmesečnimi britvami z grbo. Tipološki izvor polmesečnih britev ‘brez grbe iz Italije moremo povezovati le s takimi britvami iz Nina v Dalmaciji in s še starejšimi iz Tešnja in Grapske v Bosni. Tudi tu je računati na neko migracijo, če že ne etnično pa vsaj kulturno, ki ni zajeta le v jKiImesečnih britvah brez grbe. ampak tudi v drugih elementih materialne in celo duhovne kulture, ki imajo svoj izvor v zahodnem delu Balkanskega polotoka, zlasti v Bosni in v severni Dalmaciji. Tu mislim predvsem
58	Not. d. Sc., 1880, str. 125; Montelius, Civ-, Pl. 119.
59	Buli. Pal. It., 1914, T.4-6.
60	Montelius, Civ., Pl. 75: 5, 12.
61	Aberg, Chronologie I, Italien, str. 154.
62	Not. d. Sc., 1907, str. 74.
63	Montelius, Civ., PL 278.
61 Not. d. Sc., 1889, str. 516. T. I.
65 Buli. Pal. It., 1912, T. 3-4.
60	N. pr. britev iz Populonije grob 2 (Not. d. Sc., 1921, str. 201, Fig. 10).
na lokaste fibule z 'dvema gumboma na loku, na fibule z veliko jantarjevo jagodo in iloku, na fibule očalarke in na pektorane s protomi goisk. Ta migracija, ki se je vršila preko Jadranskega morja, sodi v čas okoli začetka Villanova kulture in je v na jožji zvezi z etnično že formiranimi ilirskimi plemeni Bosne in Dalmacije, za katere imaimo ne le arheološke, ampak tudi lingvistične dokaze na vzhodni obali Apeninskega polotoka.67
V zvezi s polmesečnimi britvami z Moravskega (izključimo tipi z grbo) omenja tudi Filip vplive z juga, pri čemer misli zlasti na Italijo.68 Pa tudi Ab erg govori v zveizi z britvami o premikih, o prodoru severno italijanske kulture pozne bronaste dobe (Praevillanova) v srednjo in južno Italijo, pri čemer ugotavlja starejši tok, ki ga ozmačuejo dvorezno britve in nekoliko mlajši tok s polmesečnimi britvami.69 Ti vplivi oziroma premiki, ki jih moremo povezovati s polmesečnimi britvami, imajo pomembno zgodovinsko oizadje, ki je zajeto v pojmu Ha B horizonta. Oznako Ha B lahko pojmujemo kulturno in pri tem mislimo na neki določen oblikovni zaklad, navadno kulture žarnih grobišč, ki mu v najbolj čisti obliki sledimo v jugovzhodnem predalpskem prostoru in v severozahodni Panoniji, zlasti med Savo in Dravo. Oznako Ha B pa lahko pojmujemo tudi kronološko in mislimo pri tem na tisti čas, ko se je omenjeni Ha B oblikovni zaklad kulture žarnih grobišč iz svojega prvotnega področja razselil proti zahodu v Italijo in proti severu na Moravsko. V tej zvezi se sproži problematika južnega kompleksa kulture žarnih grobišč, ki je že ob svojem nastajanju vplival na področje centralnega Balkana (predvsem na Bosno) in katerega oblikovni zaklad se je moral izoblikovati še pred svojo selitvijo. Z detajlnejšim študijem pozno broeastodobnega materiala iz Jugoslavije ne bo težko priti do zaključka, da je velik del najdb s Ha B značilnostmi iz tega področja časovno paralelen vsaj s poznejšo Ha A fazo kulture žarnih grobišč v srednji Evropi. Tako prihajamo do čisto novih kronoloških osnov kulturno zgodovinskih pogledov, ki postavljajo področje severnega Balkana in zahodne Panonije v časovnem okviru med t. im. egejsko selitvijo in trakokimerijskim vdorom v čisto novo luč,
DODATEK
Pregled v Jugoslaviji najdenih polmesečnih britev (Karta 1)
1.	Maribor (Pokrajinski muzej Maribor)
—	Žgan grob, inventar groba ni znan (F. Baš, CZN, 1933, str. 38 in sledeče,. Priloga 28) — T. II, 2.
—	Žgan grob, inventar groba ni znan, neobjavljeno — T. II, 3.
—	Žgan grob, inventar groba ni znan, neobjavljeno — T. II, 4.
2.	Ruše (Johanneum, Graz)
—	Žgan grob XXXI (Müllner, Der Urnenfeld bei Maria Rast in Staiermark, Miti. C. Commission, I, 1875, risba na str. 61; Wurmbrandt, Das Urnenfeld bei Maria Rast, Braunschweig 1879, T. IV, 11) — T. Ili, 1.
—	Žgan grob CXLII (Wuirmbrandt, op. cit., T. IV, 12) — T. III, 2.
67	N. pr. Jajpigi, Mesapi
68	Filip, Popelnicovâ pole, str. lil, 116.
69	Âberg, Chronologie I, Italien, str. 24, 208, 29.
5. Razvanje (Pokrajinski muzej Maribor)
—	Verjetno iz žganega groba, inventar groba ni znan, neobjavljeno — T. II, 5.
4.	Pobrežje (Pokrajinski muzej Maribor)
—	Žgan grob, inventar groba ni znan (S. Pahič, Arheološki vestnik V/2, 1954, T. IX, 42) - T. 1, 5.
— Žgan grob, inventar groba ni znan (Pahič, op. cit., T. IX, 40) — T. 1, 6.
— Žgan grob, inventar groba ni znan (Pahič, op. cit., T. IX, 41) — T. II, 1.
5.	Benedikt v Slovenskih goricah (Pokrajinski muzej Maribor)
—	Verjetno* iz žganega groba, inventar groba ni znan, neobjavljeno — T. II, 6.
6.	Ljubljana dvorišče SAZU (Narodni muzej v Ljubljani)
—	Žgan grob 9 (F. Starè, Ilirske najdbe železne dobe iz Ljubljane, Ljubljana 1954, «str. 26, T. IX, 10) — T-1, 3. risba 2 A.
—	Žgan grob 10 (Starè, op. cit., str. 27, T. XI, 2) — T. I, 2.
—	Žgan grob 11 (Stare, op. cit., str. 28, T. XII, 2) — T. I, 1, risba 2 B.
7.	Kobarid (Muzej v Trstu?)
—	Žgan grob.
8.	Škocjan (Muzej v Trstu?)
—	Žgan grob (M. Hoernes, Die Hallstattperiode, Archiv für Anthropologie, NF III, Braunschweig 1905, T. XVI, 5.)
9.	Mokronog (Narodni muzej v Ljubljani)
—	Žgan grob, inventar groba ni znan (M. Lloernes, WPZ, 1915, str. 113—114, Abb. Ill, 1) — T. I, 4.
10.	Velika Gorica (Arheološki muzej Zagreb)
—	Žgan grob (Starè, Inventaria Arhaeologica, Yugoslavie, list 6, 6 A) — T. III, 4, T. VII, A.
—	Žgan grob (Starè, Inventaria Arhaeologica, Yugoslavie, list 8) — T. Ili, 3, T. VII, B.
11.	Garica (Arheološki muzej Zagreb)
—	Žgan grob, inventar groba ni znan, neobjavljeno — T. III, 5.
12.	Nin (Arheološki muzej Zadar)
—	Skeletni grob 1, neobjavljeno — T. V, 4.
—	Skeletni grob 8, neobjavljeno* — T. VI, 4.
—	Skeletni grob 14, neobjavljeno — T. V, 2, Risba 4.
—	Skeletni grob 60 (dve britvi), neobjavljeno — T. VI, 1, 2.
—	Iz skeletnih grobov (štiri britve), neobjavljeno — T. IV, 6, T. V, 1, 3, T. VI, 3.
13.	Iz okolice Splita (Arheološki muzej Split)
—	Dve britvi, okoliščine najdb niso znane, neobjavljeno — T. IV, 4, 5.
14.	Tesan j (Zemaljski muzej Sarajevo)
—	Skeletni grob I (Č. Truhelka, Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo 1907, str. 62, sledeče) — T. IV, 1, T. VIII.
—	Iz skeletnih grobov II in III dve britvi (Truhelka, op. cit., T. IV, 2, 3, T. IX, A, B, C.
15.	Grapska (Zemaljski muzej Sarajevo)
—	Depot (A. Benac, Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo 1954, str. 163, T. I, 5) — T. III, 6, Risba 3.
16.	Donja Dolina (Zemaljski muzej Sarajevo)
—	Kalup iz naselbinskega gradiva kolišča (Truhelka, Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo 1914, slika 70) — T. IX, D.
ZUSAMMENFASSUNG
Halbmondförmige Rasiermesser aus Jugoslawien
Es werden halbmondförmige Rasiermesser aus Jugoslawien behandelt, die typo logisch in zwei Gruppen eingeteilt werden können: eine Gruppe halbmondförmiger Rasiermesser mit Buckel (T. III, 4) und eine Gruppe der buckellosen Rasiermesser (T. III, 6). Ihre typologische Abstammung könnte in einigen Varianten zweischneidiger Rasiermesser oder einschneidiger Messer mit buckeligem Rücken gesucht werden (Anni. 5). Halbmondförmige Rasiermesser mit Buckel sind in Jugoslawien ausnahmslos das Inventar der Brandgräber und werden auf dem Gebiet Nordjugoslawiens (Kroatien, Slowenien) gefunden, während buckellose Rasiermesser nur in den Skelettgräbern und in dem Grapska Depot gefunden wurden, territorial umfassen sie Bosnien und Dalmatien. Altere Varianten halbmondförmiger Rasiermesser mit Buckel haben einen tendierten Griff und den Buckel in der Rüctkenmitte der Klinge (T. III, 4). Jüngere Varianten haben einen kurzen Griff, der Buckel ist aber gegen den Griff verschoben (T. II, 2). Ältere Beispiele buckelloseir halbmondförmiger Rasiermesser haben ein schmales Blatt und einen langen Griff (T. III, 6). Jüngere Beispiele haben aber ein sehr breites Blatt mit stark sattelförmigem Rücken, hoch gehobene Spitze und einen kurzen Griff. Auf dem Schlussring sind aber gewöhnlich zwei Vorderabschnitte von Gänschen abgebildet (T. VI, 3).
Für die zeitliche Bestimmung halbmondförminger Rasiermesser sind besonders wichtig: das Branddoppelgrab aus Vel. Gorica (T-VII, A, T. III, 4) und das Grapska Depot (Zeichnung 3, T. III, 6). Beide Funde gehören zum älteren Horizont der Ha B Stufe, denn ausser den für den Ha B Horizont charakteristischen Gegenständen befinden sich hier auch solche, die für die Ha A Phase typisch sind (zum Beispiel T. VII, A: 6, 9; Zeichnung 5: 1, 2, 3, 11 und teilweise 8). Halbmondförmige Rasiermesser mit dem Buckel hören in Jugoslawien mit dem Ende der Ha B Phase auf: die buckellosen sind aber noch in Ha C und sogar in der Ha D Stufe im Gebrauch, wie dies durch die Gräber aus Nin bewiesen ist.
Halbmondförmige Rasiermesser älterer Varianten mit dem Buckel findet man besonders in Norditalien (Anmerkungen 45—49) und zwar in dem Komplexe von Brandgräberfunden des Previllanova Horizontes, der duch ältere Varianten von Bogenfibeln charakterisiert ist. Mit Bezug auf die chronologischen Probleme der ältestem Eisenzeit in Italien, die wiederholt durch G. Kossack aufgestellt wurden (Anmerkung 56) und im Zusammenhang mit der Periodisierung jener Zeitspannen (Previllanova, Benacci I, Benacci II, Arnoaldi, Certosa) könnten wir in diesem Zusammenhänge bemerken, dass der Beginn der Gräberfelder mit dem Previllanova Charakter ausserhalb des Rahmens der unentwickelten Ha A Stufe im mitteleuropäischen Sinne steht und dass man ihn im besten Falle in eine frühe Ha B Phase (Ha Bi) im Sinne südöstlicher Alpen setzen könnte, indem der Beginn der Grabfelder in Bologna und auf dem Gebiete des Südfeiles der Villanova Kultur nicht älter wäre, als der bereits Ha B entwickelte Horizont (Ha Ba). Italienische halbmondförmige buckellose Rasiermesser, die besonders für das jüngere Gräberfeld Benacci (Benacci-Caprara), für Este und für den Komplex der Südvillanovakultur charakteristisch sind, gehören in die Zeit der späten Ha B und der frühen Ha C Stufe; einzelne Beispiele findet man aber sogar in den Gräbern mit Certosa-Fibeln (Anmerkung 5.).
Im Vergleiche mit den Funden aus Italien ist das Branddoppelgrab aus Vel. Gorica mit dem buckeligen halbmondförmigen Rasiermesser älter als die zwei Gräber mit solchem Rasiermesser aus Fontanella und aus Bismantova, jedoch jünger als das Depot aus Costa del Marano und als ältere Gräber aus Pianello, wo halbmondförmige Messer noch nicht Vorkommen. Das gilt auch für das Grap-eka Depot in Bosnien, das noch in der unentwickelten Ha B Phase steht, die in eine Paralelle mit den früheren Previllanova Erscheinungen gestellt werden könnte. In die entwickelte Ha B Phase gehören bei uns Brandgräberfelder mit iypoilogisch jüngeren halbmondförmigen Messern mit dem Buckel: Maribor, Mokronog, Ljubljana usw. Diesem Zeithorizont könnten auch das Depot aus Herrnbaumgarten und Skelettgräber aus Tešanj mit dem ganzen Komplexe ähnlicher Funde aus Bosnien, z. B. Veliki Mošunj, Bugojno und Krehin Gradac, zugezählt werden. Diesen Funden würden zeitlich in Italien entsprechen: einerseits die Gräber mit späten Previllanova Erscheinungen und das Limona Depot, anderseits aber ältere Gräber der Villanova Kultur (S. Vitale und Benacci in Bologna, ältere Gräber aus Vetulonia, Tarquinia, Capodi monto usw.). Die zeitliche Abgrenzung zwischen Previllanova und Villanova Kultur in Italien würde bei uns das Grab aus Tešanj darstellen, das in das gleiche Zeit- (jedoch nicht Kultur-) Niveau, wie das Grab 255 aus Benacci Bologna, das Grab 186 aus S- Vitale-Bo-logna und Poggio dellTmpiccato (Grab 52) und das Pozzo Grab aus Monterozzi gesetzt wenden könnte. Das Ende der Villanova Kultur in Italien im Sinne der entwickelten Ha B Erscheinungen, die unter anderem auch durch jüngere Typen bucikelloser halbmondförmiger Rasiermesser charakterisiert werden, bezeichnen das Grab 39 aus Benacci-Caprara und das Grab 236 aius Este, bei uns aber irgendwie das Grab 14 aus Nin (siehe Beilage 1).
Die Heimat der halbmondförmigen Rasiermesser muss man jedenfalls irgendwo im Bereiche des nördlichen Balkans und des nordwestlichen Pannoniens suchen. Von hier aus haben sich halbmondförmige Rasiermesser mit dem Buckel als typisches Inventar der Urnenfelder-kultur über Friaul (Treviso) nach Nord-italien verbreitet, später aber weiter südwärts und nordwärts nach Niederöster-reicli und nach Mähren. In der Zeit des Villanova Horizontes erscheinen in Bologna und in dem westlichen Teile Mit tel italiens buckellose halbmondförmige Rasiermesser (Anmerkung 66), die sich bald typologisch mit den buckeligen halbmondförmigen Rasiermessern zu vermischen beginnen. Typologisch er Ursprung der buckellosen halbmondförmigen Rasiermesser aus Italien kann nur mit solchen Rasiermessern aus Nin in Dalmatien und mit noch älteren aus Tešanj und Grapska in Bosnien in Zusammenhang gebracht werden. Auch hier muss man eine Art Migration in Betracht ziehen, wenn schon nicht eine etnische so doch eine kulturelle, die nicht nur buckellose halbmondförmige Rasiermesser, sondern auch andere Elemente materieller und sogar geistiger Kultur betrifft, die ihren Ursprung im Westen der Balkanhalbimsel, besonders in Bosnien und in Norddalmatien, haben. Dabei denke ich vor allem an Bogenfibeln mit zwei Knöpfen auf dem Bogen, an die Brillenfibeln, an die Fibeln mit einer grossen Bernsteinbeere auf dem Bogen und das Pektorale mit den Vorderabschnittabbildungen von Gänschen-Diese Wanderung, die über das Adriatische Meer stattfand, gehört in die Zeit um den Beginn der Villanova Kultur und steht im engsten Zusammenhänge mit ethnisch bereits formierten illyrischen Stämmen von Bosnien und Dalmatien, wofür auf der Ostküste der Apennischen Halbinsel nicht nur archaeologische, sondern auch linguistische Beweise geliefert werden.
Im Zusammenhänge mit halbmondförmigen Rasiermessern aus Mähren (Buckeltypen) erwähnt auch Filip Einflüsse aus Süden, wobei er besonders Italien in Gedanken hat (Anmerkung 68). Auch Äberg spricht im Zusammenhänge mit den Rasiermessern von den Wanderungen und von dem Durchbruch der norditalienischen Kultur des späten Bronzezeitalters (= Previllanova) nach Mittel- und Süditalien, wobei er einen älteren Strom, der durch zweischeidige Rasiermesser charakterisiert ist, und einen etwas jüngeren Strom mit halbmondförmigen Messern feststellt (Anmerkung 69). Diese Einflüsse bzw. Wanderungen, die mit den halbmondförmigen Messern in Zusammenhang gebracht werden, haben einen bedeutenden historischen Hitntergrund, der in dem Begriffe des Ha B Horizontes einbegriffen ist. Die Bezeichnung Ha B können wir vom Kulturstandpunkte aus betrachten und dabei an einen bestimmten Formschatz denken, gewöhnlich an den Schatz der Urnenfeldkultur, den wir in reinster Form im südöstlichen Voralpen gebiet und im nordöstlichen Pannonien, besonders zwischen Sava und Drava, verfolgen können. Die Bezeichnung Ha B kann man auch chronologisch betrachten und dabei an jene Zeit denken, wo der erwähnte Ha B Formschatz der Urnenfeldkultur aus seinem ursprünglichen Gebiete sich gegen Westen nach Italien und gegen Norden nach Mähren ausgebreitet hat. In diesem Zusammenhänge entsteht eine Problematik des südlichen Komplexes der Umen-feldkultur, der bereits bei seinem Entstehen das Gebiet des Mittleren Balkans (besonders Bosniens) beeinflusste und dessen Formschatz noch vor dem Beginn seiner Wanderung bereits durchgebildet werden musste. Bei genauerem Studium des jugoslawischen Materials aus der Spätbronzezeit wird zweifelsohne nicht schwer der Schluss gezogen werden können, das ein grosser Teil der Funde mit den Ha B Charakteristiken aus diesem Gebiet zeitlich mindestens mit der späteren Ila A Phase (Ha A2) der Urnenfeldkultur in Mitteleuropa parallel verläuft.


1 in 2 Ruše (Po Mülnerju in Wurmbrandtu), 3 in 4 Yel. Gorica, 5 Garica, 6 Grapska;
vse 2h nar. vel.





A — Tešanj, grob II ('A nar.vel.), B — Tešanj, grob III (2/s nar.vel.); C — Tešanj, iz groba II in III (1 = 2h, 2—6 = % nar. vel.), tema grobovoma pripadate še britvi T. IV, 2, 3; D — Donja dolina (okoli A nar. vel.). Po Truhelki
Limone pri Livornu — depot
iiiinssa^ii^äMiliH
Karta 1
Priloga 1
	? 5 f* o gš		JU G O S LA VIJ A					ITALIJA	
1250	&UJ	S *							1250
	m	A,			A	JE^D		G) »	
									
1100									.1100
1000 _	E	a2	,o DOBOVA VEL. GORICA	(§m		GRAPJKA^v^!/“0	XT O * -J	PIANELL0 *—® COSTE DEL MARANO fontanella BISMANTOVA	.1000
900			MARIBOR	(heran raumoarten) ^r>°	b2	TEÎANJ VEL. MOŠUNJ	1	LIMONE	.900
800 _	£	B	O _ _ VAČE	MOKRONOG s LJUBLJANA PODZEMELJ			't o * v» vi	sviS J. VITALE. CORNETO / RENACCI	.800
750 700 _						XT' NIN 1A-	s	CARRARA 59 ESTE256 xT> TOMBA DEL V Jr 6UERRIER.O	-750 .700
	YL	C	STIČNA .JÖ		C	03*			
					D*				
STARA KOURIM — OSREDNJE GRADISCE RODU ZLICANI V IX.—X. STOLETJU NA ČEŠKEM
MILOS SOLLE
.Starti Kourim leži 'kakih 50km vzhodno od Prage, prav hi izu izgodo-V i niško znamenitega mesta Kourim v kotinskem okraju. Meisto samo je bilo ustanovi jemo v okviru kolonizacije pred letom 1261, ko je hilo — po zgodovinskih poročilih — postavljeno za vzor drugim mestom. Stara Kourim1 se imenuje danes nizek, toda precej obširen igric (40 ha) jugovzhodno od mesta. Ustvaril ga je meander rečice Kourimke, ki ga je ločilo od hribovitega pomola, imenovanega po izginuli cerkvici sv. Jurija. Na severovzhodni strani je ves grič utrjen s trojno okopno utrdlboi v tri neenako velike prostore iz lastnim manjšim gradiščnim arealom na južni strani in z dvema krožno se približujočima velikima predgradjema na severni strani. Areal gradišča je bil torej varovan delno s silno skalnato strmino ob kourimiskeim potoku, delno pa z razčlenjenim poljem na nezavarovani severni in vzhodni strani. Samo notranje gradišče meri ne celih 6 ha, prvo predgradje čez 13 ha, drugo največje pa 22 ha. Izmed nasipnih pasov je najmogočnejši zunanji okop, visok danes 3—4m in dolg čez 1300 m. Srednji nasip je viden le na mestih kot enovita meja, večinoma preorana. Dolg je čez 800 m. Notranji nasip tvori precej visoko, toda lahno terensko valovitoisi ter je dolg 400 m.
Z najstarejšo zgodovino Kourime in kourimskega okoliša vobče nas seznanjajo naši srednjeveški kronisti. Najstarejše poročilo o Kourimi prinaša Kristian, avtor »Legende o sv. Vaclavu« iz sredine X. stol.1 2 Splošno je znano Kristiânovo pripovedovanje o uporu kourimskega vojvode Rad-slava, vladajočega dobro obljudenemu mestu Kurim (»urbs Kurim populosa«), o spopadu kourimskega vojvode s češkim kneizom sv. Vaclavom, o dvoboju obeh knezov vpričo svojih vojakov in o čudežni zmagi svetnikovi nad Radslavom. Pripoved se končuje s spravo, pri čemer si je kourimski vojvoda pridržal svoje vojvodstvo. Svojevrstno pojmovanje tega dogodka vsebuje isvetovaclavska legenda v »Oriente iam sole« iz XIII. stol., ki dopolnjuje spopad še s predhodno bitko.3 Lego Kourime omenja svetoprokopska legenda.4 Kronist Dalimil veže Kourim s sre-
1	Dr. B. Svoboda, Dëjiny opevnëni krak krajskeho mesta Kourime, Ročenka mesta Kolina a okresu, Kolin 1941.
2	Kristian, Život sv. Ludmily a sv. Vaclava, FRB I 227, vydâni Praha 1873.
3	J. Pekar, Die Wenzels u Ludmila-Legenden. Um die Echtheit Kristians,
409-430. Praha 1906.
diščem rodu Zličanov s tem, da imenuje Kourim Zlick kot s prvotnim imenom, medtem ko ima ime Kourim za mlajše ter izvaja njegov nastanek od požara, nastalega ob uporu Depolta kourimskega proti Pre-mislu Otokarju I.5 O istovetnosti Liczka, resp. Zlieska s Staro Kourim bi pričala tudi zemljiška knjiga »Liber contractionum« iz leta 1529, po kateri je »Mojster Brykcij iz kioska kupil si vrt z mestom na vrhu gradišča starega kaurzyma, nekoč imenovanega liczko«.6 In če tudi je Dali-milova pripoved očitno izmišljena, moremo domnevati, da temelji na nekem starejšem izročilu. Zemljiška knjiga pa naravnost sili k sklepu, da je bila Stara Kourim resnično središče zličanskega rodu, največjega tekmeca Premislovih Pražanov.
Saški letopise« Widukind iz X. stoletja pripoveduje o pokoritvi upornega sub regula leta 936 za Boleslava L, ki je tudi razdejal njegovo gradišče.7 In ker ne imenuje Kourime, istovetijo nekateri zgodovinarji Widukindovo gradišče is Kourimo. Kronista V. Hâjek in B. Praprooky delno ponavljata zapiske prvotnih kronistov, delno pa si grobo izmišljata nezanesljive podatke na primer o ustanovitvi Kourime leta 629 po Lechu, bratu praočeta Čecha in podobno.8
Ce strnemo izsledke zgodovine, ki bi mogli 'biti opora pri orisu kou-rimske zgodovine, dobimo ta-le zgodovinski okvir: Stara Kourim, prvotno imenovana morda Liczko ali Zlicziko, je bila središče kourimskega vojvodstva, ki je tvorilo jedro rodu Zličanov, zavzemajočega obsežno področje od Labe do južne Češke. Rod Zličanov je mejil na Cehe, zalabske Hrvate in južnočeške Dudlebe. To je bilo kristalizacijsko jedro, iz katerega 'se je pozneje, v drugi polovici X. stoletja, razvila fevdalna domena Slav-nikovcev. Natančne meje Zličanov proti premislovim Cechom so doslej sporne. Novejši raziskovalci se nagibajo k mnenju, da meja ni bila Vltava, kot je sodil na primer prof. E. Šimek,9 marveč težko dostopni obmejni gozdovi Cernih 'lesov ter iposazavski pragozd. Laba in moravska dežela sta nedvomni meji na severu in vzhodu.10 Po Kristiânu bi bilo mogoče soditi, da je zličanske vojvode v dobi razcveta Kourime v njih samostojnosti Omejevala nadvlada premislovskih Čechov, kajti le tako je moč razjasniti kazensko odpravo praškega kneza proti »upirajočemu se« vojvodi Radslavu. O času ustanovitve Kourime zgodovina molči, toda tudi razrušenje Kourime leta 936 po Boleslavu I. — po Widukindovem poročilu — je le verjetna domneva. Stara Kourim je po tem datumu izgubila gotovo svoj pomen, tudi če ni morala hiti docela opuščena, v romanski dobi pa se je kourimsko politično in cerkveno središče preneslo na sosednji podolgovati pomol sv. Klimenta, kjer je poleg cerkve sv. Jurija
1 Život sv. Prokopa, FRB II, 3, 361, Praha 1873.
5	Dalimilova Rÿmovanâ kronika češka, FRB III, kap. XXII, 4, LXXVII, 11—12.
6	Knìhy kourimské r. 1529. To razlago pa zanika J. V. Šimak, Ceské dëjinv I, 5, Stredovčka kolonisace 937—941, Praha 1938.
7	Widukind II, 3. To razlago podpirajo: Y. Hrubÿ, Pûvodni hranice biskupstvi piažskčho, ČMM L (1926) 17n, J. V. Šimak, 1. c.
8	Y. Hâjek, Kronika češka, list 1, 48, 50, 81.
9	E. Šimek, Od pravčku k dnešku I, 75n, Praha 1930.
10	R. Turek, Kmenovâ iizemi v Čechach, ČNM. 3—46, 29. Isti, K zapadnim hranicim Slavnik, p. ČSPSČ LVIII, 1950, 142—8, 143. M. \ âch, Cesti Charvati, C. Č.H: L, 1947/9, 129n.
bil postavljen gradič z oblastjo okrožnega središča. V podigradju romanske Kourimi je bilo v XIII. stol. ustanovljeno zgodovinsko mesto. Bilo je odslej okrožno središče in v cerkveni organizaciji središče arhidiakonata.11
Sl. 1. Del ornamentirane steklenice	Sl. 2. Lonec starejše plasti
Po posamezniii sondažnih delih prof. L. Pica je začel Arheološki zavod CSAV leta 1948 sestavno raziskovanje, ki bo letos dokončano.11 12 13’ls’14 Celotno raziskovanje je torej zahtevalo že deset let delovnih sezon, često trajajočih do pol leta.15 16
Stratigrafična vprašanja. Z ugotavljajočimi sondami v začetnem stanju raziskavanja in z obsežnim ploskovnim odkrivanjem v njegovi končni
11	Zakladaci listina klaštera brevnovského, Erben, Regesta 34 »provincia churimensis«. J. Schaller, Topographie des Königreichs Böhmen X, Praha a Viden 1788 K-Y. Zap, Kourim, Pam. arch. I 1834, 149—I6l, V. Oehm, Pameti kräl. mesta Kourimi I. Praha 1894. A. Podlaha, Posvâtnâ mista krâlovstvî Ceského, Arcidie-eese pražska IV., Praha 1910. Dobroslav Libai, Kourim, Poklady umen! v Čechach a na Moravč L VII, Praha 1943.
12	J. Kremla, Pfedhistorické hradištč v okresu kourimskčm, Pam. arch. XX, 395.
13	J. L. Pič, Starožitnosti zemč ceské, III, 1, 374—373, Praha 1909. J. L. Pič, Z vÿkumu našich hradišt. Pam. arch. XXII, 319—527.
11	K. Dvorak, Pravek Kolinska a Kourimska, Kolin 1936. Gg. J. Batelki in dr. B. Svobodi se zahvaljujem za dragocene pripombe arheološkega ali zgodovinskega značaja.
15 M. Solle, Vÿzkum na hradišti Stara Kourim v 1948, Archeologické rozhledy I, 1949, 22. 26—30. Isti, Stara Kourim po novÿch objevech v r. 1949, AR II, 195Ó, 87—93. Isti, Dvojita brana na kourimskem hradišti, AR III 1951, 105—109. 121—122. Isti, Vÿzkum na kourimské akropoli, AR IV 1952, 265—267, 282—289. Isti, Starši a mladši opevnëni kourimské akropole AR V, 1953, 740—744, 760—762. Isti, Neoli-ticke osidleni Stare Kourimč AR VI, 1954, 733—759, 759. Isti, Dokončeni vÿzkumu slovanske akropole na Stare Kourimi, AR VII, 1955, 70, 79—83. Isti, Liibušiaio jezirko na Stare Kourimi, AR VII, 1955, 635—636, 648—665.
16 Arheološki vestnik
237
fazi je 'bila ugotovljena tako vertikalna stratigrafija z raznimi naloženimi plastmi, kakor tudi horizontalna stratigrafija z raznimi objekti, vzporednimi in nadzidanimi. S temi stratigrafskimi razmerji je bilo potrjeno, da ima Stara Ko-urim davno predslovan-sko tradicijo in da je tudi doba slovanske naselitve imela svoj razvoj in svoje spremembe.
Predslovanska naselbina. Najstarejše naselje, ustanovljeno na Stari Kourimi, je bila naselbina iz dobe mlajše vbodene (Stichband) in j or dano vske keramike; torej iz dobe mlajšega in zrelega neolita s konca III. tisočletja pr. Kr. Naselbinski objekti v obliki prostih jam in preprostih naselbinskih sledov z bogatim inventarjem pričajo o razmerju prvin vbodene in takozvane jordanovske keramike. Podoba je, da se je to naselje, ki še ni bilo utrjeno, postopno širilo s severovzhodne strani (poznejšega slovanskega gradišča) v smeri vrha k središču gradišča. Tu je bila najdena vrsta naselbinskih objektov, skopanih v zemljo, z ognjišči in z eineolitsko keramiko (keramična skupina lijakastih čaš). V naselju pa ni bil najden noben dokaz keramike rivnaškega tipa, značilne za utrjene naselbine na višini.
Poleg manjših stanovališč z ognjišči in velikih palisadnih stavb pripada nekoliko- precej razsežnih nepravilnih jam nepravilnega obrisa z globinsko razčlenjenim dnom. Gre nedvomno za velike jame gospodarskega značaja, katerih obiseg pa je sporen. Vsebujejo nekoliko atipičnih črepinj in sledove žganega ometa.
Družbeni, gospodarski in vojaški vzroki so gotovo prisilili potomce neolitskih naseljencev, da so se preselili s srednjega dela gradišča na njegov južni konec, ki je utegnil biti branjen in zavarovan z naravno strmino nad Kourimko. Bilo je dovolj, južni prostor višine proti severu oboka-sto ograditi in nastala je dobro zavarovana in utrjena naselbina. O podobi utrdbe nas poučuje prerez notranjega nasipa iz leta 1948.16 Njegova spodnja plast, datirana z obilnim eneolitskim gradivom, vsebuje sledi palisad, vkopanih v globino-. To je dokaz najmogočnejše utrdbe iz te dolbe pri nas. Ves ograjeni prostor obsega vrsto manjših bivališč z ognjišči in kletnimi jamami. Keramični in koščeni inventar se ujema z gmotno kulturo naših gradišč na višini (Rivnač, Slanska Hora, Mužskv, Eo-molka n Stebelce vasi). Prevladujoče oblike so posode s pridejanimi tunelastimi ušesci, ansa lunata in pod. Gre tedaj za docela mlajše gradivo, kot je pri nas keramika z lij astimi -čašami, -tipična za neutrjeno naselje na severovzhodnem bregu Staré Koufime.
V eneo-li-t sodi še skupina oko-stnih pokopov s trakasto keramiko, žgano na višini Staré Kourime vzhodno od kapele.17 Gre za 12 pokopov z okostji v skrčeni legi, vloženimi v neglobokih ovalnih jama-h, v nekaj v-rstah drug za drugim. Oddaljeni so pokopi le nekaj metrov drug od drugega, tako da ui mogoče ločiti gomilnih rovov nad pokopi, štirje pokopi so hili otroški, ostali pa -so pripadali odraslim osebam. Izraziti pridevki grobov starejših -so amfore z ušesi na trebuhu, čaše z valjastim grlom, okrašenim z o-dtiskom vrvice, vrči, drobne konične skledice in kremenasta rezila.
16	M. Solle, 1. c. AR I, 1949, 22, 26—30, AR VI, 1954, 733—739, 759.
17	Isti, 1. c. AR VI, 1954, 733-739.
Po tem razgibanem in bogatem obdobju prve kolonizacije Staré Kou-rime je nastal mir za celo tisočletje. Šele v mlajši in pozni dobi brona v času med leti 1100—700 pr. Kr. je bila Stara Kourim drugič naseljena. Gre zopet za srednji gradiščni prostor bliže naravnega vodnega izvira, imenovanega danes Libušino jezerce. Tega so isi izbrali za središče novega naselja tako v prazgodovini kot v poznejši dobi. Na teh krajih so naleteli tako leta 1948 kot v letih 1954—1955 na vzporedne vrste kolov z orientacijo JV—SV, v katerih moremo upravičeno gledati sledove sten stebriščnih stavb, katerih datiranje postavlja obseg okroglih jamic v fazo lužiške kulture. Naselje, se zdi, omejuje proti severovzhodu ograja iz
Sl. 3. Lonec mlajše plasti	Sl. 4. Lonec mlajše plasti
kolov, postavljena navpik v smeri posameznih koč iz stebrov. Zunaj ograje iz kolov smo našli na severovzhodni strani vrsto bolj grobih jam z nepravilnim tlorisom in s členovitim dnom, gosto izpolnjene s sporadično vsebino vsevprek atipičnih črepinj, ki jih moremo prisoditi temu ljudstvu. Gre očitno za jame, izkopane pri pridobivanju gline za stavbe ali iz drugih gospodarskih vzrokov. Celotna meja lužiške naselbine pa ni mogla 'biti ugotovljena. Ograja iz kolov varuje naselje le z ene strani in ne obdaja vsega naselja.
Zanimivo je bilo odkritje pravokotne polzemljenice na vzhodni rebri akropole iz mlajšega obdobja knoviške kulture, s katero so združeni nekateri drobnejši okrogli objekti in tipične stožčaste shrambe, poglobljene nekoliko metrov severovzhodno od osrednjega naselbinskega objekta. Medtem ko je šlo v prejšnjih fazah naselitve vselej za celo naselje z mnogimi naselbinskimi objekti, gre v tem obdobju očitno za samostojno posestvo z gospodarskimi pritiklinami, kakršne so v tem času navadne na raznih krajih Češke in Morave.
Sama zemljenica je poglobljena kakih 70 cm pod današnjo raven, ima pravokotni tloris z razmerji: 600 X 450 cm, orientacija Y—Z. Na sredi je razdeljena z noter potegnjenim jezikom. Dno je ravno, pokrito
16*
239
s pravilno razloženimi ploščatimi kamni. Y oddaljenosti kakih 50 cm od navpičnih sten gre vrsta izrazito poglobljenih, raztegnjenih jam, ki podkvasto zapirajo notranjost koče. Očitno so to temelji stropne in stenske konstrukcije. Obseg naselbinskega objekta se je odlikoval z nenavadnim bogastvom keramičnih najdb raznih tipov posod te dobe.
Iz predgradiščnega časa budijo še ipoizornost dvojna jama z okroglimi žrmljami za žito, datirana s trikotnim koščenim glavnikom z dvojnimi odtisi v najmlajšo rimsko dobo IV.—V. stoletja po Kr.
V isto časovno zvezo moremo postaviti tipično posodo tako zvanega praškega tipa, najdeno v nasipu slovanskega okopa, ki bodisi zaključuje število predslovanskih objektov, ali narobe, ako priznamo' slovanski značaj keramike tega tipa, k čemur zavzemajo današnji raziskovalci povečini pritrdilno stališče — pa predstavlja sled nekake najstarejše slovanske naselbine iz dobe naseljevanja ljudstev na Stari Kourkni.
Prava slovanska naselitev Stare Kourimi, če ne upoštevamo pravkar omenjene možnosti, je določena s čisto arheološkega in tipološkega vidika s keramiko srednje gradisene dobe, ki jo slovanski raziskovalci na osnovi dosedanjih skušenj soglasno datirajo med leta 800 in 950. Gre za docela ločeno keramiko, raznih oblik, izdelano z roko, rob pa ima že sledove lončarskega kolesa. Ta keramika je dobro žgana v sivorjavih osenah in z obilno primesjo sij ude. Lončene posode se odlikujejo s plastično izdelanim vratom, z okrasom iz vrezanih posameznih valovnic ali iz skupin valovnic, kar je najbolj tipično. Izmed ostalih okrasnih prvin se uveljavljajo v obilni meri pasovi vbodov z glavnikom, obrobne vTe-zane črte, značilne za mlajši razvoj. Tipološko starejši pa so motivi kaset in motivi vrste lokov. Na dnu so bila ugotovljena tako preprosta znamenja jamic, ki utegnejo biti le tehnična stvar, ali pa tudi plastičen križec, spominjajoč že na znak lončarske delavnice. Osnovne oblike posod so tako lončene posode, kot steklenice z valovitim ali mehko upognjenim vratom z analogično vrezanim okrasom. Posamezno se pojavljajo tudi skledaste posode, konične z ravnim ali navzven upognjenim okrašenim robom.
Pomenljivo je dejstvo, da se kourimska keramika opazno razlikuje od tistodobnih keramičnih izdelkov češkega plemena tako po tehniki izdelovanja, kakor v znatni meri glede okraševanja, na primer z nagnjenjem k plastičnosti. Nasprotno pa je moč slutiti določene skladne prvine z okrasnimi oblikami sevemočeškimi, celo z lužiškosrbskimi na eni strani in določne stike z istočasnimi moravskimi delavnicami (na primer keramika biučinske oblike).18 To očitno priča tako o razviti trgovini kou-rimskega središča, kakor tudi o njegovih koristnostnih tendencah.
Izdelki drugih obrtnih panog, kot železno orodje in orožje (nožiči, okovje lesenih veder, puščice, sekirice in kopja), ali koščeni predmeti (iglice, koščene »drsalke«) naravno nimajo teh lastnosti in ne morejo biti vzpodbuda za širše družbeno-zgodovinske ali kronološke zaključke. Sorazmerna revnost boljših najdb izpričuje prej izropanje gradišča, ko je propadla njegova moč, kakor pa lastno slabost v izdelovanju.
18	Isti, AR VII, 1955, 70; J. Poulik, Staroslovanska Morava, Monumenta Archeologica I, 69—101, Praha 1948.
Drobne najdbe vobče, med njimi pa zilasti keramične, smo zasledovali po posameznih plasteh, ustrezajočih posameznim slovanskim stavbenim razdobjem in narejeni so bili poskusi, da bi razločili starejše tehnične in okrasne oblike od mlajših. Pri tem so prišli do dognanja, da je sicer moigoče ugotoviti starejši in zrelejši značaj posameznih izdelkov, soglasno s stratigrafskim opazovanjem, ni pa med posameznimi horizonti izrazitih meja, zato je moč le sprejeti postopni dotok mlajših oblik in tehnik ob istočasni uporabi arhaičnih oblik. Popolnoma pa ni mogoče teh izkušenj uporabiti za jasno ločitev starejših objektov od mlajših v horizontalni stratigrafiji, kolikor ni šlo za jasno prekrivanje dveh vrst druge nad drugo. Ta okoliščina priča dalje o tem, da gradišče ni doživelo kakega preveč dolgega razvoja. Pri tem je znova treba imeti na umu celotni koriiservativnej ši značaj slovanskega lončarstva.
Nekatere značilne sklad nosti kourimske keramike iz starejših plasti z mlajšim plastmi na slovanskem gradišču v Klučovu (okr. Č. Brod)1'1 pričajo o tem, da je klučovsko gradišče bilo pred kourimskim, le-to pa je v svoji najvišji fazi dočakalo mlajši razvoj. S primerjavo s Slavni-kovskim gradiščem na Libici prihajamo k zaključku, da libiško gradišče v času razcveta Staré Kourime ni imelo daleč takega upravnega in oblastnega značaja kot Kouriin, čeprav jo pozneje prekaša. Po keramičnih najdbah zasledujemo v soglasju s stratigrafijo tekoč prehod oblastnega pomena vseh treh preiskovalnih gradišč poznejšega slavnikovskega ozem-1 j a : Klučo v-Kou rim-Lifoice.
Najvažnejši prispevek kourimskega raziskovanja zdaleč niso drobne najdbe, ki so imele le drugoten pomen v okviru stratigrafskega opazovanja in v ugotavljanju relativne kronologije, marveč veliki stavbni objekti posameznih najdiščnih horizontov. Mnogi od teh objektov so prinesli novo problematiko in pokazali docela nepričakovano podobo družbenega življenja na slovanskem gradišču tedanje dobe.
Najstarejša stopnja slovanske naselitve. Vsako gradišče ima v prvi vrsti obrambni značaj. Tudi kourimsko gradišče je bilo ustanovljeno od čeških Slovanov zliškega plemena iz istih namenov. Prekritje majhnega žlebovitega jarka z dvema stavbnima napravama srednjega nasipa, njegova vzporednost z notranjim nasipom in logična domneva, podana z najmočnejšo obrambo najjužnejšega kota gradišča v prvotni površini utrjene eneolitske naselbine, sili k sklepu, da je notranji nasip očitno varoval le začasno slovansko gradišče. To dokazuje tako sporadični iorso slovanskega okopa, porušen nad sesedimo eneolitske utrdbe v srednjem nasipu, kakor tudi imenovani žlebovi ti jarek, ki je, se zdi, začasno omejeval gospodarsko predgradje tega skromnejšega najstarejšega gradišča. Oba objekta spremlja keramično gradivo iz srednje gradisene dobe.
Slovanski okop notranjega nasipa sestoji iz ruševin drobnega kamenja in večjih zoglenelih kosov lesa, pričajočih o leseni okrepitvi okopovega čela glinasto-lesenega nasipa.
Prostor naj starejšega areala ni bil posebno močno naseljen. Slovanske najdbe tesno za okopom in na južni strmini nad Kourimo pričajo bolj o vojaški posadki, kakor pa o bogatem naselju. *
19	J. Kudrnač, Slovanska obvdlt na hradišti v Klučove AR VII, 1955 48, 61—67, 73—75. R. Turek 1. c. Slavnikovska Libice, Praha 19 .
Druga stopnja slovanske naselitve. V sledeči dobi druge slovanske ureditve gradišča je bil h gradišču priključen ves prostor 40 arov in razdeljen z dvema nasipoma — z zunanjim in srednjim nasipom — na tri dele: notranji areal, srednji areal in najobsežnejše predgradje.
Za osnovo utrjevalne tehnike okopov druge slovanske stopnje so uporabili izključno leseno konstrukcijo. V zunanjem nasipu sestoji sama konstrukcija okopa iz lesenih skrinj v obsegu 4 X 4 m, napolnjenih z glinastim gradivom. Zunanja stena teh skrinj in posamezne stranske stene so iz protja, podprte spodaj z ozkimi lesenimi drogovi; notranja stena je trdnejša, sestavljena iz silnih hrastovih stebrov, katerih od tiski so bili z raziskavo nedvomno dognani. Znotraj je ograda podprta z mogočnimi lesenimi stebri v pravilnih razmakih 180 Cm v sistemu opornikov, ki po dva ali trije podpirajo okop do višine 4—5 metrov. Na zunanji strani se okop opira na zmerno odrezani glinasti nasip, spadajoč k jarku. Jarek je širok nad dvanajst metrov in visok kot višina okopa, 5 metrov. Sovražnik je tedaj moral premagati višinsko razliko 10 metrov.20
S	sondo, vodečo v sredino zunanjega nasipa so prišli 1. 1949—1950 do glavnih vrat v gradišče. Okop je bil na teh mestih pretrgan v širini 25 metrov in upognjen na obeh koncih s stranskimi krili na notranjo stran, v gradišče. Krila so imela isto konstrukcijo kot okop sam. Sama vrata so bila deljena s trioiglatim, na obeh straneh poševnim nasipom gline, tako da sta se tvorila dva dohoda, ki sta z obliko kril in nasipom imela Obliko obrnjenega S tlorisa. Srednji blok gline je bil obložen z dvojnimi stenami iz protja z navpičnimi lesenimi drogovi kot osnovo, katerih natančni odtisi so ohranjeni. Na scolpasti blok gline so prihajali po poševno odsekanem glinastem nasipu, na okop pa ali po analogica ih nasipih ali po lestvah. Krona okopa je bila speta z lesenimi, vodoravno Vloženimi tramovi in morda z naknadno utrjenim doprsnim kamenitim zidkom, sesutim v jarek.21
Srednji nasip v tem starejšem slovanskem obdobju je bil analogičen. toda enotnejši. Okop je zgrajen enako iz skrinj enake širine, zunanja in notranja stena skrinj pa je sestavljena iz palisad, stebrov ali kolov, zabitih v zemljo in se opira na obeh straneh na poševne lesene opornike samo v eni vrsti. Iz tega je moč sklepati na nekdanjo manjšo višino okopa srednjega nasipa, od višine, kakršna je bila na zunanjem nasipu.
Značilno za to stopnjo je, da je vsa utrdba bila zgrajena iz lesa. Tehnika konstrukcije je zahtevala delo spretnih in strokovnih tesarjev, ki so les, povečini hrastov, za stavbne namene obdelali. Tehnika okopne konstrukcije iz skrinj brez bistvene uporabe kamna kot stavbnega člena z dosedanjim raziskovanjem na Češkem ni bila ugotovljena. Ta utrje-valni tip pa poznajo utrdbene stavbe sosednega Šlezkega, kjer imajo svojo davno tradicijo že od pozne bronaste dobe, morda iz gospodarskih vzrokov. Podobno konstrukcijo izpričuje gradišče v Osdbovicah pri Wroclavi, datirano v pozno bronasto dobo, iz slovanske dobe pa gradišče
20	M. Solle, AR II 1950, 87—95.
21	M. Solle, Staroslovanska dvojitâ brana na Stare Kourimi a jeji restaurare, Pam. arch. XLIV 1955, 347—361.
v Popšicah, v Kowalovi Gorci pod Gostyniem in v Lubomi.22 Obilna izraba drevesnih débel in poludébel je pa značilna za vrsto nadaljnjih poljskih gradišč. Ker je ta tehnika v bistvu tuja zahodnim vplivom, začenši z območjem češkega plemena in lužiškosrbsikih plemen, moremo v njej gledati pojav tehnike vzhodnočeških, hrvaških in 'poljskih plemen, pri čemer je severovzhodni izvor te tehnike izkazan iz ožjim družbeno sorodstvenim temeljem v etničnem smislu.
Že v tej starejši stavbni dobi je prišlo do zanimive preureditve prostora ob jezercu, zvanem od davna Libušino.23 Gre za izkoriščanje
Sl. 5. Lonec mlajše plasti
Sl. 6. Del lonca mlajše plasti
spodnjega vodnega izvira, izvirajočega v največji globini v srednjem gradiščnem arealu pod akropolo. Danes vidimo na tem mestn močvirno mlako s premerom 4X8 metrov. Z raziskovanjem pa smo spoznali, da je v istaroslovanski dolbi tu bil obsežen vodni zbiralnik v velikosti 30 X 70 metrov z umetno odsekanimi bregovi, ki so bili utrjeni s sestavom kolov. Ker je bil vodni izvir sredi gradišča za njegove prebivalce neprecenljiv činitelj tako z gospodarskega kot z vojaškega vidika, ni bilo čudno, da je ta vir njihovega življenja bil dostojno urejen. Soglasno s tem pa je prišlo do ureditve, ki zahteva pri interpretaciji globljega premisleka. Vodili zbiralnik je bil na strani s smerjo k akropoli, naravnemu središču vsega gradišča obdan z jarkom, v obsegu okoli 15 m, izdelanim preko srednjega gradiščnega ozemlja med notranjim in srednjim nasipom v mirnem loku. V smeri k akropoli je bil tedaj pristop mogoč le tik ob notranjem nasipu. Na notranji strani jarka je bila ugotovljena enostavna palisada. Prostor med vodnim zbiralnikom in jarkom z okopom je bil pristopen na obeh straneh z ozkimi vhodi ter zavarovan s prečnimi zaporami. Na zunanji strani, proti sovražniku, kjer bi bil obrambni vzrok za to pomembnejši, ni bila odkrita analogna situacija. Ker je v tretji slovanski gradbeni dobi na Kourimi prišlo do
22	W. Heiisel, Wstep do studiò«- nad osadnietwem Wielkopolski wczesnolii-sbrieznej, 182—191, Poznan 1948.
23	M. Solle, Libušino jezirko na Starò Kourimi AR VII, 1955, 655—656, 648—665.
obnove jarlka in okopa, ni moč v obrambni ureditvi gledati začasne naprave, marveč stalno, trajajočo dejansko vso dobo razcveta Stare Ko-urime. Ker vojaških vzrokov glede na smotrno postavitev okopa ni moč resno upoštevati moremo pomen jezerca pripustiti le d r n žb en o -k oltarni m vzrokom, s katerimi gospodarski in vojaški pomen obstoja vode znotraj gradišča ni spodbit. Za to razlago priča seveda tudi sam prostor, izvzet iz obče uporabe, kot nekak posvečeni 'kraj, dostopen le svečeniku, dalje
Sl. 7. Osnove stavbe prekrite z mlajšim srednjim obzidjem
dve večji ognjišči pri bregu in odsotnost naselbinskih objektov. Neposrednih analogij za tako situacijo* na drugih slovanskih gradiščih ta čas nimamo.
Drugi veliki stavbni spomenik iz druge slovanske stavbne dobe na Stari Kourimi je velika tako imenovama dvoranska stavba, postavljena tik za okopom srednjega nasipa na akropoli gradišča. Njena širina 4 do 6 m ustreza približno širini doslej raziskanih slovanskih stavb, njena dolžina 90 metrov pa se naravnost razlikuje od vseh doslej znanih analogij. Tudi konstrukcija sten in zaključki stavbe so posebni. O konstrukciji sten je moč soditi na osnovi odtisov, izdolbenih v zemlji. Tu je pet vzporednih vrst jamic, ki leže kakih 30 cm druga od druge. Tudi posamezne vrste so med seboj enako oddaljene. Medtem ko srednja vrsta sestoji iz majhnih jam od drobnih kolov, tvorijo ostale vrste podolgovate jame od stebrov, ki so bili v zemljo postrani zabiti. Širina vsega pasu znaša 150 cm. Nastanek jam omogoča predstavo konstrukcije sten z
maksimalno višino 3,80. Presek obeli hlodov naznačuje razdelitev kon-strokci je v višini 2,20 m na dva dela, katerih spodnji je kil očitno napolnjen z glino, mahom ali s slamo, medtem ko je gornji ostal neizpolnjen, da hi skozi presledke med blodi mogla v poslopje prihajati svetloba in zrak. Zaključki so bili na obeh krajših straneh polkrožni, apsidalnega značaja in iste konstrukcije kot stranske stene. Y obliki zaključka pa ni treba gledati dokaza za kak posebni značaj cele stavbe, kajti pri palisadni konstrukciji tega tipa je tudi apsidalna oblika zaključka naj-
Sl. 8. Rekonstrukcija stavbe na akropoli v starejši plasti
smotrnejša tektonična oblika. Glede na sorazmerno trdno in nenavadno zapleteno konstrukcijo sten ni moč dvomiti o obstoju strehe, četudi nimamo razen nekoliko nosilnih stebrov v osi stavbe nikakih drugih dokazov. Po dosedanjih skušnjah ni mogoče za naše dežele rekonstruirati v danem primeru drugega tipa strehe kakor sedlaste z zatrepom nad obema polkrožnima zaključkoma. Dvoranska stavba je imela na južni strani v smeri k arealu gradišča dva vhoda na krajih, kjer je bil pri arheološkem preiskovanju pas vrste kolov' pretrgan v širini kakih dveh metrov. Pomanjkanje analognih stavb v slovanskem okolju in nepoznavanje tedanjih družbenih razmer je ovira pri ugotavljanju funkcije te stavbe.24
V slovanskem svetu je ta tip stavbe zares edinstven stavbeni spomenik. s svojim obsegom je vsekakor morda v tej dobi najdaljša stavba v širokem okrožju srednje Evrope. Raziskovanja, izvedena isti čas v
51 Isti, Vÿzkum na kourimske akropoli, AR IV, 1952, 265—267, 282—289.
Warendorfu (Westfalsko, zah. Nemčija), so odkrila sledove 11 velikih d voranskih stavb z enim ali dvema osrednjima vhodoma s podobno širino in dolžino, dosegajočo največ 29 metrov. Konstrukcija sten se približuje kouf iinskemu tipu z osnovno zamislijo navpičnih vrst stebrov s poševnim opornikom. Kourimska konstrukcija stavbe je pač bolj sestavljen tip. Orientacija od V—Z, tipična za vse velike stavbe te dobe, se uveljavlja talko pri westfailskih kot pri kourimskih stavbah. Časovno so westfalske stavbe nekoliko pred kourimska stavbo, kajti datirane so s koncem VIII. stoletja, medtem ko moramo našo stavbo postaviti največ v drugo polovico IX. stoletja. Osnovna razlika med obema tipoma pa je v tem, da je vestfalski tip ozko povezan z nordijskim območjem in s celim okrožjem tamkajšnjih stavb (Künsebeck — Halle, Fochteloo — Holandsko, Trelleborg — Dansko), ki dovoljujejo vikinški izvor.25 Tako zvezo pa moremo v Stari Kourimi težko pripoznati. Okolnosti, da se v skoro isti dobi pojavljajo v srednji in zahodni Evropi po vsej obliki sorodne stavbe, pa ni moč preiti. Ker v vsem slovanskem okolju ni take stavbe, vsaj ta čas ne, ne smemo izključevati kakršnegakoli stika s tem severozahodnim tipom. To isicer ne priča o kaki ožji odvisnosti od Westfalskega in nordijskega območja, toda govori o znatnem vladajočem in kulturnem pomenu centralnega gradišča, kakršno je bilo Stara Kourim. Ta stvarnost nujno predpostavlja pomembne stike z zelo oddaljenimi pokrajinami, bodisi s trgovino, bodisi z zvezami bolj političnega značaja.
Westfalske analogije nam ne pomagajo znatno pri ugotavljanju funkcije kourimske dvoranske stavbe. Zgradbe tega tipa v Warendorfu, ki niso imele ognjišč, so bile označene naravnost kot gospodarske stavbe. Tudi kourimska zgradba pogreša trdno dokazanega ognjišča, bila pa je v enem svojem delu opremljena s sestavom naselbinskih jam v vrsti. Nek a te re od njih so imele dokazan značaj kleti. Njih vsebina, keramika v črepinjah in živalske kosti ta značaj še potrjujejo. Zahodna polovica stavbe nima, razen ene, teh pravilno poglobljenih jam v osi stavbe, kar predpostavlja deloma drugo njeno funkcijo. Po tem moremo soditi o dvojnem namenu dvoranskega prostora soglasno z dvojnim značajem obeh polovic, pri čemer bi vzhodna polovica rabila bolj kot bivališčni prostor, zahodna pa kot zbirališčni prostor. Kljub temu. da pri arheološkem raziskovanju nismo našli ločilne stene med obema deloma, je ne smemo izključevati. Vezanost stavbe k poteku srednjega nasipa, za katerim je tesno postavljena, samo dva vhoda na oddaljenosti 90 metrov, torej sorazmerna zaprtost tega prostora in zraven tega še njena centralna lega na akropoli — to so vsekakor glavni činitelji za presojo njenega pomena. Trdno menim, da je stavba skrivala in varovala zelo drogoceno gradivo, ki je moralo biti v času vojne posebno varovano. Ni važno, ali je šlo za stalno zakladnico plemena z dragocenimi naturalijami, ali za priložnostno zatočišče v času vojne, kamor je bil seveda spravljali tudi vrednostni inventar, a le začasno. Delež vojaške posadke pri tem varovanju je zelo verjeten. Dvoranska stavba pa je propadla na koncu srednje slovanske dobe v ognju in za mlajše slovanske uporabe ni bila
25	W. Winkelman, Eine westfälische Siedlung des 8. Jahrhunderts bei Warendorf Kr. Warendorf, Germania 32, 1954, 189—205: 204. Lauring — H. Hüller, Trel-lerborghusets rekonstruktion. Aarboger 1952, iOS—162.
več obnovljena. Morda je kaka katastrofa, spremljana od požara, dokončala to starejšo 'stavbeno fazo in bila pobuda za izgraditev nove Kourime, Kourime mlajše slovanske faze, datirane približno v 1. četrtino X. stoletja.
Tretja slovanska doba ima najnaprednejši značaj, čeprav v načelu razdelitev posameznih prostorov in torej tudi obseg gradišča ostane ne-
Sl. 9. Sonda v zunanjem obzidju. Spredaj jarek s porušenim kamenjem, zadaj zunanja stena obzidja in njegova konstrukcija
spremenjen. Ker je požar uničil le okop srednjega nasipa in utrdbeni ter naselbinski prostor srednjega areala, zlasti na akropoli, je zadevala mlajša slovanska ureditev predvsem ta prostor. Prišlo je sicer očitno do manj bistvene ureditve zunanjega okopa. Ureditve notranjega nasipa zaradi njegovega znatnega propada in recentnega znižanja ni moč arheološko ugotoviti.
Mlajša slovanska faza je označena tako z dolžino resp. intenzivnostjo naselitve, kar se javlja v bogastvu najdb, tako tudi z docela novo stavbno
utrjevalsno tehniko — z uporabo kamna — in z višjo civilizacijsko ravnijo — s tlakovanjem tal.
Zunanji nasip je moral biti od časa do časa popravljen glede na znatni pritisk ogromne kubature gline, utesnjene z lesenimi stenami. To so dosegli z zavarovanjem notranje stene z nizkimi phanimi nasipi proti notranji strani, kar se javlja v profilaciji nasipa. Zunanji nasip je bil do tedaj utrjen s kamnitim doprsnim ozidjem v kroni nasipa, katere ostanki v obliki kamnitega posipa so bili najdeni na dnu obzidnega jarka. Njegovi temelji niso bili naravnost z raziskavanjem ugotovljeni. Celotni značaj lesenoglinastega ogromnega nasipa pa ostane nedotaknjen.
Srednji okop, braneč srednji areal in akropolo, je moral biti naproti temu docela prezidan v novem duhu. Okop s čelno leseno steno, konstruiran iz lesa, je bil nadomeščen z modernim okopom s kamnitim čelom tako imenovanega premislovskega tipa, 'kakor ga poznamo iz iistočasne Budče, Levega Hradca, Libušina in z drugih gradišč, ležečih zahodno od našega kraja. Gre za utrjevalno prvino, priljubljeno pri najbolj zahodno ležečih zahodnoslovanskih plemenih, bodisi v češko- lužiškein, kakor tudi lužiško-srbskem območju, skladno verjetno z zahodnim vplivom.26
Premisi ovskl tip mlajše kouriniske utrdbe srednjega nasipa je sestavljen iz 'glinastolesene obzidne konstrukcije, ki je stopničasta in se tesno približuje k čelnemu kamnihiemu zidu, moleč čez lastno utrdbo. Čez moleči kamnitni čelni zid. spredaj odbit, ni od same zgradbe resp. utrdbenega okolja nekako markantno ločen, marveč s svojo zadnjo steno z njim ozko spojen in tvori z njim celoto. Ta čez moleči zidek je doprsni zid za varovanje braniteljev. Širina utrdbe znaša 7—8 metrov. Ta tip utrjevanja se je uveljavil tudi v obrobni utrdbi zabodno od Libu-šinega jezerca, kjer starejša, preprosta lesena, verjetno le iz palisad narejena utrdba že ni zadovoljevala. Tudi če je obramba tega mesta imela očitno le simbolično vrednost, vendar so za obrambo tako pomembnega kraja uporabili tehnično najmodernejša sredstva. Tudi pri srednjih vratih, nedaleč od Libušinega jezerca, je prišlo do popravil.
Vprašanje naselitve Stare Kourimi ostaja deloma problematično. Ako je arheološko raziskavanje v starejšo, drugo slovensko fazo prisodilo razen velike dvoranske stavbe samo sporadično naselitev, tedaj moremo v mlajšo fazo datirati objekte na akropoli in na pobočju akropole, ki jih razlagani kot temelje večjih in mlajših stavb, izdelanih iz brun.
Alko moremo objekte te vrste na sami akropoli zaradi njih omejene površine (8X8, 14X7, 12X25 m) razložiti povsem ‘brez velikih težav kot temelj lesenih tal, kar je pri najmanjši stavbi 1. še jasneje zaradi 4 vogalnih stebrov, — tedaj objekta na vzhodnem pobočju akropole z 31 žlebovi in s celotno površino 60X60 m, ni moč tako preprosto razložiti. Tudi tu smo upravičeni predpostavljati temeljne pragove za pokrivanje celotnega prostora, nikakor pa ne kot tla ene same velike stavbe. Prej gre za kako leseno tlakovanje po načinu tedaj navadnih, s protjem nabitih poti, kar so v našem primeru uporabili za utrditev močvirnega
26	M. Šolle, Nove poznaiky o slovanske hradištni technice. Obzor prehisto-ricky XII, 1946, 9—12, ZPP VII, 1947, 6—15. 10. K. Guth, Praha. Budeč, Boleslav, Svatovâclavsky sborink, 1934, 755. I. Borkovskv. Vÿzkum Levćho Hradce v roče 1948, AR I. 1949, 105—109. 115—114.
terena, na krajih blizu Libušinega jezerca, kamor se je zbirala voda iz okolice. Ker so žlebovi napeljani po naselbinskih kletnih objektih in nekaterih ognjiščih, je treba na krajih, kjer so nakopičeni, domnevati stavbene enote, postavljene v istem redu. Zdi se, da je posebno severni in srednji prostor bil napolnjen s temi stavbami, medtem ko je bil južni prostor prost.
Y vsakem primeru gre za izredno važen objekt, pri katerem ni moči izključiti niti povezavo s kultnim območjem ob Libušinem jezercu. Priča
Sl. 10. Ohranjen del zunanjega obzidja. Hrastovi stebli in prečne grede
o	zreli družbeni organizaciji in tehnični ter civilizacijski temeljitosti tamkajšnjih obrtnikov in stavbenikov. Natančnejša odločitev in interpretacija bo omogočena šele po najdbi večjega števila primerjalnega gradila.
Y letu 1956 smo na Stari Kourimi z metodo fosforo ve analize zasledili že krščansko pokopališče v vrstah, ki ga moramo nujno datirati prav v to najmlajšo obdobje slovanske naselitve.27 Pokopališče je bilo urejeno znotraj k o uri inskih utrdb v tesni soseščini vodnega zbiralnika Libušinke. Nato je bilo raziskanih 40 pokopov nesežganih trupel v stegnjeni legi, orientiranih Z—Y. Celotno število grobov pa je mnogo večje. Na tem pokopališču so že opustili šego pridevati keramične darove. 1 u so bili v delu pokopov ugotovljeni predmeti vsakdanje uporabe: noži
27	Pedokemično raziskovanje je bilo izročeno dr. Pelikanu in dr. Vojččku iz Arheološkega zavoda ČSAV. Raziskovan je doslej ni končano.
in ostroge pri možeh, drobni nakit: 'biseri, čelne preveze pri ženah in otrocih. Pokopališče je dokaz, da so bili v najmlajši fazi slovanske naselitve lastniki gradišča že kristjani. Grobišče starejše predkrščanske periode je bilo ugotovljeno zunaj gradiščnega areala.
Četrti in zadnji slovanski horizont ni posebno izrazit in se javlja samo z nekaj ognjišči in naselbinskimi sledovi, urejenimi neposredno za utrdbo srednjega nasipa. Očitno- je v -zvezi z obrambo srednje utrdbe.
Arheološko raziskavanje se je s sondažnimi deli dotaknilo tudi drugega sosednjega kourimskega gradišča pri sv. Juriju, ki smo ga zaradi njegove podobe z enim prečnim nasipom ter na osnovi naključnih najdb imeli za mlajše gradišče iz romanske dobe. Tudi sondaža naše raziskovalne skupine, ki je na enem mestu presekala nasip, je prinesla dokaze o poznejši dataciji tega gradišča. Tu najdene črepinje izpričujejo IX.—XII. stoletje. S to kratkotrajno sondažo ni bilo seveda moči rešiti vprašanja, kakšno funkcijo je dobila Stara Kourim v dobi vrhunca in razcveta slavnikovske države s središčem na Libici, tedaj v drugi polovici X. stoletja. Toda zdi se, sodeč po značaju najdb na obeh gradiščih, da bi mogli to obdobje enačiti s 4. najmlajšim slovanskim horizontom na Stari Kou-rimi. Pomol pri sv. Juriju v svoji celoti izgleda že kot utrdba in okrožno središče po PfemisJovcih zedinjene države.
Zaključek :
Novodobno raziskovanje na Stari Koufimi je izpopolnilo skope zgodovinske literarne vire in prineslo nov pogled na značaj slovanskega plemenskega središča. S tega zgodovinsko družbenega vidika poudarjam zlasti naslednja osnovna dognanja raziskavanja:
1.	Stara Kourim je eno izmed naših največjih slovanskih gradišč na Češkem, ki ga je moč primerjati le z Budčo v češkem okolju in z nekaterimi velikimi gradišči hrvaškega in dudlebskega območja (Cešov, Ostromer, Hryzelej, Kneži Hora pri Katovicah).
2.	Površina, lega in arheološko raziskavanje pričajo o centralnem pomenu gradišča v okviru plemenske organizacije. Sodi v dobo polnega razmaha utrjevalne umetnosti naših staroslovanskih prednikov.
3.	Gre predvsem za osrednjo vojaško trdnjavo, obvladujočo celo mrežo gradišč podrejenega pomena. Glavni dokaz za to je izgraditev treh mogočnih obrambnih pasov, postavljenih v znatno globino.
4.	Gospodarsko predgradje, kjer ni bilo pomembnejšega naselja, je bilo obenem nujno zatočišče za veliko množico prebivalstva iz vse široke okolice gradišča (civitas). Naseljenci manjših in večjih posestev ter vasi v okolici so bili tisti graditelji mogočnih nasipov, obenem so pa v času nevarnosti tu našli zatočišče ter bili dolžni braniti gradišče. Tu se je še pasla živina plemenskega načelnika in tista, ki so jo sem prignali med boji naseljenci iz okolice.
5.	Omejitev funkcije posameznih prostorov s širokim gospodarskim predgradjem ter naselbinskim središčem na akropoli ne priča o utrjeni vasi, marveč o obsežnem dvorcu plemenskega načelnika z velikimi stavbami z raznimi nameni.
6.	Osrednji dvorec plemenskega načelnika je bil gotovo opremljen razen z bivališčnimi prostori tudi z vsemi gospodarskimi pritiklinami, kot
s stajami, hlevi in 'kaščami. Poleg vojvodovega stanovanja so bila tu vsekakor tudi stanovanja za njegovo služinčad in stalno vojaško posadko. S trgovino, dajatvami in z vojnim plenom se je množilo bogastvo osrednjega 'plemenskega gradišča do take stopnje, da je bilo nujno računati tudi s 'kako prostorno in zavarovano zakladnico vojvodskega sedeža. To funkcijo so mogle imeti vse te stavbe iz brun neenakih velikosti, vštevši obširno naselbinsko koncentracijo na vzhodnem pobočju akropole. S funkcijo vojvodove zakladnice ali nekega obsežnega vojaškega zbirališča je moč zvezati ono prostorno dvoransko stavbo.
Sl. tl. Notranja stena zunanjega obzidja
Tehnika utrdbenih stavb in drobne najdbe, železni izdelki in številni keramični ostanki pričajo o izurjenih in spretnih obrtnikih strokovnjakih, ki s svojimi izdelki niso krili le potreb samega gradišča, marveč so tudi množili trgovinsko zamenjavo ter prodajo žita daleč od domače zemlje. S trgovino na daljavo so naravno rasile ne le trgovske, marveč tudi politične in oblastne ambicije vojvodovega dvorca.
Obstoj vodnega izvira gradišča je dal pobudo za zgraditev velikega vodnega zbiralnika, ki je imel gospodarski in vojaški pomen. Nekateri znaki izpričujejo tudi to, da je bil utrjeni prostor pri vodnem zbiralniku obenem posvečen kraj poganskega kulta, kraj, namenjen za kneza ali svečenika. Tudi zanimivo izpostavljeni prostor v tesni bližini na vzhodnem mirnem pobočju akropole je mogel biti v neki zvezi s tem kultom.
Najdba grobišča z vrstnimi grobovi v srednjem arealu gradišča priča nedvomno o tem, da so že v dobi razcveta gradišča 'bili pokristjanjeni
vojvoda in njegova družina. Splošne dokaze krščanstva pa je seveda moč zasledovati na gradišču pri sv. Juriju, s katerim je v zvezi tudi pokopališče pri sv. Vojtehu.
Z zgodovinskega vidika je tedaj Stara Kourim doživela zanimiv razvoj od prostorno omejenega gradišča druge polovice IX. stoletja do mogočne velikanske trdnjave z več utrdbenimi pasovi z osrednjim dvorcem vojvode in njegovega spremstva. Kourimiski voj voda je združeval v svojem središču upravo plemena in vojaško moč. To središče je bilo tudi živahno torišče trgovine in iskana delavnica specializiranih obrtnikov. Ni čudno, da je kourimski vojvoda težko prenašal nadvlado praškega kneza in je pri vsakršni priložnosti snoval proti njemu upor. Moč praškega kneza pa se je uveljavila kakor za kneza Svetega Yaclava, tako za Boleslava L, tako da moramo v drugi polovici X. stoletja računati s slabljenjem moči, vzdrževane le posredno z razvojem libickega slav-nikovskega gospostva. Po nasilnem nastopu proti Libici 995 se bliža definitivni konec avtonomnih moči zlichohrv aških vojvod v korist centralizirane premislovske države. Pomen Kourime kot okrožnega središča pa se še vzdržuje vse do XII. stoletja.
RÉSUMÉ
Stara Kourim — enceinte fortifiée centrale de la tribu des Zličani aux IXe—Xe siècles dans la Bohême
Stara Kourim est située quelque 50 km à l’est de Prague au SE de la ville de Kourim, arr. de Kolin. Aujourd’hui Stara Kourim est une1 colline avec 40 ha de surface. Au nord la colline est fortifiée, avec une triple fortification de remparts, sur les autres côtés elle est consolidée ipar un escarpement naturel sur le petit fleuve de Kourimka. La clôture intérieure mesure quelque 6 ha. La plus forte des ceintures de remblais est formée par le rempart extérieur, sa hauteur est aujourd’hui de 5—4 m., sa longueur de plus de 1500 m. Les deux remparts restants ne sont pas si forts. Celui du milieu est 800 m. long, l’interieur a une longueur de 400 m.
Le rapport le plus ancien sur Kourim provient du chroniqueur du Moyen Age Kristiân, l’auteur de la «Légende sur S. Vaclav» au milieu du Xème siècle, dans son rapport il raconte la bataille entre le duc de Kourim Radslay et le prince bohémien S- Vâclav, où ce dernier remporte la victoire. La légende de S. Vâclav «Oriente iam sole» du XIIIème siècle complète le premier rapport. Le chroniqueur Dalimir lie Kourim avec le centre de la tribu de Zličani, il appelle Kourim Zlick et considère ce nom comme plus ancien. Pour l’identité des deux noms porte témoignage aussi le registre terrien Uber contractionum» de l’an 1529. Stara Kourim est le centre véritable de la tribu de Zlick, la rivale la plu6 acharnée des habitants de Prague de Premisi. Font mention de l’enceinte fortifiée encore les chroniqueurs Widukind du Xème s., W. Hâjek et B. Praprocky, niais leurs données sont plus ou moins inventées.
Les résultats de recherches établis prouvent que Starà Kourim, originalement appelée Liczko ou Zlioko, était le centre du duché de Kourim, qui représentait le coeur de la souche des Zličani, ce duché comprenait le territoire de la Labe
jusqu’à la Bohême méridionale. La tribu des Zličani était bordée de Tchèques, des Croates de barrière pays de la Labe et de Dublets de la Bohême méridionale. De ce coeur de souche fut développé le domaine féodal des Slavnikovci.
Pendant les recherches d’une dizaine de saisons de travail sur ce territoire on a établi la stratigraphie verticale et la stratigraphie horizontale et on a constaté que Starà Kourim a une très ancienne tradition préslave. La colonisation slave a pris son développement et ses changements propres.
La colonie préslave. La plus ancienne colonie est originaire des temps derniers de la céramique à rubans pointillés et de la céramique jordanique de la fin du fflèine millénaire a. n. è. On y a découvert une colonie non fortifiée et on y a trouvé une série d’objets appartenant à la colonie avec des foyers et de la céramique énéolithique du groupe des coupes eu entonnoir.
Les habitants énéolitbiques colonisaient le côté sud de l’enceinte, parce qu’il était fortié déjà naturellement ou, tout au plus, il n’était pas nécessaire d’y ajouter trop. Dans la clôture il y avait une suite d’habitations avec les foyers et caves. Le matériel céramique et d’os s’accorde culturellement avec les enceintes sur la hauteur. Y prévalent les vaisseaux aux anses tunneliformes, ansa lunata etc. Ce matériel est plus récent que la céramique des coupes en entonnoir, qui sont caractéristiques pour la colonie fortifiée sur la rive.nord-est de Starà Kourim. Il appartient à l’énéolithique un groupe de douze squelettes accroupis avec les dons sépulcraux: amphores aux anses sur le ventre, coupes aux cols cylindriques et ornementées avec empreintes de lisses etc.
Entre 1100 et 700 a. n. e. Starà Kourim fut colonisée pour la deuxième fois, à savoir sur la place centrale de l’enceinte dans la proximité de la sonrce naturelle appelée le petit lac de Libuša. On y trouva des traces des bâtiments à colonnes de la phase de la culture luisacienne.
Sur la côte est de l’acropole on découvrit une cave mi-souterraine de la période de la culture Knovique. Il ne s’y agit pas d’une colonie entière mais de propriétés séparées comme elles sont connues, de cette époque, dans la Bohême et Moravie.
Une cave double avec un moulin à bras appartient à la période du temps avant l’époque des enceintes. Elle fut datée au moyeu d’un peigne d’os triangulaire et appartient à l’époque romaine la plus récente, IVe — Ve siècles de n. è. A la même époque appartient aussi le vaisseau du type de Prague, il fut trouvé dans le remblai du rempart slave qui représente déjà la trace d’une colonisation slave de Starà Kourim la plus amcienne.
La première colonisation slave est fixée par la céramique ouvrée à bras franc et finie sur le tour de potier, elle est de la période moyenne du temps des enceintes, entre 800 et 950- Les vaisseaux d’argile ont les cols plastiques, il« sont décorés par des lignes ondoyantes séparées ou en groupes. Sur la céramique sont richement représentés les zones pointillées au moyen du peigne et les lignes marginales incisées, ce qui est caractéristique pour, le développement plus récent. Sur le fond se trouvent de simples signes de fossettes ou des croi-settes plastiques. La céramique de Kourim est très différente de la céramique des tribus tchèques, surtout dans l’ornementation. Il y a aussi, dans les formes, quelques traits communs avec les ateliers tchèques du nord, avec les ateliers lusaciens et moraviens (p. e. la céramique de la forme de Blučin).
La période de la colonisation slave la plus ancienne. Toute enceinte présente avant tout som caractère de défense. Ce vaut aussi pour l’enceinte de Kourim.
17 Arheološki vestnik
253
La superficie de la clonisation la plus ancienne n’était pas très peuplée. Les fouilles slaves tout près du rempart et sur le côté sud portent témoignage plus pour une garnison militaire que pour une riche colonisation. La matériel trouvé appartient au temps moyen de l’époque des enceintes.
La deuxième période de la colonisation slave. Dans cette période l’enceinte fortifiée fut divisée en trois parts par deux remparts: par l’extérieur et par le rempart du milieu: la superficie intérieure, celle du milieu et par un faubourg extérieur très étendu. La technique de fortification était baisée exclusivement sur la construction en bois. Dans le remblais extérieur la construction du rempart consiste dans coffres en bois — 4 X 4m — remplis avec l’argile. A l’intérieur le retranchement est étayé par de puissants piliers de bois, en distances régu-lièeres de 180 cm, qui, à deux ou à trois, soutiennent le rempart jusqu à la hauteur de 4—5 m. En dehors du rempart il y a une fosse profonde de 5 m, la hauteur entière de la fosse et du remblais est donc de 10 m. On a établi aussi la porte d’entrée. Le rempart intérieur fut construit semblablement au premier, peut-être était-il un peu plus bas. Cette technique de construction de remparts sane pierres e*st caractéristique pour les tribus tchèques de l’est ainsi que pour les tribus croates et polonaises. Dans l’espace central de l’enceinte se trouve un petit lac de source appelé le petit lac de Lubiša. Ici il y avait un accumulateur d’eau étendu et foritifié, 30 X 70 m. Une autre construction considérable de la deuxième période de construction slave est une bâtisse de salle tout près du remblai du deuxième rempart sur l’acropole de l’enceinte. Elle a 4—6 m de largeur et 90 m de longueur. La grandeur et la construction dû bâtiment sont d’une particularité spéciale. Les traces montrent que la paroi était formée de cinq rangs de pieux enfoncés dans le sol. Les pieux du rang du milieu furent enfoncés verticalement les autres obliquement et inclinés vers le rang de milieu, toute la ceinture est large de 150 cm. La hauteur maximale était de 580 m. A la hauteur de 2,20 m la paroi était partaigée, la partie supérieure était ouverte pour la lumière et pour l’air. Les deux parois latérales étaient absidales. Le long de. l’axe il y avait quelques piliers de support pour le toit. Du côté sud de la construction il y avait	deux entrées sur les lieux où	la	ceinture	des pieux	était
interrompue dans une	largeur de 2 m. La grandeur	et	l’importance de la	con-
struction sont uniques dans le monde slave. Des construction éntendues sont connues dans lai Westphalie mais elles sont bien plus petites (29 m) et appartiennent à la fin du VIIIème siècle, iandis que la nôtre appartient à la deuxième moitié du IXème siècle. L’orientation est partout E—O. On peut difficilement supposer l’influence entre les deux territoires, bien qu’il puisse s’agir de contacts commerciaux et semblables très éloignés. La construction était probablement partagée par une cloison en deux parties: une destinée aux demeures et l’autre comprenant un rang de cave® de la colonie. Pour quelques unes de ces dernières on a	pu constater qu’elles servaient de caves	de dépôt;	Sans
doutes la construction	était utilisée comme magasin	de	denrées	pour l'enceinte
toute entière ou comme abri temporaire en temps de guerre. La construction fut détruite par le feu à la fin de la deuxième période slave et ne fut plus reconstruite. On date lai nouvelle Kourim, Kourim de la phase slave plus récente, à peu près du premier quart du X«me S.
La troisième période slave montre le développement le plus avancé. L’étendue et le caractère de l’endroit ne sont pas changés. Comme le feu ne détruisit que le rempart du remblais du milieu et la fortification et la colonie sur l’acropole,
le renouvellement dans la phase slave plus récente ne comprend que cette place. La phase slave plus récente est caractérisée par la densité de la population, par la richesse des fouilles, par une technique nouvelle, utilisant la pierre, et par une civilisation plus développée, p. e. le pavage. De temps en temps on réparait le remblai extérieur, mais le caractère général du vaste remblai de bois et d’argile ne fut pas changé. La construction du rempart central, qui défendait la superficie chi milieu et l’acropole, fut complètement changée. La paroi de bois frontale fut remplacée par un front de pierre d’ainsi nommé type Premisi. Cette manière de fortification était usuelle chez les tribus slaves occidentales: tcheco-lusaciennes et serbo-lusaciemnes, s’accordant probablement avec l’influence de l’ouest. On peut dater de la phase récente les objets sur l’acropole et sur la pente est de l’acropole. La grandeur des objets sur l’acropole est de 8X8, 14 X 7 et de 12 X 25 m. L’objet de 60 X 60 n’est pas la construction mais le pave en bois. Dans la proximité du petit lac de Libusa les conduits se trouvent dans les caves des objets et ces objets représentent des unités de construction. Il paraît que ces constructions abondaient sur le côté nord et au milieu, tandis que le côté sud était libre. En 1956 on établit par l’analyse à phosphore un cimetière de la période la plus récente de la colonisation slave. Le cimetière était situé à l’intérieur des fortifications de Kourim tout près de l’accumulateur d’eau de Libušinka. On examina 40 tombeaux sains dons sépulcraux céramiques; les tombeaux sont orienté O.—E. Comme dons sépulcraux on y trouva des couteaux, de la menue parure, des perles etc. Le cimetière prouve ([lie dans la phase la plus récente de la colonisation slave les propriétaires du cimetière étaient déjà chrétiens. Le cimetière de la période plus ancienne, préchrétienne, était situé au dehors de l’endroit peuplé.
Le quatrième et dernier horizon slave n’est pas particulièrement développé, il ne présente que quelques foyers et traces d’habitations, qui se trouvaient immédiatement derrière le rempart fortifié du milieu. On examina en partie aussi l’enceinte voisine de S. George à Kourim. Par son rempart transversal et avec quelque fouilles aceindentelles, cette enceinte faisait penser à une enceinte plus récente de la période romane. Les recherches ultérieurses permirent de dater cette enceinte des IXe—XID siècles. Notre enceinte représente une forteresse militaire centrale de laquelle dépendait un réseau d’enceintes secondaires. Cette enceinte était la cour du chef de la tribu et l’abri pour un grand nombre d’habitants de l’enceinte et des alentours. La technique des fortifications et de menues fouilles prouvent une grande activité des artisans. Quelques signes permettent la conclusion que la place fotifiée autour de l'accumulateur d’eau était en même temps l’endroit sacré du culte payen.
17'
255
POROČILA
PREGLED KAMENOG ORUĐA I ORUŽJA IZ VINCE
DRAGOSLAV SREJOVIĆ i BORISLAV JOVANOVIČ
Već u predgovoru prvom tomu svoje publikacije o Vinci1 prof. M- M. Vasić je istakao da se neće moći dovoljno oceniti material koji je tu objavljen i pravilno suditi o samoj Vinci, pre nego što budu u celosti publikovani svi objekti otkriveni na ovom lokalitetu. Međutim mnogobrojan i kompleksan arheološki materijal otkriven naročito iskopavanjima između 1929 i 1934 godine u Vinci, nije do danas mogao biti ni izbliza u potpunosti publikovan usled čega je prirodno Vinca i vinčanska kultura uopšte lišena izvesnih potrebnih naučnih podataka i detalja-
Najosetniju prazninu u poznavanju Vince danas nesumnjivo ipretstavlja nedostatak preciznijih podataka o kamenom oruđu i oružju nađenom na ovom lokalitetu.1 2 Zna se da je u Vinci nađena velika količina kamenih objekata, poznati su i njihovi najkarakterističniji oblici, ali se ništa pouzdano ne zna o njihovim brojnim odnosima u okviru kulturnog sloja, o varijantama unutar glavnih tipova i naročito o njihovom tačnom stratigrafskom položaju.
Danas se u Arheološkoj zbirci Univerziteta u Beogradu nalazi 3560 predmeta izrađenih od različitih vrsta kamena i minerala koji su služili kao oruđa ili oružja stanovnicima praistoriske Vince.3 Zahvaljujući brižljivom beleženju dubinskih kota na svakom pojedinačnom komadu, omogućeno je danas izvršiti ne samo tipološko razvrstavanje kamenog oruđa i oružja Vince već utvrditi i njihovu relativnu stratigrafiju unutar kulturnog sloja.
1	M. M. Vasić, P(reistoriska) V(inča) I, Beograd 1932, str. XIII.
2	O kamenom oruđu i oružju nađenom u Vinci pisao je u više mahova Dr. M. M. Vasić (Prilozi ka rešavanju trojanskih problema. Glas S. k. Akademije knj. LXX, Beograd 1906, str. 167—168, si. 8, 9; Starinar N. S. I, Beograd 1906, str. 91—93, sl. 1—3; Die Hauptergebnisse der prähistorische Ausgrabung in Vinca im Jahre 1908, Prähistorische Zeitschrift, B. II, Berlin 1910, st. 27 in dalje, sl. 4 T. 8, a, b; Kameno orudje u Vinci, Srpski književni glasnik, od l.maja 1934 g-Beograd, st. 42 i dalje; P- V. II, Beograd 1936, str. 170—175; Jonska kolonija Vinca, Zbornik filozofskog fakulteta I, Beograd 1948, str. 200), zatim Dr. M. Garašanin, Kronologija vinčanske grupe, Ljubljana 1951, str. 45—48 i 65—66. U stranoj stručnoj literaturi uzgred su o njemu pisali G-Childe (The Danube in Prehistory, Oxford, 1929, str. 29, 69) i O- Mengnin (Weltgeschichte der Steinzeit, Wien 1940, str. 355).
3	Sav materijal koji se danas nalazi u Arheološkoj zbirci Univerziteta u Beogradu potiče sa sistematskim iskopavanjem prof. M. MA asića u Vinči između 1929 i 1934 godine. Kameno oruđe i oružje iz ove zbirke ovde publikujemo uz saglasnost šefa katedre za Arheologiju na Filozofskom fakultetu u Beogradu Dr. Branka Gavele.
Glavnu teškoću u razvrstavanju kamenog oruđa i oružja Vince pretstavlja ne samo veliki broj objekata među kojima nema gotovo ni dva komada koja bi bila međusobno podjednaka, već u prvom redu nedostatak jedne veće studije posvećene njihovim oblicima, tehnici i upotrebi. Ta još uvek složena problematika u vezi sa kamenim oruđem odredila je i način rasporeda materijala u ovom pregledu kamenih objekata iz Vince. Umesto podele po nameni (sekire, motike, dleta itd.), koja pretpostavlja prethodnu analizu upotrebe kamenog oruđa i oružja uopšte, ova vrsta predmeta iz Vince raspoređena je prema materijalu od koga je izrađena, a koji je određivao u mnogome njihov oblik i njihovu namenu. Na taj način dobljena je sledeča podela na tri osnovne grupe: I. oruđe i oružje izrađeno od opsiđijana, II. oruđe i oružje izrađeno od kremena, III. oruđe i oružje izrađeno od različitih 6tena sedimento® i vulkanskog porekla. Prve dve grupe dobijene su tehnikom okresivanja, dok se u trećoj javlja redovno i tehnika glačanja.
1.	Oruđe i oružje od opsiđijana. — U Arheološkoj zbirci Univerziteta nalazi se danas 1398 kotiranih objekata izrađenih od opsiđijana. 0 značaju pojave opsiđijana u kulturnom sloju Vince pisano je dovoljno u našoj i stranoj stručnoj literaturi,4 ali nije proučen istori jat njihovih oblika i intenzitet njihove upotrebe u okviru kulturnog sloja Vince. Na osnovu prvih izveštaja prof. M. M. Vasića o iskopavanju u Vinci,5 zasnovano je mišljenje da se opsidijan javlja između V 6,5 i V 2,6 m,6 dok u kasnijim radovima u vezi sa sistematskim istraživanjima u Vinci stratigrafija opsiđijana nije tretirana. Na osnovu materijala u Arheološkoj zbirci može se utvrditi da se opsidijan prvi put pojavljuje već u doba osnivanja naselja u Vinci, što dokazuje pet opsiđijanskih sečiva otkrivenih u dvoćeličnoj zemunici M, tj. na dubinama između V 10,13 i V 9,38 m. (T. I, 1—5). S druge strane najmlađi objekt izgrađen od opsiđijana obeležen je V 3,8 m, što znači da opsidijan izlazi iz upotrebe oko kote 4 m (grafikon 1) -Međutim činjenica da se opsidijan javlja između V 10,13 i V 3,8 m nije dovoljna da se pravilno oceni upotreba opsiđijana u Vinči pošto kvalitet i kvantitet predmeta izrađenih od njega znatno varira u gore postavljenim granicama. Pojava opsiđijana u Vinči ne (pokazuje samo da su postojale veze između Vince i oblasti oko Biikk planine, odakle je opsidijan dobavljan,7 već u isto vreme ilustruje intenzitet tih veza. Svakako nije od malog značaja činjenica da je opsidijan bio u upotrebi od samog početka naselja u Vinči, ali relativno mali broj opsidijan-skih sečiva nađenih između V 10 i V 9 m (svega 2,9 %) jasno pokazuje da su te veze u doba sloja sa zemunicama bile još nerazvijene i verovatno posredne. Nagli porast opsiđijana na dubinama između V 8,6 i V 8 m (54,6 %), tj. u vreme naselja sa pravougaonim osnovama kuća, dokaz je intenzivnih veza Vince sa kulturama u Mađarskoj, što uostalom potvrđuje i ostali arheološki materijal nađen u ovom stratumu.8 Posle kote 8 m nastaje postepeno kvantitativno opadanje opsidijanske industrije u Vinči (grafikon 1), koja potpuno prestaje na
4	M. M. Vasić, P.V.I, str. 35, 52, 62, 71, 107; P. V. II, str. 59, 170, 171, 172; P-V- III, 161; P. V. IV, 162; G. Childe, loc. cit.; O. Menghin, loc. cit.
5	M. M. Vassits, Die Hauptergebnisse der prähistorische Ausgrabung in Vinca im Jahre 1908, Prähist. Zeit. B. II, Berlin 1910, S. 29.
6	G. Childe, op. cit. str. 69; O-Menghin loc. cit.
7	M. M. Vasić, P. V. II, str. 170—172.
8	Između V 9,0 i V 8,0 m nađen je i najvećji broj importovane keramike i plastike Körös kulture (vidi J. Korošec, Körös-Vinca, Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu, Sarajevo 1934, str. 82—84).
V	5,8 m. Ovaj. prekid u vezama između Vince i oblasti gornjeg Potisja potvrđen je i nestankom mlađe potiske keramike na V 4,2—3,8 m.9
Sto se tiče oblika opsidijanskih sečiva u Vinci oni su određeni samom prirodom materijala: to su tanka sečiva, obično malih dimenzija sa vrlo oštrim ivicama i bez velikog obilja oblika. Jasno se mogu da razlikuju dva osnovna tipa: 1. noževi i 2. strugači sa pripadnim varijantama.
1.	Opsidijanski noževi javljaju se u dve varijante: a) pravi noževi i b) krivi noževi sa oštrim vrhom.
a)	Pravi noževi imaju oblik jako izduženih trapeza ili pravougaonika sa dužim stranama kao sečivima i poprečnim presekom u obliku trapeza ili trougla. Vrh noža je obično nešto širi od bazne strane i najčešće je horizontalno zasečen. Dimenzije se kreću od 0,7—5 cm (T. I, 2, 3, 10, 11, 34, T. II, 44, 47, 56, 65, 69). Sečiva ovog tipa pojavljuju se već u vreme zemunica (T. I, 2—4), ali se u to vreme na njihovim stranama još ne javlja retuš. Od V 9,5 m javljaju se komadi sa rešetom na jadnom ili na oba sečiva. Ovaj tip noževa održava se bez ikakvih promena kroz sve kasnije slojeve do V 4 m.
b)	Krivi noževi sa oštrim vrhom imaju oblik jako izduženog trougla s više ili manje povijanim temenom- Duže strane čine konveksno i konkavno sečivo koja su redovno bez retuša. Noževi ove grupe su većinom većih dimenzija, obično od 3,5—6 cm (T. I, 17, 19, 20). Ovaj tip se prvi put javlja na V 9,0 m, naročito je čest na dubinama između 8,3 i 6,0 m, dok nestaje potpuno na dubini
V	5,0 m.
2.	Strugači pretstavljaju drugi osnovni oblik u inventaru opsiđijanskog oruđa i oružja Vince. Razlikuje se dve veće grupe: a) lepezasti strugači i b) trapezoidni strugači.
a)	Lepezasti strugači najčešće imaju oblik kružnog segmenta ili nepravilne elipse (T. I, 23, 29, 30; T. II, 51, 62, 63). Najstariji strugači ovog tipa, koji se prvi put sreću već u sloju između V 10 i V 9,0 m, retuširani su samo na lučnom delu (T. I, 7, 8), dok kasnije na većim strugačima između kote 7, 5— 6,5 m retuš pokriva sve strane obuhvatajući čak i baznu sa bulbusom perkusije (T- II, 41, 42, 51). Ovaj tip strugača zadržava se do kraja upotrebe opsidijana u Vinci.
b)	Trapezoidni strugači imaju u stvari oblik vrlo kratkog pravog noža kod koga je pravo zasečen vrh pretvoren pomoću retuša u široki strugač. Bazna strana je često tako kratka, da strugač ima oblik trougla, ili je u nekim slučajevima jednaka s širinom retuširanog vrha tako da strugač dobija pravo-ugaoni oblik (T- II, 58). Ovaj tip strugača pojavljuje se nešto kasnije, istovremeno sa opsidijanskim noževima b-grupe, tj. između V 9,0—8,0 m, a iščezava oko
V	4,5 m.
Posebnu grupu predstavljali bi šiljasti grebači, koji iako malih dimenzija imaju snažan kljunasti vrh, dobro retuširan sa- svih strana (T. I, 21). Prvi iput se pojavljuju na V 8,5 m i do kraja upotrebe opsidijana u Vinci zadržavaju ne-promenjeni oblik.
Ovim pregledom iscrpljeni su u glavnom svi oblici u kojima se javljaju opsidijanska sečiva u Vinči, mada su poznate izvesne hibridne forme koje nisu mogle da ovde budu detaljno opisane. Jedan značajan izuzetak predstavlja fragmentovano sečivo nađeno na V 9,2 m od kojeg je sačuvan samo donji đeo (T. I, 6). Po svom krupnom retušu, obliku i glatkoj leđnoj strani sa jasno izraženim bulbusom, ovaj oblik potseća na artefakte paleolitske industrije.
9	M. M. Vasić P. V. II, T. C. II, 367 a, b.
Na -kraju važno je još napomenuti da 6u na dubinama između V 9,5 i V 4,0 m nalaženi veći i manji nukleusi opsidijana, što jasno pokazuje da je opsiđijan donošen u Vincu kao sirovina od koje su na samom lokalitetu pravljena oruđa i oružja.
II.	Oruđe i oružje od kremena. — Pregled ove grupe izrađen je na osnovu 1748 kotiranih objekata od kremena nađenih u Vinci prilikom iskopavanja od 1929-34 godine. Da je kremen bio upotrebljavan u Vinci već od početka naselja pokazuju nalazi u zemunicama W, B i A (T. III, 1—6). U sloju zemunica i prvobitnog humusa kremeno oruđe i oružje je sporadično nalaženo, (4,0 %). Tek između V 8,0—9,0 m, u vreme naselja sa nadzemnim kućama, broj kremenog materijala raste (22,1 %) ali procvat kremene industrije u Vinci pada tek posle opadanja opsidijanske industrije između V 6,0—7,Om (31,4%). Od V4,0m počinje nagla stagnacija i kremen se javlja vrlo retko (0,6 %) i potpuno iščezava na dubini oko V 2,0 m (grafikon 1).
Oblici kremenog oruđa i oružja gotovo su istovetni s formama opsidijanskih sečiva što ukazuje na sličnost upotrebe. Javlja se samo nekoliko novih oblika. Mogu da se razlikuju tri osnovne grupe otblika sa varijantama unutar njih: i. noževi, 2. stregaci i 3. šiljati grebači.
1.	Noževi se javljaju uglavnom kao kod opsidijanske industrije u dva oblika: a) pravi noževi i b) krivi noževi.
a)	Pravi noževi pretstavljaju najomiljeniji oblik u kremenoj industriji-Njihova najranija pojava pada u doba zemunica W i A (T. III, 5—6), a kasnije ostaju u upotrebi sve do kote 2,0 m- Već na primercima iz zemunica javlja se retuš na jednoj ili obadve sečice (T. III, 5, 6). Njihov oblik ostaje nepromenjen za čitavo vreme upotrebe u Vinci, ali je važno napomenuti cla njihove dimenzije rastu posle V 8,0 m (do 7 ili 8 cm) a retuš postaje izrazitiji i krupniji (T. V, 50, 51).
b)	Krivi noževi od kremena za razliku od opsidijanskih javljaju se u dve varijante. Prva je jednaka sa opsidijanskim krivim noževima s šiljatim vrhom (T. IV, 26) dok se druga varijanta odlikuje širokim sečivima i kratkim povijenim vrhom u obliku kljuna. Sečiva su redovno retuširana (T. IV, 31). Krivi noževi prve varijante manjih su dimenzija i imaju fine izdužene, uzane oblike tako da širina noža iznosi svega 3—4 mm. Najstariji primerak noževa ovog tipa potiče sa V 8,7 m, dok je najmlađi nađen na V 3,5 m. Druga varijanta krivih noževa javlja se nešto kasnije, između V 8,7 m, i od početka ima krepan retuš na sečivima. Posle V5,0m na njima se zapaža izvesno opadanje koje se manifestuje u sve ređem i primitivnijem retušu.
2.	Stregaci. —-lu kremenoj industriji stregaci lepezastog i irapezoidnog oblika pretstavljaju dve osnovne forme strugača, ali su one sada mnogo češće kombinovane s drugim oblicima, pokazuju veći broj prelaznih tipova, tako da ih je gotovo nemoguće u jednom pregledu potpuno obuhvatiti ili sistematizovati.
a) Lepezasti stregaci pretstavljaju najstarije oblike- Javljaju se već u vreme zemunica W i B i to u najprimitivnijim oblicima, bez tragova retuša (T. III. 1, 2). Međutim već na dubini V 9,2 m ovaj tip strugača razvija potpuni lepezasti oblik sa retuširanom lučnom sečicom (T- III, 10). Između V 7,0—6,0 m ovaj tip strugača dobija gotovo okrugao ili clip soi dan oblik (T. V, 36. 48; T. VI, 59). Na starijim primercima retuš pokriva samo ivicu sečiva dok kasnije, od V5,0m, retuš postaje krepan tako da obuhvata čitavu površinu strugača (T. VI,
59). Interesantno je da se ovaj tip strugača u najmlađoj fazi na dubinama između
V	3,0 i V 2,0 m vrača na stare oblike poznate iz zemunica W i B (T-VI, 71, 72).
b) Trapezoidni strugači pored svog osnovnog oblika javljaju se i u pravo-ugaonim, kvadratnim i poligonalnim formama (T. III, 11; T. IV, 35; T. V, 38, 44, 45; T. VI, 60, 73). Ovaj tip strugača upotrebljavan je u najstarijem naselju Vince što pokazuje jedan primerak s V9,2m (T. III, 11). Najmlađi primerak je nađen na V 2,7 m (4,5). Doba njihovog cvetan ja pada između V 7,0 i V 6,0 m. Značajno je da se ovaj tip strugača u Vinci javlja kombinovan s pravim nožem i šiljatim grebačom. Sa V 8,5 m potiče najstariji primerak strugača kombinovanog s šiljatim grebačom (T. III, 13, 14), a na dubini V 8,9 m javljaju se prvi put pravi noževi kod kojih je vrh retuširan i prilagođen kao strugač (T. IV, 16). Ali naj-lepši primorci i najveći broj noževa-strugača potiče iz sloja između V 7,0 i V 6,0 m. (T. IV, 33).
3.	Siljati grebači se relativno refko nalaze među kremenim materijalom iz Vince, ali se zato ističu kvalitetom jer se na njihovim vrhovima nalazi naj-savršeniji retuš poznat u okviru vinčansikog oruđa i oružja dobijenog tehnikom okresivanja (T. III, 3; T. IV, 19, 27; T. VI, 62). Iz zemunice A potiče najstariji primerak s potpuno retuširanim vrhom (T. III, 3). Od V 8,5 m retuš nije ograničen samo na vrh već pokriva sve ivice grebača (T. IV, 19). Između V 5,0 i V4,0m retuš se ponovo povlači na vrh (T. VI, 62), a na dubini oko V 4,0 m ova j tip iščezava.
Inventar kremenog oruđa i oružja Vince raspolaže izvesnim specifičnim oblicima koje ne srećemo u industriji opsidijana, u prvom redu znatnim brojem manjih i većih listolikih, fino retuširanih seči va koja su možda služila kao vrhovi za strele ili koplja.
Vrhove za strele možda pretstavlja jedan specijalni oblik kremenih sečiva koji se u Vinci javlja između kote V 8,5 m i V 4,5 m (T. IV, 20, 28; T. V, 49; T. VI, 64). Ova listali ka sečiva, dugačka prosečno oiko 3 cm, retuširana su finim sitnim retušom duž čitavog obima sečice. Bazni deo se na nekim primecima produžava u kratku dršku (T. IV, 28). Najlepši primerci potiču između V 8,5 i V 6,0 m (T. IV, 20; T. V, 49). Posebnu grupu čine sečiva listolikog ili trougaonog oblika čija je namena nejasna. Njihove dimenzije se kreću od 3,5—5 cm. Bočne ivice i vrh doterani su grubim širokim retušom (T. IV, 21, 22; T. V, 37, 46, 47). Njihova najranija pojava pada na dubini V 7,5 m ali je ovaj oblik naročito čest oko
V	6,0 m.
Kremeni nukleusi nalaženi su u svim dubinama od 10,0—2,0 m.
III.	Oruđe i oružje izrađeno od kamena. Ova grupa objekata u Vinci, izrađivana od različitih vrsta sedimentnih i eruptivnih stena,10 pretstavlja svakako najznačajniju, iako ne i najmnogobrojniju vrstu oruđa i oružja Vince. Njihova upotreba traje od osnivanja pa do kraja naselja u Vinči. Sve promene koje su u vezi s njima nastale tokom ovog dugog vremenskog perioda, ne odigravaju se unutar pojedinih tipova, već u njihovim kvantitativnim odnosima i trajanju u okviru vinčanske stratigrafije. U sloju zemunica broj kamenog oruđa i oružja
10	Sve stene za izradu kamenog oruđa i oružja u Vinči, po mišljenju Dr. Koste Petkoviča, nalaze se, sem nefrita, na Avali i njenoj okolini (vidi M. M. Vasić, Jonska kolonija Vinca, str. 200). Oko 90 % kamenog oruđa i oružja Vince izrađeno je od mekih škriljastih i krečnjačkih stena, dok svega oko 10 % otpada na druge vrste tvrdih stena: nefrita, gabra, granita. Od vulkanskih stena izrađivane su redovno bušene sekire koje se javljaju iznad 4, om. Jedini izuzetak pretstavlja sekira nađena na 9,2 (T. VII, 2).
je relativno mali (0,9 %). Zatim njihov kvantitet postepeno raste, na dubinama između V 7,0 i V 6,0m kulminira (31,9%), a onda postepeno opada, naročito poisle 4,0 m tako da ukupan procenat od ove kote do površine iznosi svega 6,8 % (Grafikon 1 i 2).
Između 543 kotirana komada kamenih oruđa i oružja koji se danas nalaze u Arheološkoj zbirci Univerziteta moguće je izdvojiti nekoliko osnovnih tipova.
Tip A. — Ovom tipu pripadaju tzv. sekire u obliki obućarskog kalupa u užem smislu reći. Glavne odlike ovog tipa su ravna osnovica i lučno visoko po-vijeni bokovi koji se na leđnoj strani gotovo okomito sukobljavaju tako da poprečni presek ima oblik trougla sa zaobljenim temenom. Visina poprečnog preseka je jednaka širini osnovice ili je veća od nje. Bočne strane se od sredine međusobno približavaju tako da na jednom kraju grade usku sečicu a na drugom, zajedno sa leđnom stranom koja se okomito spušta, obrazaju tup temeni deo sekire.11 Dimenzije ovog tipa se kreću između 15—30 cm (T. XXV A).
Tip B. — Okarakterisan je ravnom osnovicom čiji se oblik približava tro-uglu ili izduženom trapezu sa sečicom na široj strani. To su tzv- jezičaste sekire. Ovde se moraju da razlikuju dve varijante: u prvoj — Bi — bočne strane se od temena razilaze i obrazuju široku lučnu sečicu, dok je kod druge varijante — B2 — teme ravno zasačeno tako da bočne strane teku gotovo paralelno i grade više pravolinisku sečicu, jednaku po širini sa poprečnim presekom. Dimenzije su od 8—20 cm (T. XXV, Bi, Bž).
Tip C. — Ovaj tip javlja se gotovo u pravilnim geometriskim formama u obliku paralelopipeda sa zaobljenim ivicama (varijanta Ci) ili valjka presečenog po uzdužnoj osi (varijanta C2).11 12 Dimenzije: 10—25 cm.
Tip D. — Odlikuje se malim dimenzijama i pravoliniskom ukošenom sečicom. Razlikuju se dve varijante: Di u obliku trapeza i Dj u obliku trougla (T. XXV, Di; TXXVI, D2).13 Dimenzije: 4—8 cm.
Tip E. — Ovaj tip čine kamena oruđa koja su zbog svojih finih sečiva i malih dimenzija služila verovatno kao dleta. Razlikuju se dve varijante: Ei su uska dleta koja se svojim oblicima vezuju za tip A, i E2 — široka dleta koja svojom lepezastom sečicom potsećaju na B tip. Dimenzije: 4—12 cm (T. XXVI, Ei, E,).
Tip F. — Obuhvata jednu vrstu klinastih sekira sa ukočenim i visokim bočnim stranama koje se pri vrhu međusobno seku tako da je dobijena sečica vertikalna. Osnovica i ledjna površina su ravne i međusobno više ili manje paralelne. Dimenzije: 12—20 cm (T. XXVI, F).
Tip G. — Oruđe i oružje ovog tipa okarakterisano je otvorom za držalje-Unutar vrlo raznovrsnih formi mogu se izdvojiti dva osnovna oblika: sekire-čekići (varijanta Gi) i bojne sekire (varijanta G2). Dimenzije: 8—20 cm.
11	Ovaj tip se najčešće sreće u sredjeevropskim zemljoradničkim kulturama, dok je na jugu i u Egejskoj oblasti relativno retka pojava (up. O. Men-ghin, op. cit., str. 377—378). Za razliku od srednjeevropskih kalupastih sekira ovaj tip u Vinci nije nikad bušen.
12	Isti oblici pojavljuju se u Tesaliji na lokalitetu Tsangli i Wace i Tompson ih smatraju za jednu vrstu tučkova (Wace-Tompson, Prehistoric Thessaly, Cambrige, 1912, str. 121, fig. 67 a), ali su poznati i iz Makedonije (up. W. A. Hertley, Prehistoric Macedonia, Cambrige 1939, fig. 6 m, str. 138).
13	Tipološki ovom obliku odgovaraju sekire tipa V po Tsountas-ovoj podeli «ekira u Sesklu i Dimini (Taowzaç, Hqoiozoqiv.cu axÿonoA.eiç Ai/urjviov xal 2ecmAoi, A&rjvaig 190S, str 309—314).
Tip H. — Najvažnija osobina ovog tipa je da sečica leži u osovini uzdužnog preseka koji deli sekiru na dve simetrične polovine.11 Kod jedne varijante ovog tipa (Hi) poprečni presek ima oblik pravougaonika sa lučno povijenim dužim stranama, a kod druge varijante (Hs) poprečni presek ima oblik elipse. Demen-zije: 10—15 om (T. XXVI, Hi, Ha).
Svi ovde izdvojeni tipovi imaju svoje određeno mesto u okviru virmanske stratigrafije. Tako .se najstariji primerak sekire tipa A pojavljuje na 9,2 m. (T. VII, 2) dok je najmlađi primerak nađen na 2,5 m. U univerzitetskoj zbirci se nalazi 61 komad sekira orvog tipa (11,6 %). Među njima ima manjih sekira koje se približavaju dletima tipa E ali i masivnih primeraka koji dostižu dužinu do 30 cm, a javljaju se naročito često između V 7,6 i V 4,0 m. (T. XI, 44: T. XX, 145; XXI, 161).
Sekire tipa B su najmnogobrojnije zastupljene u inventaru uglačanog kamenog oruđa i oružja Vinče (64,6 %). Varijanta Bi javlja se već u vreme prvog naselja sa zemunicama u Vinci (T. VII, 1) i zadržava se u upotrebi bez ikakvih promena oblika do V 2,3 (4,1) m. (T. XXXIII, 176). Najčešće se pojavljuje između
V	7,0 i V 6,0 m. Linija sečice na sekirama ovog tipa može biti više pravoliniska (T. X, 37) ili lučno povijena (T. XX, 144). Između V 7,0 i V 5,0 m često je na sekirama ovog tipa prelaz između bočnih strana u leđnu površinu oštar, tako da je poprečni presek u obliki pravougaonika. Varijanta B» najranije se sreće na V 9,1 m (T. VII, 4) a najmlađi primerak nađen je na V 2,2 m (T. XXI, 163). Unutar ovih hronoloških granica ne pokazuju se na sekirama ovog tipa nikakve promene. Za njih je karakteristično dia 6u posle oštećenja temenog dela skraćivane tako da je mesto naknadnog preseka postajalo novo teme sekire (T. XV, 87).
Kameno oruđe tipa C bilo je u kratkotrajnijoj upotrebi od predhodna dva tipa. Zastupljeno je sa 50 primeraka (9,5 %). Prva varijanta ovog tipa (Ci) javlja se na dubinama između V 8,9 i V 4,8 m (T. VII, 14,; T. XVI, 108) a druga (Cs) između V 8,5 i V 5,1 m (T. VII, 7; T. XVII, 115). Oblici se ne menjaju u odnosu na dubine', ali se zapaža da dimenzije ovog tipa oruđa kulminiraju između
V	7,5 i V 6,0 m.
Male sekire tipa D malobrojne su (svega 5,2 %>) i gotovo su sve izvanvredno uglačane i u celosti sačuvane. Trapezoidne sekire tipa Di pojavljuju se između
V	7,8 i V 4,9 m (T. XI, 59; T. XIV, 77, 78; T. XXI, 156), dok trougaone sekire tipa D» karakterdšu vinčanski sloj između V 7,4 i V 4,6 m (T. X, 34, 35; T. XXI, 159).
Dleta tipa Ei nađena su u sloju između V 8,4 i V 5,7 m (T. VIII, 16, 19; T. IX, 21; T. XIX, 129, 130), dok se varijanta Ea pojavljuje na dubinama između
V	8,4 (8,9) m i V 4,4 m (T. VIII, 15; T. IX, 22; T. XI, 41; T. XIV, 79). Obe varijante su zatuipljene samo malim brojem primeraka (2,8 %).
Klinaste sekire tipa F najređe se sreću u inventaru kamenog oruđa i oružja Vinče (2,3%). Međutim pojava ovog tipa na V 8,15 m (T. VIII, 15) vrlo je značajna jer se kasnije, izgleda, ovaj oblik sve većim izduživanjem bočnih strana pretvorio u novu formu sekire na kojoj se prvi put pojavljuje otvor za držalje (T. XV, 83) da bi najzad prerastao u pravu bojnu sekiru sa razvraćenim vrhom. (T. XX, 146). Najmlađi primerak tipa F potiče s V 2,7 (4,5) m.
Najranija pojava sekira G-tipa pada između V 7,0 i V 6,0 m (T. XV, 83; T. XIX. 128). One su još vrlo retke na dubinama između V 6,0 i V4,0m (T- XX, 146, 147, 148) ali se posle V4,0m redovno pojavljuju (T. XXII, 165, 166, 167, 168, 14
14	Ovaj tip sekira karakterističan je za zapadnu Evropu, ali je poznat i_u Sesklo-kulturi (tip A po Tsountas-ovoj ipodeli — up. O. Menghin op. cit., str. 335).
171; T. XXIII, 172—174, 178—180; T. XXIV, 181, 182, 184) Varijanta Gi je nešto kratkotra jnija pošto nestaje već na V 2,0 m, dok se sekire tipa Ga zadržavaju u upotrebi sve do kraja naselja u Vinci.
Perforiranje sekira u Vinci od V 6,9 m vršeno je pomoću šuipljeg, cilindričnog instrumenta, što pokazuje jedan nedovršeni primerak (T. XV, 83) i veliki broj kamenih valjkastih opiljaka koji odgovaraju dimenzijama otvora na sekirama nađeni na različitim dubinama kulturnog sloja u Vinči. Međutim tehnika bušenja je poznata već u vreme sloja zemunica, što dokazuje jedan diskoidni kameni predmet nađen u zemunici M. Za razliku od jeđnosmermog bušenja na sekirama, ovde je bušenje izvedeno sa obe strane tako da je presek bušotine u obliku dvojnog konusa.15 Sličan predmet, sa istom tehnikom bušenja nađen je na 8,5 m (T. XXVII, A, B).
Što se tiče sekira tipa H njihova pojava u Vinci je sasvim izuzetna. Varijanta Hi javlja se samo sa tri primerka između V 7,5 i V 6,9 m (T. XI, 45) dok je varijanta Ha zastupljena u dva primerka nađena na dubini V 6,1 i V 5,1 m (T. XVIII, 120).
Izdvojenu grupu kamenog oruđa iz Vince čine tzv. buzdovani bdkoničnog oblika, probušeni kroz sredinu. U Arheološkoj zbirci Univerziteta nalaze 6e samo tri primerka i to dva izrađena od mramora nađena na y 7,1 m i V 6,2 m (T. XV, 85, 86) i jedan od granita sa V 0,9 m (T. XXIV, 185).
Najzad inventar kamenog oruđa i oružja Vince iscrpljuje se s tri velika široka noža izrađena od jedne vrste lakog belog krečnjačkog materijala. Sva tri primerka su ograničena na vinčanslki sloj između V 4,0 i V3,0m (T-XXI, 164; XXII, 169).
Kao izuzetna pojava unutar vinčinog materijala ove vrste može da se uzme nalaz minijaturne sekire na dubini od V 8,4 m (T. VIII, 12), koji je do sada jedinstven. Takođe je nađen veći broj grubo okresanog kamenog oruđa, koje pokazuje već poznate oblike uglačanog oruđa i verovatno pretstavlja pripremni stađijum za dalju obradu. (T. VII, 5, 6; T. XI, 42, 43; XII, 61).
Sasvim posebnu grupu među kamenim materijalom iz Vince čine diskoidni ili prstenasti predmeti koji bi možda izlazili iz okvira oruđa i oružja u užem smislu reči. Ti prstenasti kameni kolutovi različitih dimenzija, čija je upotreba do danas ostala nejasna,16 pojavljuju se u Vinci ili u vidu širokih disikoidmih kalutova (T. XXVII, A, B) ili u obliku prstena s prečnikom različitih dužina (T. XVII, i—9). Diskoidni predmeti nađeni su u zemunici M i na V 8,5 m, dok se prstenasti kolutovi nalaze isključivo na dubinama između V 9,0 i V 4,9 m.17
Pregled kamenog oruđa i oružja iz Arheološke zbirke Univerziteta pokazuje da ova vrsta materijala iz Vince nije uniformna kako se to obično misli, već da pokazuje značajan broj tipova unutar kojih nema većih promena ali čiji su međusobni brojni odnosi izvanredno interesantni u okvirima strati-grafske lestvice Vince koja određuje i vreme njihove najranije pojave, intenzivne upotrebe i konačnog nestanka (grafikon 1, 2). Na osnovu statističkog pregleda oruđja i oružja Vince, po materijalu i tipovima, a na o6novu strati -
15	Slična tehnika bušenja poznata, je na Kritu (up. A. Evans, Palas of Miaos, I, London 1921, fig. 15 a, 6) i u srednjoj Evropi (O. Menghin, op. cit., str. 353).
16	Up. J. Dćchlette, Manuel d’archéologie préhistorique celtique et gallo-romaine I, Paris 1908, str. 520—522 i tu citiranu literaturu.
17	Slični objekti su nađeni u bandkeramičkim kulturama srednje Evrope (up. O. Menghin, op. cit., str. 379) i G. Childe ih smatra karakterističnim za svoj period Danubian I (op-cit., str. 40).
grafije, može da se dođe do izvesnih zaključaka. Prvim stanovnicima Vince u vreme sloja prvobitnog humusa i zemunica bile su poznate Sve glavne vrste materijala za izradu kamenog oruđa i oružja ali njihova upotreba u to doba bila je još sporadična, a obrada neprecizna i uprošćena. Međutim već u narednom sloju sa zgradama pravougaonih osnova između V 9,0 i V 8,0 m opaža se iznenadni porast opsidijamskih sečiva (54,9 %) koji je praćen i znatnim zamahom kremene industrije (22,1 %) i sve većim porastom oruđa i oružja od kamena koje kulminira zajedno sa kremenom tek u vreme opšte stagnacije opsidijanske industrije između V 7,0 i V 6,0 m. (31,9 %,). Posle V 6,0 m broj kamenih sekira i opsiđijanskih sečiva stalno opada. Jedino kremen zadržava svoju staru ulogu, ali oko V 4,0 m broj svih vrsta oruđa i oružja svodi se na minimum koji jasno pokazuje da je ova vrsta materijala izgubila predjašnje značajno mesto u životu stanovnika Vince. Kako su ovi predmeti glavna i jedina sredstva proizvodnje, njihova kvantitativna i kvalitativna promena oko V 4,0 m, koja je već ranije pripremljena opadanjem posle procvata kamene industrije između V 8,0 i V 6,0 m, navodi na pretpostavku o izvesnim korenitim izmenama u proizvodnim odnosima, a samim tim i u kulturi Vince, što bi, naravno, trebalo da potvrdi i ostali arheloški materijal sa ovog lokaliteta.
Oruđe i oružje od opsidijana
TABLAI. —■ 1. zemunica M. 1,8—1,5 cm; 2. zem. M. 1,6 cm; 3- zem. M. 2 cm;
4.	zem. M. 0,7 cm; 5. zem. M. 2 cm.
V	9—10 m; 6. V 9,2 m 4,5—3,5 cm; 7. V 9,1 m 2—2,3 cm; 8. V 9,0m 2—1,5 cm; 9. V9,1 m 1,5cm; 10. V9,2m 3,5cm; il. V9,3m 3cm; 12. V9,0m 2cm; 13- V9,3m
2.5	cm; 14. V 9,0 m 2 cm; 15. V 9,0 m 1,5 cm.
V8—9m; 16. V8,5m 3,5—2,5cm; 17.V8,3m6cm; 18. V8,5m lem; 19.V8,3m 4 cm; 20. V 8,5 m 3,5 cm; 21. V 8,4 m 2,2 cm; 22. V 8,3 m 1,2—1,5 cm; 23. V 8,5 m 2—l,5cm; 24. V8,4m 3,5cm; 25.V8,4m 2,5—l,2cm; 26.V8,5m 3cm; 27.V8,7m
2.5	cm; 28. V 8,9 m 2 cm.
V 7—8 m; 29. V 8,0 m 3,5—2,5 cm; 30. V 8,0 m 3—2,5 cm; 31. V 8,0 m 3,5—2 cm; 32. V 8,0 m 4 cm; 33. V 7,7 m 2,5 cm;	34.	V 8,0 m 3	cm; 35.	V 7,7	m	2,2	cm;
56. V 7,7 m 1,5 cm; 37. V 7,8 m 3 cm;	38.	V 8,0 m 2	cm; 39.	V 7,8	m	1,5	cm;
40. V 7,7 m 2 cm.
TABLAH. — V7—6 m; 41. V 6,6 m 3—1,6 cm; 42. V 6.1 (7,8) m 4—2,5 cm; 43. V 6,4 m 2,2—1,4 cm; 44. V 6,7 m 2,5 cm; 45. V 6,1 (7,8) m 2,5 cm; 46. V 7,0 m
3.2	cm; 47. V 6,6 m 1,8 cm; 48. V 6,5 m 3 cm; 49. V 6,5 m 5 cm.
V	6—5 m; 50. V 6,0 m 3 cm; 51- V 5,5 m 2—2 cm; 52. V 5,8 m 1,8 cm; 55. V 5,5 m
2.2	cm; 54. V 5,1 m 2 cm; 55. V 5,1 m 2 cm.
V	5—4m; 56. V 4.1 m 2,2 cm; 57. V 4,9 m 2.5—1,8 cm; 58. V 5,0 m 1,5—2 cm; 59. V4,8m 1,2—1,3 cm; 60. V 4,1 m 2,5 cm; 61.V5,Om 2 cm.
V	4—5 m; 62. V 4,0 m 3—2 cm; 63. V	4,0	m 3—2,5 cm; 64.	V 4,0	m	2,5	cm:
65. V 4,0 m 5 cm; 66. V4,Om 3cm; 67. V	4,Om 2em; 68.	V 4,Om	2cm;	69.	V 4,Om
1,8 cm; 70. V 4,Om 1,5 cm.
Oruđe i oružje od kremena
TABLA III. — 1. zemunica W. 4—2,5 cm; 2. zem. B. 3,5—2 cm; 5- zem. A 2,5 cm; 4. zem. W. 4,5 cm; 5. zem. A. 3 cm; 6. zem. W. 3 cm-
V9—10 m; 7-V9,2m 3,5 cm; 8. V 9,1 m 4 cm; 9. V 9,2 ni 3—5 cm; 10. V 9,2 m
3,5—5 cm; 11. V 9,2 m 3—2 cm.
\7 8-9m; 12. V 8,9 m 2,5—2,5 cm; 13. V 8,5 m 4— 3 cm; 14. V 8,5 m 4—2,5 cm-
TABLA IV. — 15. V 8,6 m 7 cm; 16. V 8,9 m 6 cm; 17. V 8,7 m 4,5 cm; 18. V 8,4 m
2,5	cm; 19. V 8,5 m 3 cm; 20. V 8,5 m 3 cm.
V	7—8m; 21. V 7,5 m 3,5—2 cm; 22. V 7,8 m 3—2,5 cm; 23. V 7,4 m 2,5—2,5 cm; 24. V 7,3 m 5,5 cm; 25. V 7,1 m 4 cm; 26. V 7,3 m 3 cm; 27. V 7,7 m 3 cm; 28. V 7,6 m 3 cm.
V	6—7 m; 29. V 6,2 m 3 cm; 30. V 6,6 m 6,5 em; 51. V 6,6 m 5 cm; 32. V 6,2 m 6 cm; 33. V 6,6 m 5—2 cm; 34. V 6,7 m 3 cm; 35. V 6,9 m 2 cm.
T A B L A V. — 36. V 6,6 in 4—2,5 cm; 37. V 6,2 m 3,5—2 cm; 38. V 6,7 m 3—2 cm 39. V 6,6 m 4 cm.
V5—6m; 40. V5,1 m 7cm; 41. V 6,Om 6 cm; 42. V 6,0 m 4,5 cm; 43. V5,1 m 4 cm; 44. V 6,0 m 2—1,5 cm; 45. V 6,0 m 2,5—1,5 cm; 46. V 6,0 m 6—4 cm; 47. V 6,0 m 6—3 cm; 48. V 6,0 m 2,7—2,3 cm; 49. V 6,0 m 3—1,5 cm.
V	4—5 m; 50. V 4,2 m 6—2 cm; 51. V 4,6 m 4,5—2 cm; 52. V 4,2 m 5,5 cm; 53. V 4,7 m 5 cm; 54. V 4,3 m 3,5 cm.
T A B L A VI. — 55. V 4,2 m 4,5—3 cm; 56. V 4,2 m 3—2,5 cm; 57. V 4,7 m 5—2,5 cm; 58. V 4,2 m 3,5 cm; 59. V 4,6 m 2—1,8 cm; 60. V 4,7 m 2,3—1,8 cm; 61. V 4,9 m 5,4 cm; 62. V 4,7 m 3,5 cm; 63. V 4,2 m 5,5 cm; 64. V 4,9 m 3—1,5 cm.
V	3—4 m; 65. V 4,0 m 3—2,8 cm; 66. V 4,0 m 5 cm; 67. V 4,0 m 5 cm; 68. V 4,0 m 4cm; 69. V 4,0 m 2—2 cm; 70- V4,Om 3 cm.
V 2—3 m; 71. V 2,9 m 3,5—3 cm; 72. V 2,8 m 3,5—3 cm; 73. V 2,7—4,5 m 3,5 cm.
Oruđe i oružje od kamena
TABLA VII. — 1. zemunica M. 5—3,5 cm.
V9—10 m; 2. V 9,2 m 6,5—2,5 cm; 3. V 9,1 m 6—3,5 cm; 4. V 9,1 m 8,5—3,5 cm.
5.	V 8,4 m 10,5—3,5 cm; 6. V 8,5 m 8,5—3,7 cm; 7. V 8,5 m 8—3,5 cm; 8. V8,4m 7—3,8 cm; 9. V 8,4 m 8—4 cm.
TABLA VIII. — 10. V8,5m 6,5—4,5 cm; 11. V8,3m 6—3,5 cm; 12. V8,4m 1,6—1,3 cm;
13.	V8,4m 6—3,5 cm; 14. V 8,8 m 8—3 cm; 15. V 8,15 m 5—3 cm; 16. V 8,4 m 2—1,3 cm; 17. V 9,Om 3 cm; 18. V 3,1 m 6 cm; 19. V 8,15 m 3 cm; 20. V 9,0 m 2 cm.
TABLA IX- — 21. V 9,4 m 12—3 cm; 22. V 8,2 m 9,5—3 cm; 23. V 8,1 m 9—4,5 cm. V 7—8m; 24. V 7,7 m 7—3,7 cm; 25. V 7,7 m 7—3 cm; 26. V 7,6 m 8,5—4 cm; 27. V 7,lm 9,5—3,2 cm; 28. V 7,3 m 7,5—4 cm; 29. V 7,4 m 8—3,5 cm.
TABLA X. — 30. V 7,1 m 8—3 cm; 31. V 7,9 m 6—2,7 cm; 32. V 8,0 m 6,5—3 cm;
53.	V 7,4 m 6—3 cm; 54-V7,4m 6,6—4 cm; 35. V 7,3 m 5,5—2,5 cm; 36. V 7,5 m 5—3,5 cm; 37. V 7,2 m 5,5—4cm; 38. V 7,8 m 6—3,5 cm.
T A B L A XI. — 39. V 7,8m 6.5—3cm; 40. V 7,1 m 4,5—2cm; 41. V 7,5 m 5,5—1,5 cm; 42. V 8,Om 10—2,5cm; 43. V 7,5m 8,5—3cm; 44. V 7,6in 8,5—3,5 cm; 45. V 7,3m 7—5,6 cm; 46- V 8,75 m 9,5—4 cm.
TABLA XII. — 47. V 7.3 m 7—4 cm; 48. V 7,3 m 5—3,5 cm; 49. V7,4m 4—4 cm; 50.V7,7m 9cm; 51.V7,5m 3,5—4cm; 52. V7,0m 7—4cm; 53.V7,lm 4,5—4cm:
54. V 8,0 m 4,5—4,5 cm; 55. V 7,5 m 4—5 cm; 56. V 7,1 m 9,5—2,5 cm; 57. V 7,0 m
6.5— 4 cm; 58. V7,4m 4—2,5 cm; 59. V 7,8 m 6,5—2 cm; 60. V 7,6 m 7—2,5 cm. V6—7 m; 61-V6,9m 16—2,2 cm; 62. V 6,4 m 10,5—3 cm.
TABLA XIII. — 63. V 6,4 m 14—5,5 cm; 64. V 6,9 m 11—4.5 cm; 65. V 6,0 m 11—3,5cm; 66. V 6.4m 8,5—3.6cm; 67. V 6,6m 11—3,3cm; 68. V 6,4m 8—3,5cm; 69. V 7,0 m 7—4 cm; 70. V 6,6 m 9,2—4,5 cm-
TABLA XIV. — 71. V 6,5 m 10.5—4,5 cm; 72. V 6,9 m 7—4 cm; 73. V 6,3 m 5—3 cm; 74. V 6,7m 6,5—4.5cm; 75. V 6,8m 7,5—3,3cm; 76. V 6,3m 6.6—3cm; 77. V 7,Om
6.5—	3,5 cm; 78. V 6.5 m 4—3 cm; 79. V 6,2 m 3—1,5 cm.
TABLA XV. — 80. V 6.9 m 10—2 cm; 81. V 7,0 (8,8) m 9,5—5 cm; 82. V 6,9 m
6.5— 2,5 cm; 83. V 6,9 m 8.1—4 cm; 84. V 6,5 (8,5) m 6—1,6 cm; 85. V 6,2 m 5,8—4,5 cm; 86. V 7,lm; 87. V 6,9 m 7,5—4,5 cm.
TABLA XVI. — 88. V 7,0 m 8,5—4 cm; 89. V 6,7 m 9,5—5,5 cm; 90. V 6,4 m
7.5—	3 cm; 91. V 6,6 m 7—4 cm; 92. V 6,4 m 5,5—5 cm; 95. V 6,4 m 5,5—4,5 cm; 94. V7,0m 7,8—3,5cm; 95. V6,6m 6,5—4,3cm; 96. V6,2m 5,5—3,5cm; 97. V6,4m
6.5— 3,7cm; 98. V 6,5m 7—5,5cm; 99. V6,4m 4,8—3,6cm; 100. V 7,0m 4,2—4,5cm; 101. V 6,1 m 6—4 cm; 102. V 7,0 m 5,5—4 cm; 103. V 6,9 m 8—5 cm; 104. V 6,4 m
5.2—	2,4 cm; 105. V 7,0 m 7—3 cm; 106. V 7,6 m 7,2—1,5 cm.
V	5—6 m.
107. V 5,4 m 7—5,5 cm; 108. V 6,0 m 10,5—4 cm; 109. V 6,4 m 8,5—4 cm.
TABLA XVII. — 110- V 6,5 m 9—1,5 cm; 111. V5,4m 9,5—4cm; 112.V6,Om 10—3,5 cm; 113. V 5,7 m 8—3,7 cm; 114. V 5,4 cm 8,5—4,5 cm; 115. V 5,1 m
10.5— 4 cm; 116. V 6,0 m 10—3,5 cm; 117. V 5,3 m 10—2 cm; 118. V 5,2 m 7,5 do
2.5	cm.
TABLA XVIII. — 119. V 6,0 m 11—5,5 cm; 120. V 5,1 m 9—4 cm; 121. V 6,0 m
8.5—	4cm; 122. V 6,0 m 5—2cm; 123. V 6,0 m 9,5—3 cm: 124. V 5,1 m 8,5—2,5 cm; 125. V 5,2 (7,0) m 8—3 cm; 126. V 6,0 m 6—2,5 cm; 127. V 5,1 m 5,5—3 cm.
TABLA XIX — 128. V 6,0 m 6—3 cm; 129. V 5,7 m 6—1,8 cm; 130. V 5,7 (7,7)
5.2— 1,5 cm; 131. V 6,0 m 3,5—2,2 cm; 132. V 6,0 m 4,5—3,5 cm; 133. V 5,5 m
6—5 cm; 134. V 6,0 m 6,5—3 cm; 135 V 5,2 (7,0) 6,5—4,5 cm; 156. V 6,0 m 7,5 do
3.5	cm; 157. V 5,1 m 9—3,5 cm; 138. V 5,1 m 8,5—5,5cm.
V	4—5 m.
TABLA XX. — 139. V 4 9 (6,7) m 10—5cm; 140.V4,3m 11—6cm; 141. V 4,7 (6,5) m 8—3,5 cm; 141 a. V 4,9 m 10—4 cm; 142. V 4,2 (6,0) m 11—4 cm; 143.
V 4,9 m 5—3,5 cm; 144. V 4,6 (6,4) m 7,5—4 cm; 145. V 4,7 (6,5) m 13—4 cm; 146. V 4,6 m 6—3 cm; 147. V 4,7 m 5—4 cm; 148. V 4,1 m 4—4 cm.
TABLA XXI. — 149. V 5,0 (6,8) 9—2,5 cm; 150. V 4,9 m 9.5—3,8 cm; 151. V 4,7 m
7.5— 4,2 cm; 152. V 4,6 (6,4) 5,5—3,5 cm: 153. V 4,6 7,7—3,2 cm; 154. V 4,7 m
5.6—	3,7 cm; 155. V 4,9 m 7,8—5,7 cm; 156. V 4,9 m 6,2—4 cm; 157. V 4,9 m 6,5 do 5 cm; 158. V 4,8 (6,6) m 8—3,5 cm; 159. V 4,6 m 4,5—3 cm; 160. V 4,7 (6,5) m 6,5—2 cm.
V	3—4 m; 161. V 3,9 (5,7) m 5—4,2 cm;	162. V 4,0 m	9—3 cm;	163. V 2,2	m
8—3,8 cm; 164. V 3,4 m 16,5—3,5 cm.
TABLA XXII. — 165. V 3,3 m 5—5,5 cm;	166. V 3,1 m	5—4 cm;	167. V 3,4 m
6—	3 cm; 168. V 3.1 m 6,5—4 cm; 169. V 3,0m 10,5—2 cm.
V 2—3 m; 170. V 2,7 (4,5) m 8—2 cm; 171. V 2,3 (4,1) m 4— 4,5 cm.
TABLA XXIII. — 172. V 2,1 m 8,5—5 cm: 173. V 2,1 m 6,5—4 cm; 174. V 2,2 m
7—	3,5 cm; 175. V 2,4 (4,2) m 8,5—3,5 cm; 176. V 2,5 (4,1) m 9—4 cm.
V	1—2m; 177-Vl,6m6,5—3,2 cm; 178-Vl,7m7—3,5 cm; 179. V l,4m4,5—4 cm; 180. V 1,7 m 8,5—3,5 cm.
TABLA XXIV. — 181. V 1,9 m 9,5—5,2 cm;	182. V 1,8 m	4—4,5 cm.
V0—lm; 183. V 0,3 m 7—1,8 cm; 184. V 1,0 m 11—4 cm; 185. V 0,9 m 7—7 cm. h = 5 cm.
TABLA XXVII — A- zemunica M. 10—9,5 cm; B. V 8,5 m 11,5—9,5 cm.
1. V 8,3 m 6—2 cm; 2. V 9,0 m 7—2 cm: 3. V 8,9 m 6,5—1 cm; 4. V 8,9 m 6,5 do
1.5	cm; 5. V 8,3 m r = 7 cm—1 cm; 6. V 7,7 m 6—lem; 7. V 5,4 m r = 5,5—1 cm;
8.	V 6,2 m r = 6,5 cm; 9. V 4,9 m r = 4,5 cm.
A SURVEY OF STONE IMPLEMENTS AND ARMS
From Vinca
This is the first publication about stone implements and arms found during the systematic excavation made by Prof. M. M. Vassits in Vinca from 1929 to 1934. The entire materials excavated at the site are in keeping of the Archaeological collection of the University of Belgrade. This survey is based upon 5689 objects of stone, divided into three fundamental groups according to the material of which the objects are made:
I.	Obsidian implements (1398 objects found) appear from V 10,15 to V 3.8 m cultural layer of Vinca (T-1—II) as knives and scrapers. The majority of obsidian objects was found between V 8,6 and V 8,0m (54,9 %).
II.	Flint implements and arms (1748 objects found) appear in Vinca from
V	10,5 to V 2,0 m (T. Ill—VI). There were found the same formis as in the obsidian objects. The culminating point of the flint industry in Vinca is between V 7,0 and V 6,0 m (see graph 1).
IIT. The implements and arms of different sedimentai and volcanic stones (543 objects found) were used from the foundation of Vinca to the end of the settlement (from	V 10,5 to \7 0,0m). In	the oldest place	with	burrows the use
of such objects	is rare (0.9 %o). The	greatest quantity of	the objects was
found between V 7,0 and V 6,0 nr (31,9%) but above V 4.0 m the use of ]X>lished storne objects gradually disappears. One can differentiate 8 main types (T. XXV, A—D; T. XXVI, D, E, F, H). The type A appears between V 9,1 and V2,5m (T. VII, 2; T. XI, 44; T. XX, 145; T. XXI, 161), type Bi between V 10,10 and V 2,5 (4,1) m (T. VII, 1; T. XXIII, 176; T. X, 37, T. XX, 144), type Ba between
V	9,1 and V 2,2 m (T. VII, 4; T. XV, 87; T. XXI, 163), type Ci between V 8,9 and
V	4,8 m (T. VIII, 14; XVI, 108), type Cs between V 8,5 and V 5,1 m (T. VII, 7;
T. XVII, 115), type Di between V 7,8 and V 4,9 m (T. XI, 39; XIV, 77, 78; XXI, 156), type Da between	V 7,4 and V 4,6 (T. X,	54, 35; XXI, 159),	type	Ei between V 8,4
and V 5,7 m (T. VIII, 16, 19; T-IX, 21;	T. XIX, 129, 130),	type	E2 between V 8,4
(8,9) and V 4,4 m (T. VIII, 13; IX, 22; XI, 41; T. XIV, 79), type F between V 8,15 and V 2,7 (4,5) m (T. VIII, 15), type G (bored hammg) between V 6,9 and V 0,0 m (T. XV, 83; T. XIX, 128; T. XX, 146, 147, 148; T. XXII, 165—168, 171; T. XXIII, 182—184, 178—180; T. XXIV, 181 182, 184), type Hi between V 7,3 and V 6,9 m (T. XI, 45) and type H2 between V 6,1 and V 5,1 m (T. XVIII, 120).
Separate groups are the disk-shaped mace (between V 10.10 and V 8,5 m; T. XXVII, A—B), the stone rings (between V 9,0 and V4,9m; T. XXVII I—9) and the mace-heads (between V 7,1 and V 0,9 m; T. XV, 85, 86; T. XXIV, 185).
On the basis of a statistical survey of stone arms and implements from Vinca, according to the material, types and stratigraphy, one can draw the foilwing conclusions: At the time of the first settlement in Vinca (V 10>5—y 9,0 m) there were all the main materials for the implements (obsidian, flint and stone) but their use at that time was rare. In the second place (the layer of the buildings with a rectangular base between V 9,0 and V 8,0 m) there was an abrupt increase of obsidan (54,9 %). The use of polished stone and flint implements does not occur until the appearance of the earlier settlement (between V 7,0 and V 6,0 m). After V4,0m the number of all types of implements abruptly diminishes allowing for the supposition that there were some deep changes in productive relation and in the culture of Vinca the V 4.0 m.

18 Arheološki vestnik
269

18*
271
T. y






















												1
	p y o c e n. t <• :	\c	2	3c	A,	3 5	D 6	o 7	o 8	D 9c	-Vo	3
												
												
												
												
												
												
												
		\\ \ \										
	v HWV.		s N N									
			V 1 \ / y									
	rr		/ \ r \ 1 \ \									
			\ \ \ \	\								
		■		W X	\							
					)							
			'v / •• t									
			\ \ \/			%						
	rr Quy		/\ /	\			\					
			✓ / /				,*					
		/ /	t>.*‘	*****								
		•V ?										
	ze-m-M.ti.uce 	 H -i M i=r cr cen ti *	0-,	3 £	o 3	o 4	o 5	o 6	o 7	o <5	o ?	k>	>o
, 	 otu-cLjC i oružaš od opsicUiruh GR QFI U ON i 	 * « « kremen* " " " Kamena,												

DVIJE POSUDE BODROGKERESZTURSKOG TIPA IZ SRIJEMA
STOJAN DIMITRI JE VIČ
Na dvije krajnje točke Srijema — na zapadnoj strani u Sotinu (kot. Vinkovci), a na istočnoj u Surčinu (kot. Beograd) — nađene su još prije I. svjetskog rata dvije tipične bod rogkcresz turske posude. One do sada nisu bile objavljene, ali je poznata jedna velika bod rogkcresz turska posuda iz Vučedola, koju je publicirao V. Hoffiller.1
•SI. 1
i. Primjerak iz Sotina (SI. i, 2 a) predstavlja niski, blago profilirani tip amfore tako zvanog »Milchtopfa« sa dvije ušice ispod usta, odnosno uz usta posude. Modelacija je pravilna, površina nije naročito ravna, a sive je i sivo-smeđe boje, te pokazuje ostatke firniza. Neukrašena je. Visina: 11,5 cm. Prom.: usta: 6,8 (na ušicama: 9,3) — trbuha: 10,6 — dna: 6,2 cm.
Nađena je na »Skendri« u Sotinu (parcela br. 2536, katastar od prije I. svjet. rata) u tadanjem vinogradu Lovre Drobine, 60 cm duboko na jednom ognjištu s još jednom manjom posudicom, koju danas više nije moguće identificirati. Posuda je došla u Arheološki muzej u Zagrebu negdje prije 1900. godine-
1	C. V. A. L, Pl. 3, 4.
2. Posuda iz Surčina (SI. 3 a,b; 2b) pripada također istom manjem tipu, ali je uobičajeno raščlanjena na cilindrični vrat sa ušicama ispod usta i na zaobljeni trbuh. Dobro je modelirana, iako relativno debljih stijena. Danas je tamno sive boje, dok je ranije pod inače slabo sačuvanom politurom bila crne boje. Bogato je ukrašena urezanim i žigosanim ukrasima, dosta nepažljive izvedbe. Inkrusta-cija je izvrsno sačuvana. Žigosani ubodi u grupama od po tri nalaze se samo na jednoj (prednjoj) polovini vrata u kombinaciji sa snopom paralelnih, horizontalno urezanih crta. Vratni pojas je podijeljen inače na dva pravokutna ukrasna polja.
SI. 2 a, b
Čitava površina trbuha ukrašena je motivom šahovske ploče. Vrat posude je djelomično oštećen, ali je nadopunjen sadrom. Vis.: 10,1 — vrata: 4,5 cm. Prom.: — usta: 4,8 (na ušicima: 7,4) — trbuha: 9,2 — dna: 4—4,3 cm.
Posuda je nađena u vinogradu Ivana Pleše u Surčinu, a došla je u Arheološki muzej u Zagrebu kao dar 1905. godine.
Obje posude pripadaju najkarakteristićnijem obliku bodrogkereszturske keramike tako zvanom loncu za mlijeko, odnosno »Milchtopf--u. koji se pojavljuje u nekoliko varijacija. Počevši od vrlo izduženih, elegantnih oblika, pa do prilično niskih i zdepastih tipova, te od blago profiliranih s jedne strane do oštro raščlanjenih profila s druge strane, postoji niz međuoblika. Oni se međutim uvijek pridržavaju jednog temeljnog oblika, koji u pravilu ima po dvije ušice nasuprot postavljene uz rub usta posude.
Primjerak iz Sotina, koji pripada blago profiliranom niskom amforastom tipu (»Milchtopf«-a), ima najbliže analogije u jednom primjerku iz nekropole kod
299
Sl. 3 a
Sl. 31)
Magyartés-a2 i jednom drugom iz nekropole u Jâszladâny-u3. Jedan dosta sličan primjerak poznat je i iz nekropole na Kotacpart-u kod Hôdmezôvâsârhely-a.4
Posuda iz Surčina pripada tipu s raščlanjenim profilom na vrat i trbuh, koji je podjednako čest, kao i onaj prethodni. Našoj je posudi oblikom najsličniji jedan primjerak s Kotacparta.5 Jedan vanredno lijep primjerak iz Pusztaistvânhâze6 ima također sličnosti s našom posudom, ali ima dosta bikonično profilirani trbuh. Po načinu ukrašavanja veže se posuda iz Surčina uz tri primjerka iz Pusztaistvânhâze,7 jedan primjerak iz Tiszakeszi-a8 i jedan iz Jâszladâny-a.9 Sva tri primjerka iz Pusztaistvânhâze upotrebljavaju i urezivanje i žigosane ubode, kao načine ukrašavanja, odnosno ukrasne tehnike. Druga dva primjerka upotrebljavaju samo urezivanje. Direktne analogije za sam ukras posude iz Surčina za sada mi među bodrogkeresztu rskim predmetima nisu poznate. Jedino su grupe žigosanih uboda uobičajeni ukrasni motiv. Kvadratna dioba površine međutim nije rijetka, kako to pokazuju neki objavljeni primjerci.10 11 Općenito uzevši ukras trbuha surčinske posude ima mnogo više srodnosti sa ukrasnim koncepcijama Tiszapolgâr-Tiszaug grupe, kako to naročito pokazuju dvije posude iz Tiezaug-Kiisrétparta.11 Pošto se uzima — posve opravdano — da Tiszapolgâr-Tiszaug grupa predstavlja prijelaz ka Bodrogkereszturskoj kulturi (od Potiske),12 ta je pojava posve razumljiva. Općenito uzevši može se iz Tiszapolgâr-Tiszaug grupe izvesti gotovo u potpunosti bodrogkerestunski način ukrašavanja. Prema tome je posuda iz Surčina posebno zanimljiva ne samo zbog lokaliteta, nego i radi upotpunjavanja našeg poznavanja dobrogkeresturskog ukrašavanja.
Pojava ovih posuda, kao i one iz Vučedola u ovom području ne predstavljaju iznenađujuću, nego posve normalnu i lako shvatljivu pojavu. Komunikacione veze Tisa—Dunav usloviile su i razmjenu predmeta, pa su tako i neki keramički proizvodi Bodrogkereszturske kulture lako došli u srijemsko područje. Ovamo treba ubrojati i zlatnu pločicu iz Progara (kot. Beograd, Srijem).13 Ova razmjena
2	Pài Patay, Kupferzeitliche Gräberfelder aus der Gegend von Szentes, Archaeologiai értesito, 1943, 1—2., T. V, 1.
3	Pài Patay, Les trouvailles archéologiques du cimetière de l’âge du cuivre à Jâszladâny, A. E. 1944—1945 (ser. HL, vol. V.—VI.), T. VIII, 7.
4	J. Banner, Ausgrabung am Kotacpart bei Hâdmezôvâsârhely, Dolgozatok IX—X, 1933—1934, 1—2, Szeged 1934, T. XVIII, 14.
5	J. Banner, o. c. T. XV, 7.
6	J. Hillebrand, Das kupferzeitliche Gräberfeld von Pusztaistvânhâza, Ar-chaelogia hungarica IV, Budapest 1929, T. II, 6.
7	o. c. T. II, 4, 6; T. V, 2.
8	F. Tompa, 25 Jahre Urgeschichtsforschung in Ungarn 1912—1936, 24/25 BRGK, 1934/35, T. 18, 14.
9	P. Patay, Jâszladâny (A. E. 1944—45), T. VI, 9.
10	o. c. T. VI, 9; T. VII, 4. J. Hillebrand, Das kupferzeitliche Gräberfeld von Pusztaistvânhâza (Arch. hung. IV), T. II, 6. Samo kod druge navedene posude iz Jâszladâny-a je čitava ukrasna površina kvadratno raščlanjena. Kod ostale dvije citirane posude su tako podijeljeni samo neki manji dijelovi ukrasnog polja.
11	F. Tompa, 25 Jahre Urgeschichtsforschung in Ungarn (24/25 BRGK), T-15, 5, 6.
12	o. e. str. 53.
13	Ksenija Vinski, Prethistorijska zlatna pločica Bodrogkereszturske kulture iz Progara u Srijemu, Abramićev zbornik, Split (u štampi).
je mogla uslijediti za trajanja bilo Badenske, bilo Vučedollske kulture, vjerovat-nije ove potonje. Surčin je inače poznat kao nalazište Vučedolske, a Sotin i Badenske i Vučedolske kulture.14 Vremenski se to moglo dogoditi negdje u rasponu od o. 2000. god. do o. 1800. godine pre n. e.
ZUSAMMENFASSUNG
Zwei Gefässe des Bodrogkeres'ztur-Typus aus Syrmien
Im Archäologischen Museum in Zagreb wird je ein Gefäss des Bodrog-keresztur-Typus aufbewahrt. Beide stammen von zwei Endpunkten Syrmiens: aus Sotin (Bezirk Vinkovci) im Nordosten und aus Suröin (Bezirk Beograd) im Südwesten. Beide Gefässe gehören zu der sogenannten Milchtopfform. Das sanft profilierte Gefäss aus Sotin (Abb. 1, 2 a) ist nicht verziert. Das im Profil scharf gegliederte Gefäss aus Surčin (Abb. 3 a, b ; 2 b) ist dagegen reich verziert mit eingeschnittenen und gestempelten Ornamenten, also auf übliche Weise von Bodrogkeresztur ornamentiert. Für die Verzierungen dieser Gefässe besteht keine direkte Analogie in den Funden von Bodrogkeresztur. Nach der Verzierungskonzeption zeigen die Gefässe eine viel engere Verwandschaft mit zwei Gefässen der Tiszapolgar-Tiszaug — Gruppe aus Tiszaug — Kiarétparta11, was ganz verständlich ist, denn diese Gruppe bildet einen Übergangsgrad von der Theiss zur Bodrogkeresztur Kultur. Unsere beiden Gefässe gelangten nach Syrmien zweifelsohne durch Tauschhandel, am wahrscheinlichsten zur Zeit der Vučedol (vielleicht auch Badener) Kultur. * i
14	Vučedolski nalazi iz Surčina i Sotina publicirani su u Opuscula archaeo-logica I. (S. Dimitrijević, Prilog daljem upoznavanju Vučedolske kulture, str. 6 i 8). Badenski materijal iz Sotina nalazi se u Arheološkom muzeju u Zagrebu
i nije objavljen.
NOVE ARHEOLOŠKE NAJDBE V JAMAH NA NOTRANJSKEM
FRANCE LEBEN
Pivška kotlina je del razsežnega kraškega področja; na njenem robu je nanizana vrsta jam, ki kažejo vidne sledove, da je nekdaj v njih prebival človek. Paleolitske najdbe v Postonjski jami, Otoški jami, Betalovem spodmolu, Parski goloibini1 in Županovem spodmolu (najdbe iz zadnjega niso objavljene) dokazujejo, da so bile jame tod okoli naseljene že v pleistocenu. Tudi najdbe iz kasnejših dob v Betalovem spodmolu (niso objavljene) in v Predjami1 2 kažejo, da je človek ti jami obiskoval ali celo v njiju prebival vse od mlajše kamene dobe tja v pozni srednji vek. S tega gledišča so jame ob robu Pivške kotline vredne še podrobnejših raziskovanj, od katerih je pričakovati še dokaj pozitivnih rezultatov.
Vse to je dalo pobudo za arheološka izkopavanja v jamah na jugozahodnem robu današnje Pivške ali Postojnske kotline. Od 24. julija do 5. avgusta 1956 so bila opravljena sondiranja v Ovčarskem spodmolu, Žegnani jami in Brlovki ali Brlovi jami. Vse tri jame so na gozdnatem pobočju Loze nad Orehkom (slikal), ki loči Orehovško polje od Sajevškega polja. Izkopavanja je vodil Inštitut za raziskovanje krasa SAZU v Postojni z denarnimi sredstvi, ki jih je dala na razpolago Sekcija za arheologijo SAZU. Sodelovali so študentje arheološkega seminarja in geologije ljubljanske univerze.
Kat. št. 1562. Ovčarski spodmol (slika 2). Lega: 1000 m 190° S od cerkve v Orehku in 475 m 115° ESE od vrha Varde (kota 725 m). Višina vhoda 660 m n. m. Dolžina 28 m. Gornjekredni kaprotinski apnenci. Raziskano 1956 in 1957.
1	Brodar S.: Paleolitski sledovi v Postojnski jami (Razprave SAZU, I, Ljubljana 1951, 243). Palaeolithic Traces in the Postojna Cavern (Bulletin scientifique, Tome I, No. 1, 29, Ljubljana 1953). Otoška jama, paleolitska postaja (Razprave SAZU, I, 203, Ljubljana 1951). The Otok Cavern — a Palaeolithic station (Bulletin scientifique, Tome I, No. 1, 28, Ljubljana 1953). Betalov spodmol — ponovno zatočišče ledenodobnega človeka (Proteus XI, 1948/49, 97). Iz Betalovega spodmola pri Postojni (Varstvo spomenikov II, 1949, 3—4, 118). Lep primer paleolitskega rezila (Proteus XII, 1949/50, 90). — Anelli F.: Ricerche paleontologiche nella Grotta Betal presso Postumia (Atti del I. congresso speleologico nazionale, Trieste 1933, 230). — Brodar M.: Izkopavanja v Parski golobini (Arheološki vestnik V/l, 1954, 92). — Brodar S-: Prispevek k stratigrafiji kraških jam Pivške kotline. Parska golobina (Geografski vestnik XXIV, 1952, 43). Paleolitik na Krasu (Prvi jugosl. speleol. kongres 1954, 79, Ljubljana 1955). Prerez paleolitika na slovenskih tleh (Arheološki vestnik 1/1—2, 1950, 5). — Leben F.: Kulturni ostanki davnih prebivalcev Pivške kotline (Turistični vestnik III, 1955, 318).
2	Korošec J.: Arheološke ostaline v Predjami (Razprave SAZU, IV/1, Ljubljana 1956). Arheološke ostaline v jugoslovanskih jamah po paleolitski dobi (Prvi jugosl. speleol. kongres 1954, 87, Ljubljana 1955).
Vhod v jamo leži v plitki vrtači na robu pobočja, kjer «e kraški plato pod Vardo prevesi v Pivško kotlino. Skozi dokaj majhno, do 2 m visoko vhodno odprtino pridemo v mogočno razširjeni jamski prostor, ki položno pada v notranjost. Kakih 18 metrov dolg nasipni stožec podornega kamenja nas privede končno do male zaravni, ki jo pokriva humus. Stene in strop so večinoma živoskalnati, le na koncu jame je del stene pokrit s sigo. Tu in tam opazimo na stenah tudi
Sl. 1
kotliće. Jama se končuje z 10 metrov visokim kaminom, ki je na nekaterih mestih zakapan. Jama je zelo suha in je nekdanji požiralnik, ki je odvajal vodo, pritekajočo s površja Varde. Kasneje se je jamski prostor preoblikoval s podori. Zadnje čase je jama služila okoličanom kot ovčja staja. Od tod je dobila tudi svoje ime.3
V jami sta bili izkopani dve sondi. Prva je skoraj na koncu jame, kjer je površina ravna in tudi ni več podornega kamenja. Pod vrhnjo ilovnato humozno plastjo so v globini 60 cm trčili na živo6kalnato dno. Našli so le nekaj recentnih odlomljenih živalskih kosti.
Drugo sondo so izkopali nekaj metrov od vhoda ob levi jamski steni. Na tem mestu tudi ni podornega kamenja, ki drugod precej onemogoča izkop sond. Pojavljajo se tri plasti, ki si slede takole (slika 3):
3	Meritve in opis jam je dal na razpolago Janez Gantar, laborant Inštituta za raziskovanje krasa SAZU v Postojni. Na tem mestu se mu lepo zahvaljujem.
A črna humožna plast, pomešana z organskimi ostanki in odpadki;
B temnor java humozna kulturna plast, pomešana s skalovjem;
C rumenorjava gruščnata plast;
D siga.
V kulturni plasti B, ki je do 50 cm debela, so naleteli na nekaj fragmentov predzgodovinske keramike ter odlomljeno in poškodovano živalsko kost, ki se ne da natančneje opredeliti. Keramika pa kaže sledeče oblike: 1 2 * 4
Sl. 2
1.	Fragment rjavosive posode iz gline, pomešane s peskom. Zunanja površina je nekoliko glajena in ima sledove ravnih vrezov. Vel. 3,? X 3,6 cm (Tab. I. sl. 1).
2.	Fragment skoraj ravno odrezanega ustja posode iz rdečerjave gline. Vel. 3,3 X 1,8 cm (Tab- I. sl. 2).
3- Fragment rumenorjave posode iz gline, pomešane s peskom. Na zunanji površini so sledovi ornamenta v obliki ravnih vrezanih črt. Vel. 4,3 X 3,9 cm (Tab. I. sl. 3).
4. Trije fragmenti stene in dna posode iz temnosive dobro pečene, s peskom pomešane gline. Trebuh ostro prehaja v ravno dno. Vel. 3,6 X 2.4 cm; 3,5 X 2,5 cm: 3,5 X 3,1 cm (Tab. I. sl. 4, 5, 6).
Najdeni fragmenti keramike nimajo nobenih tipičnih oblik. Zato jih je težko časovno bliže opredeliti. Izdelava, oblika in način pečenja gline jo stavijo verjetno v eneolit ali bronasto dobo. Da bi pripadala mlajšim dobam, je pa skoraj izključeno. Na površini ob stenah jame je ležalo tudi precej večjih in manjših odlomkov pozne srednjeveške keramike.
Kat. št. 960. Žegnana jama*. Lega: 900 m 337° NW od vrha Varde (kota 725 m) in 1150 m 257° WSW od cerkve v Orehku. Višina vhoda 595 m n. m. Dolžina 452 m. Gornjekredni kaprotinski apnenci. Raziskano 1956 in 1957.
Jama leži v gozdu za Orehkom pod severozahodnim pobočjem Varde. Nedaleč proč vodi kolovozna pot od orehovške graščine proti Rakuliku. Po 9 m
dolgem in 1,5 m globokem useku se pride v nizek vhodni del jame, ki pa se kmalu zviša. Rov poteka sprva proti NW, se po nekaj metrih obrne proti SW in kmalu preide «pet v prvotno smer. Tla v sprednjem delu polagoma padajo, se pri točki 7 zravnajo, po strmi 2 m visoki stopnji se zopet prevesijo in tako enakomerno padajo do točke 11. Tod se rovi dele.
Glavni rov se po nekaj metrih obrne proti jugu. Tla se polagoma dvigajo, nato pa prevesijo in enakomerno padajo do konca rova. Takoj v začetku (26) se odpira v stropu kamin, ki vodi v više ležečo etažo. Za kaminom pridemo do kotanje, zadelane z ilovico, na kar rov zavija vedno bolj proti severu. Po blago padajočih tleh, ki jih izmenoma pokrivajo ponvice, podorni bloki in ilovica, pridemo do ozke špranje, koder je nadaljnje prodiranje nemogoče (36). Stene opisanega rova 25—28—36 so večinoma zasigane. Tu in tam je videti kotliće. 4
4	Moser K-: Ausgrabungen in Nussdorfer Höhle und Gräberfeldes von Vermo in Istrien (Bericht der mat.-naturvv. CI. der k. Akademie der Wissenschaften, Wien 1884). Die Nussdorfer Grotte: Žegnana jama, nebst Bemerkungen über andere Grotten und Höhlen des Karstes (Mitth. der Section für Höhlenkunde, 1885, Nr. 3, 4). Der Karst und seine Höhlen, Triest 1899, 57, 80). — Bertarelli L. V.-Boegan E.: Duemilla grotte. Milano 1926; navaja na strani 328 pod kat. št. 986 Caverna di Orecca di Postumia (Seguena jama).
Profila IV in V nam kažeta značilno obliko dvojnih korit, povezanih z ozkim kanalom. Ozki kanal med zgornjim in spodnjim koritom se polagoma spušča paralelno s padcem jame. Tik pred koncem rova pa popolnoma izgine. Značilne za ta del jame so številne ponvice, ki so deloma suhe, deloma pa napolnjene z vodo. Od tega rova se pri točki 28 odvaja proti jugu strmo se dvigajoč stranski rov (28—30). Prvi del je pretežno podornega značaja. V zgornjem delu pa so tla lepo zasigana in pokrita s ponvicami. Končni del rova je zatrpan z ilovico. Rov ima v prečnem prerezu pri dnu trapezasto obliko, ki se preko majhne police proti vrhu v velikem razponu polkrožno konča (profil III).
Pri točki 25 se od glavnega rova proti NE odcepi strmo padajoč stranski rov (25—39). Visok je do 2 m in ne presega 4 m širine. Tla pokrivata podorno skalovje in ilovica. V začetku rova opazimo na stropu do pol metra debelo plast sige, pomešane z ilovico. Na koncu rova, ki je lepo zakapan, je pod sigo požiralnik. Profil rova, v kolikor ni zasigan ali zapolnjen z ilovico in podornim kamenjem, kaže polkrožno obliko (profil II).
Stranski rov, ki vodi v gornjo etažo, se cepi od glavnega pri točki 11. Sprva se strmo dviga in se pri 12 zravna. Tu se obrne proti NW ter poteka v tej smeri do točke 16. Kmalu po prelomu pridemo na rob brezna ali kamina, ki vodi v spodnji del jame. Pri točki 16 se rov deli v dva dela. Severni poteka proti NW. kaisneje pa se obrne proti NE. Tla, stene in strop so pretežno zasigani. Na samem kolenu je ob zahodni steni globok tolmun nakapane vode. V nadaljevanju se strop precej zniža in se rov zaključi brez špranje. Zahodni rov je v prvem delu pokrit z ilovico, pozneje pa zasigan. Pod velikim sigastim masivom sta levo in desno kotanji s kapnico. Na vrhu sigastega masiva raste precej kapniških stebrov (22), na drugo stran pa se masiv strmo spušča v globok tolmun kapnice. Onstran tolmuna se rov konča s kaminom. Posebnost tega dela jame so visoke kupolaste kotliće, ki so podobne že kaminom. V prečnem profilu je opaziti širok spodnji del, proti stropu pa večinoma ozko korito. Celotni rov je pretežno bogato okrašen s kapniškimi tvorbami. Posebnost so heliktitom podobne kapniške oblike in obli stalaktiti. Heliktiti se tvorijo večinoma po strmo nagnjenih stenah v obliki srčastih izrastkov.
Žegnana jama je nekdanji požiralnik, ki je v svojem razvoju prešel več stopenj, preden je dobil današnjo obliko. Nedvomno so vsi rovi nekdaj odvajali vodo. Prvotno je voda odtekala po rovih zgornje etaže skozi globoko kotanjo (med 22 in 23). Od kod pa je voda pritekala, je težko reči, ker se je dotočni kanal verjetno v kasnejših dobah zasul. Precej pozno se je izoblikoval vhodni del jame z vso spodnjo etažo. Rov 30—28 pa je dovajal neko drugo vodo. Požiralnik na koncu rova 25—58—39 nam dokazuje, da je tu bila najbrž prav v zadnji fazi požiralniškega razvoja, odvodna cev vodâ Zegnane jame. Jama je verjetno postala ob leziki, kajti o kakem prelomu v njej ni sledu.
Pred jamo je približno 9 m dolg jarek, ki je bil prekopan do skalnate osnove, to je 40 do 50 cm globoko. Tudi vhodni rov jame je prekopan 9 m v notranjost. Pri tem so naleteli na precej številno keramiko iz srednjega veka. Prekopane plasti so približno enako debele in kažejo pri 8. metru sledečo sliko (slika 4):
A črna humozna plast z organskimi ostanki in srednjeveško keramiko;
B rjava ilovnata, s peskom pomešana plast brez vsakršnih ostankov;
C sivorjav grušč z večjimi podornimi skalami.
Keramika pripada dvema tipoma. Prvega predstavljajo fragmenti dobro pečenih posod. Stene so tanke, oblika pa močno profilirana. Površino navadno
krase kanelure, plastična rebra in podobno. Drugi tip je starejši. Oblika je preprosta, čeprav je tudi delana na vreteno. Stene posod «o debelejše in porozne ter vedno brez ornamentike. Nedvomno gre tu za nadaljevanje rimske provincialne keramike. Na možnost predzgodovinskih najdb je kratko opozoril
I.	Gariboldi.5 6 Pri naših izkopavanjih pa nismo naleteli na nikakršne take sledove.
Kat. št. 9??. Brlovka,a Lega: 1900 m 272° W od cerkve v Orehku in 4950 m 180° S od cerkve v Brinjah. Višina vhoda 670 m n. m. Dolžina 112 m, globina 61 m. Gornjekredni kaprotinski apnenci. Raziskano 1956 in 1957.
Vhod v jamo se odpira na vrhu strmega pobočja Loze nad izvirom Karen-tana. Skozi vhodno odprtino ovalne oblike pridemo po skoraj navpični stopnji na vrh nasipnega stožca. Smo v veliki podorni dvorani skoraj pravokotne oblike.
Sl. 4
Povsod pokrivajo tla veliki skalnati bloki, le pod vhodom leži nekaj listja in trhlih dreves. Dvorana leži v smeri NE—SW. V vzhodnem kotu se odpira v steni nizek rov, ki je po vsej dolžini zasigan. Na nekaj mestih 6o v njem kotliće nakapane vode. Ob severovzhodni steni je možen prehod ob blokih in steni nekaj deset metrov daleč. Na severnem koncu dvorane se odpira v tleh vhod v stranski rov, ki vodi preko 4 m globoke navpične stopnje sprva proti NW, kasneje pa proti N. Tla so pokrita s podornimi bloki, med K in L pa prehajajo v zasigana tla, iz katerih raste tu in tam kak kapnik. Skoraj 9 m globoko navpično stopnjo lahko ohidemo po strmem zasiganem rovu do ozkega vhoda v zaključno dvoranico. Stene so deloma zasigane, tla pa pokriva ilovica.
Jama je nastala ob dveh prelomih v smeri NE—SW in SE—NW. Ponikajoča voda Postojnskega jezera je ob njih verjetno izdolbla rove, ki so se kasneje preoblikovali s podori. Vendar je o takem postanku kaj težko govoriti, ker so
5	Gariboldi I.: Catasto delle cività naturali sotterranee della Venezia Giulia, Firenze 1926, pod št. 986 navaja Caverna di Orechecli (Seguena jama).
6	Moser K.: Die Eishöhlen des Tarnowaner und Birnbaumer Waldgebirges (Zeitschrift des D. und ö. Alpenvereins, 1889, XX, 565). Der Karst und seine Höhlen, Triest 1899, 41, 45). — Gratzy O.: Die Höhlen und Grotten in Krain (Mitth. des Musealvereines für Krain, Laibach 1897, X, H. 5, 143).
skoraj vsi sledovi erozije zabrisani. Le v zaključni dvorani je videti tu in tam kotliće in izjede, ki dajo slutiti, da je tod tekla nekdaj voda.
Predzgodovinske najdbe so ležale pod veliko podorno skalo v sredini glavne dvorane.7 Poleg so bile tudi kosti konja (Equus caballus L.) in sicer: desni femur, desna tibia, desni metacarpus, prva falanga desne sprednje noge, manjša in večja desna lopatica. Vse navedene kosti pripadajo šibkejšemu, le zadnja močnejšemu konju. Ostalih kosti (rebra, vretenca itd.) zaradi močne poškodovan as ti in pomanjkanja komparativnega materiala ni mogoče natančneje določiti. Rečemo pa lahko, da so zastopane še druge živalske vrste, med njimi tudi ptice.8 Da bi bila še možna nadaljnja raziskovanja, je potrebno podorno skalovje razstreliti. Italijani so jamo registrirali kot Grotta Berlouca pod kat. št. 3124, niso pa o njej ničesar objavili.
V dunajskem muzeju (Naturhistorisches Museum) je bronasta zapestnica iz neke jame pri Orehku.9 Jasnejša lokacija kot »Nussdorf-Höhle (Krain)« ni znana. Zato ni možno določiti, v kateri jami je najdena, ker je poleg teh treh tu omenjenih jam še nekaj drugih v neposredni okolici Orehka. Zapestnica je danes nekoliko poškodovana in zlomljena na dva dela. Prvotno je bila spiralno zavita. En konec, ki se koničasto zožuje, je na koncu ravno odrezan, drugi konec pa se jezičasto zaključi. Premer zapestnice je 4,1 cm. Širina bronaste pločevine je 0,55 cm in debelina 0,07 cm (slika 5).
Kraški svet, ki ga obdaja na zahodu Cerkniška dolina, na severu Bloška planota in na vzhodu pogorje Snežnika, je v arheološkem pogledu, posebno pa v jamah, kaj slabo raziskan. Leta 1956 smo si pri kartiranju kraških objektov vzhodno od Cerkniškega jezera ogledali med drugimi jamami tudi Turščevo in Martinovo skednenco. Jami ležita na zaravnjenem kraškem platoju nad južnim delom Bločiškega polja (slika 6). Ugodna lega obeh jam je zbudila misel na arheološka sondiranja.
Kat. št. 5?9. Turščeva skednenca (slika 7). Lega: 560m 305° NW od Tisovnika (kota 745 m) in 1880 m 156° SSE od Sovice (kota 791 m). Višina vhoda 623 m n. m. Dolžina 16 m. Gornjetriadni apnenci. Raziskano 1956.10
Pri prvem obisku jame dne 4. aprila 1956 je bila izkopana poizkusna sonda ob levi steni. Približno 30 cm pod površino smo naleteli na nekaj fragmentov predzgodovinske keramike, živalske kosti in sileks.
7	Leben F.: Sondiranja v jami Brlovki (Arheološki vestnik VII/4, 1956, 441).
8	Na tem mestu se zahvaljujem prof. dr. I. Rakovcu, ki je dobrohotno opredelil najdene živalske kosti.
9	Inventarna številka 49284: Spiralreif aus Bronzeblech.
10	Popoln opis morfologije in geneze Turščeve skednence bo podan v posebni študiji geologije Bločiškega polja.
1.	Fragment sivorjave posode iz gline, pomešane s peskom. Na zunanji hrapavi površini je slabo viden prstni odtis. Vel. 5,7 X 4,9 cm (Tab. II. sl. 1).
2.	Trije fragmenti sive posode iz prečiščene, dobro pečene gline. Zunanja površina je ornamentirana z neredno potekajočimi vrezanimi žlebiči, notranja pa je črno glajena. Vel. 4,5 X 2,6 cm; 3,3 X 2,9 cm in 3,3 X 2,7 cm (Tab. II. sl. 2, 3,4).
3.	Praskalo iz rožen ca modro-sive barve- Robovi so delno retuširani. Vel. 1,9 X 1,0 X 0,7 cm (Tab. II. sl. 5).
4.	Dve odlomljeni in močno poškodovani živalski kosti. Prva ima na površini sledove karbonizacije (Tab. II. sl. 6, 7).
Sl. 6
Te najdbe so dale povod za obširnejša izkopavanja oziroma sondiranja od 6. do 15. avgusta 1956. Izkopanih je bilo pet sond. Le v prvi in drugi, ki je na istem mestu kot pri prvem sondiranju, smo našli nekaj predzgodovinske keramike in odlomljenih živalskih kosti. Vse ostale sonde so dale negativne rezultate. Profili plasti so v vseh sondah skoraj enaki, le da se menja predvsem debelina vrhnje plasti, v kateri smo našli kulturne ostanke (slika 8):
A sivorjava humozna plast, pomešana s kulturnimi in organskimi ostanki;
B sivorumena gruščnata plast, pomešana z vrhnjim humusom in podornim skalovjem;
C rjavorumena gruščnata plast.
Najdbe:
1. Štirje fragmenti temnosive posode iz grobe, močno s peskom pomešane gline. Vsa površina je ornamentirana z navpično, vodoravno in poševno potekajočimi neravnimi žlebiči. Vel. 5,1 X 3,7 cm; 4,6 X4.5 cm; 5,9 X 4,2 cm in 4,1 X 3,6 cm (Tab. III. sl. 1, 2, 5; Tab. IV. sl. 1). Rekonstrukcija teh fragmentov kaže posodo z ravnim nepoudarjenim ustjem, visokim vratom, usločenim ramenom, ki prehaja v polkrožno zavit trebuh posode. Spodnji deli posode manjkajo (Tab. III. sl. 5).
2.	Fragment zgornjega dela temnosive posode iz prečiščene gline. Površina je glajena, zunanja pa ornamemtirana z vrezanimi črtami. Vel. 3,2 X 2,5 cm (Tab. IV. sl. 2).
3.	Fragment ustja rdečerjave posode iz grobe, močno s peskom pomešane gline. Vrat je cilindričen, ustje pa ravno odrezano. Vel. 5,8 X 3,8 cm (Tab. IV. sl. 3).
4- Fragment posode iz rdečerjave, s peskom pomešane gline. Vel. 4,7 X 4,2 cm (Tab. IV. sl. 4).
5.	Fragment posode iz opekastordeče, s peskom pomešane gline. Na notranji strani so siledovi žganine. Vel. 4,3 X 3,3 cm (Tab. IV. sl. 5).
6- Dva majhna fragmenta rdečkastor jave keramike in dvoje odlomljenih živalskih kosti. Natančneje jih nismo mogli opredeliti.
Izkopani material ne zadošča, da bi ga mogli kot celoto natančneje časovno opredeliti. Vsekakor je mlajši od neolitskega. Oblika in groba izdelava keramike pričata, da jo lahko stavimo v konec eneolita ali celo v začetek bronaste dobe. Predvsem kaže na to groba siva keramika, ornamentirana z vrezanimi žlebiči (Tab. III.), pri kateri je vsaj deloma možno določiti obliko prvotne posode.
Kat. štev. 1514. Martinova skednenca. Jama, oziroma spodmol se odpira s polkrožnim vhodom nedaleč južno od Turščeve skednence na severozahodnem
pobočju Mačkovca. Vhodni del je zasut s podornim kamenjem, od koder tla padajo v notranjost. Dolžina jame je 13 metrov. V jami sta izkopani dve poizkusni sondi brez kakršnih koli uspehov. Pod vrhnjo humozno plastjo nastopi kmalu živoskalnato dno, oziroma sivorjav grušč.
Skromne arheološke najdbe v Turščevi skednenci nam pričajo, da je človek tod okoli bival v jamah že v prehodu iz mlajše kamene v bronasto dobo. Do sedaj nismo imeli o podobnih jamskih sledovih nobenih oprijemljivih dokazov. Brez dvoma Turščeva skednenca v tem predelu ni osamljen primer, temveč naj bo le vzpodbuda za raziskovanje drugih jam na tem področju, ki pa še čakajo odkritelja.
Sl. 8
RIASSUNTO
Nuovi scavi nella Slovenia interiore
Sull’orlo del bacino della Pivka (Piuca) sono situate luna dopo l’altra parecchie grotte nelle quali si trovano tracce evidenti che queste grotte nei tempi passati erano abitate dall’uomo. Gli scavi paleolitici nella grotta di Postojna, nella grotta Otoška jama, nel Betalov spodmol, nella grotta di colombe1 preso Parska golobina e nella grotta Županova jama (scavi non pubblicati) attestano che queste grotte erano abitate già nel pleistocene. Anche gli scavi dal periodo più recente nel Betalov spodmol (non pubblicati) e a Predjama2 attestano che l’uomo ci abitava fino al più tardo medio evo.
Nel 1956, sotto la direzione della Sezione archeologica dell’Accademia Slovena di scienze ed arti, furono eseguiti sondaggi nelle grotte situate nei rispettivi bacini presenti della Pivka e di Postojna.
No. del cat. 1562 Ovčarski spodmol (grotta del pecoraio). La grotta è un antico inghiottitoio che derivava le acque di sopra. Nella grotta ci furono trovati oggetti di ceramica preistorica e frammenti deteriorati di ossi animali (tav. I). Le forme dei frammenti non sono tipiche e perciò è difficile di stabilirne una data cronologica. Dalla lavorazione e dalla cottura potrebbero esser messi nell’età eneolitica o del bronzo.
No. del cat. 960 Že gr umu jama.* La girotta è un antico inghiottitoio che ha passato alcuni gradi d’evoluzione prima di giungere ala forma presente. Già Gari-boldi5 aveva richiamato l’attenzione alla possibilità di scavi preistorici. Ma con le nostre scavazioni non abbiamo trovato che ceramica medievale tanto vecchia che più recente. Quest’ultima è probabilmente continuazione della ceramica provinciale romana.
No. del cat. 97? Brloüka.6 La grotta fu formata all’occasione di due dirupi e questa forma fu cambiata da frane. Gli scavi preistorici furono trovati nella sala principale sotto una grande roccia di frana.7 Accanto ci erano sparsi su terra ossi equini (Equus caballus L.) e di uccelli.
Il	Museo di storia naturale a Vienna (Naturhistorisches Museum) serba un braccialetto di bronzo da una grotta presso Orehek9 (fig. 5). Non c’è denominazione di luogo più precisa che »Nussdorfhöhle (Krain)«. Nei dintorni del vilaggio ci sono molte grotte ma non si sa dove il braccialetto' fosse trovato.
Nell 1956 furono eseguiti sondaggi anche nelle grotte situate sui altipiano del Carso all’est del lago di Cerknica.
No. del cat. 579. Turščeva skednenca. La grotta è un antico inghiottitoio. Ci fu trovata ceramica preistorica, ossi animali e selce (tavole II, III, IV). Le forme e la grossa lavorazione della ceramica indicano l’età eneolitica o il principio dell’età di bronzo. Ciò è specialmente particolareggiato' dalla grossa ceramica bigia decorata con piccoli incavi incisi. Questa ceramica permette almeno una determinazione parziale della forma del vasellame (tav. III).
«

T. n
T. ra

RIMSKO GROBIŠČE NA BREGU V CELJU
ALOJZIJ BOLTA
V zvezi z regulacijo Savinje, ki se je začela v večjem obsegu leta 1955, so Lila potrebna na Bregu v Celju še razna druga dela. Med drugim so prestavili tudi cesto, ki pelje iz Celja preko Kapucinskega mostu proti Laškemu. Na ovinku se je morala cesta pomakniti bolj proti hribu. Na tem mestu so delavci pri odkopavanju naleteli na rimsko grobišče. Meseca aprila je bilo pri izkopavanjih odkritih vsega 12 grobov, v avgustu istega leta pa so bili odkriti sledovi trinajstega groba.
Sl. 1. Grob 1
Opis grobov:
Grob št. 1 (sl. 1). V kameniti skrinji, sestavljeni iz več skupaj položenih marmornih in peščenčevih blokov,1 med katerimi sta dva nagrobnika z napisom, so ležali trije skeleti. Kakor kaže, so te mrliče hkrati pokopali. To sklepamo iz tega, ker so kosti ležale na dnu skrinje brez vsake najmanjše vmesne zemlje, medtem ko je nad njimi bil grob do roba napolnjen s prstjo. Dva skeleta sta ležala vzpo-
1 Nagrobnike je že podrobneje obdelala V. Kolšek.
redno eden poleg drugega, tretji pa preko njih. Na dnu sta bila moški in ženski skelet, preko njiju pa otrok.
Pridevki v grobu: glinasti lonček, ovratnica iz steklenih biserov in zlat uhan. Lonček je ležal pri glavi skeletov, biseri so bili raztreseni okrog vratu, uhan smo pa našli v višini rok.
Grob št. 2. To je pravzaprav samo ostanek groba, ki pa je bil že popolnoma uničen. Sestavljen je bil iz glinastih opek. Ohranjen je bil samo ^ dolžini 1,46 m.
Sl. 2. Grob 2
Smer groba S—J in 40° odklona proti vzhodu. Grob je bil širok 40 cm. Ležal je v globini 0,53 m (sl. 2).
Grob št. 3. Dobro ohranjen ženski skelet. Levo roko je imel položeno v naročje. Lega desne roke pa ni bila določljiva, ker so nanjo naleteli že par dni prej in so jo odkopali. Na prstu desne roke smo našli bronast prstan. Prstan ima v premeru 2—2,1 cm. Pri nogah skeleta so bili zaznavni ostanki zogljenelega lesa. Pri desni nogi smo odkrili tudi manjši fragment keramike.
Globina skeleta lm, dblžina 1,85 m. Smer skeleta S—J z glavo proti jugu in 40° odklona proti vzhodu.
Grob št. 4. Razmeroma dobro ohranjen ženski skelet (risba 3.). Desna roka je bila položena s prsti v krilu, prsti leve roke pa segajo skoraj do ramen desne roke. Med prsti desne roke je bil slabo ohranjen, nečitljiv novec. Pri nogah je ira ležal novec Konstanci ja Gala in fragment posode. Celoten grob je bil obložen
z večjimi kosi lom!jenca. Namerna oMo-žitev je bila posebno očitna okrog glave in ob medenici.
Globina skeleta 1,62 m, dolžina 1,80 m. Smer S—J z glavo proti jugu in 35° odklona proti vzhodu.
Grob št. 5. Slabo ohranjen skelet. Glava je bila skoraj popolnoma uničena. Roke so bile položene ob telesu. Globina skeleta 1,70 m, dolžina 1,55 m. SmeT S—J, 40° odklona proti vzhodu. Brez pridevkov.
Grob št. 6. Slabo ohranjen moški skelet. Od glave je ostala nepoškodovana samo spodnja čeljust. Manjka tudi desna noga od kolena navzdol. Globina skeleta
Sl. 3	Sl. 4
2,20 m, dolžina 1,81 m. Smer skeleta S—J, 40° odklona proti vzhodu. Skelet leži natanko pod skeletom št. 5.
Grob št. 7. Od groba ni bilo skoraj nič ohranjenega. Ostale so samo stene groba, ki je bil sestavljen — podobno kot grob št. 2. — iz glinastih opek.
Grob št. 8. Slabo ohranjen moški skelet. Od precej poškodovane glave je dobro ohranjena le spodnja čeljust. Pri glavi skeleta je bil položen glinast lonček. Globina skeleta 2,10 m, dolžina 1,70 m. Smer skeleta Z—V z glavo obrnjeno proti zahodu. Od opisane smeri je za 40° odmaknjen proti jugu.
Grob št. 9. Slabo ohranjen otroški skelet. Glava je skoraj popolnoma razbita. Levo roko ima v naročju, desno pa položeno ob telesu. Noge so bile skrčene in povešene na desno stran. Globina 1,80 m, dolžina 1,03 m. Smer skeleta S—J s 45° odklona proti zahodu.
Grob št. 10. Otroški skelet. Glava je bila zaradi sesedanja zemlje pomaknjena preko desne roke. Roke je imel položene v naročju. Pri nogah je ležala fragmentirana železna sulica, pri glavi pa sta bila dva železna žeblja. Razen tega je bil v grobu neznaten fragment brona. Globina skeleta 2,54 m, dolžina 1,20 m. Smer S—J s 40° odklona proti zahodu.
Sl. 5	Sl. 6
Grob št. 15. Grob so delavci odkopali v odsotnosti arheologa. V grobu, ki ga ni bilo več mogoče rekonstruirati, sta bili tudi dve stekleni posodici. Grob je bil 20 m južneje od groba št. i.
S	pridevki opisano grobišče ni ravno bogato. Kljub temu pa nam daje zelo zanimive podatke. Predvsem sta važni dve ugotovitvi:
1.	Način pokopa.
2.	Lega grobišča glede na topografsko sliko rimskega mesta.
Način pokopa je zelo različen. Ugotoviti moremo štiri načine shranjevanja pokojnikov: a) navaden pokop brez krste, b) pokop v leseni krsti, c) pokop v skrinji iz opek in d) pokop v sarkofagu iz marmora.
Pri prvi vrsti pokopa opažamo potem še težnjo za tem, da se krsta nadomesti na kak drug način. Grob št. 4 je n. pr. skrbno obdan s kamenjem, ki naj bi nadomeščalo krsto.
Da so nekateri grobovi imeli tudi zbite lesene krste, dokazujejo žeblji v grobu št. 10.
Grob št. 11. Dobro ohranjen moški skelet. Roki je imel položeni ob telesu. Zobje v spodnji čeljusti so že delno izpadli. Globina skeleta 2 m, dolžina 1,80 m. Smer S—J s 40° odklona proti zahodu.
Grob št. 12. Vzporedno z grobom 11, oddaljen pol metra, je ležal slabo ohranjen ženski skelet. Ohranjeni so bili deli glave, desna roka, ki je bila položena v naročje, in desna noga. Manjkala je leva roka in leva noga do- kolena. Iz obrisa grobnih jam je razvidno, da sta tu dva samostojna groba in ne en sam, kot bi na prvi pogled pričakovali.
Sl. 7
Sl. 8
Grobova z glinasto oblogo in glinastim dnom lahko samo domnevamo (glej sl. 2.). Kosti žal ni bilo najti. Vsi ostali znaki pa kažejo na to, da je bil grob.
Najbolj zanimiv je grob št. 1. Napravljen je v obliki sarkofaga. Sestavljen je iz več marmornatih in peščenih kosov. Za dno in pokrov sarkofaga sta služila dva nagrobnika z napisi, prečno steno pa je pri nogah zaključevalo podnožje zgornjega nagrobnika. Dejstvo, da so kot grobna skrinja uporabljeni nagrobniki, je zanimivo iz dveh vidikov. Tako je približno uspel videz sarkofaga, ki je najbogatejši grob na tem grobišču. Po drugi strani pa ta okoliščina potrjuje že dokazani obstoj grobišča v daljšem časovnem razdobju. Nagrobnika,
Sl. 10
ki ju mirno lahko datiramo v začetek tretjega stoletja n. e., sta v drugi polovici
III.	stoletja bila porušena- Grobišče je bilo bržkone uničeno ob veliki poplavi v drugi polovici III. stoletja n. e., ki je bila že večkrat dokazana.2 Ponovno pa so jih pri drugih grobovih uporabili v IV. ali v začetku V. stoletja n. e.
Za daljši obstoj grobišča je zgovoren dokaz tudi grob št. 6-, ki je ležal 0,5 m nad nepoškodovanim grobom št. 5. Med obema groboma je bila plast gramoza.
2	J. Klemenc: O rimskem spomeniku boga Sedata v Celju. Zbornik Filozofske fakultete I. Ljubljana 1950, str. 135.
Najdbe v grobovih
Keramika. Y grobu št. 1. smo našli glinasto poisodico (višina: 9,7 cm, premer dna: 6,4 cm, premer trebuha: 10,1 cm, premer ustja: 8,9 cm). Zgornji dve tretjini posodice sta skoraj cilindrične oblike. V spodnji tretjini pa se trup hitro zoži in se zaključi z ravnim dnom. Spodnji del napraivi tako videz stabilne noge. Na zgornji polovici in tik nad največjo periferijo imamo dva pasova tesno skupaj napravljenih valovnic (sl- 3., risba 1). V gradivu, kolikor ga do sedaj hrani Mestni muzej, je to skoraj popolnoma nova oblika. Obstaja samo en skoraj identičen primer. To je posodica, ki je bila odkrita v Doberteši vasi pri Šempetru v Savinjski dolini (sl. 4).3 Pri zadnji se cilindrična oblika sicer že
močno izgubi, toda prehod v spodnji del je pomaknjen nekoliko više. Pač pa tudi tu lahko opazimo večjo valovnico v zgornji tretjini in na največji periferiji Tudi Schörgendiorfer4 tega tipa podrobneje ne obravnava. Takole pravi zanj: »Ostali majhni predmeti 584—599 so tako rekoč časovno neopredeljivi. Služijo predvsem kot otroške igrače. Njihova uporaba gre v glavnem skupno z razvojem civilnih mest in se širi od druge polovice II. do p-rve polovice V. stob, torej do političnega propada rimskega cesarstva.« Od omenjenih imajo z našo največ podobnosti posodice Taf. 48. št. 585 in 586.5
Y grobu št. 8. smo našli, tudi pri glavi, glinast vrček črne barve, z enim trakastim ročajem viš.: 14,7 cm, premer ustja 7,5 cm, premer največje periferije 11,2 cm premer dna 5,8 cm (slika 5, risba 2). Vrček stoji na nizki cilindrični nogi. Trup se v spodnji polovici lepo zaokroženo razširi, potem pa polagoma prehaja v dokaj stisnjen vrat. Zgornji rob je precej navzven zavihan. Na največji periferiji je še ohranjena sled trakastega ročaja. Ker ustrezni del na vratu oziroma na ustju ni ohranjen, ne moremo z gotovostjo trditi, kje je bil
3	Gradivo še ni objavljeno.
4	August Schörgendorfer: Die römerzeitliche Keramik der Ostalpenländer. Brünn-München-Wien 1942.
5	Prav tam, str. 167.
ročaj vezan. Po podobnih primerih pa lahko sklepamo, da je ročaj potekal od zgornjega roba nekoliko horizontalno navzven, nato pa navpično proti največji periferiji. Po Schorgendorferju naš vrč še najbolj ustreza vrču z Dunaja.6 Tudi tega datira avtor v IV. stoletju n. e.7
V grobu št. 13, ki je bil odkrit naknadno, sta bili tudi dve stekleni posodici. Posodica inv. št. 342 (slika 6) je kroglaste oblike z omfalosom na dnu in dolgim cevastim vrato-m, ki je pri grlu nekoliko stisnjen. Kroglaste stekleničke s cevastim
Risba 2
vratom datira Kisa v sredo III. stoletja n. e.8 Mere stekleničke 342: premer največje periferije 8,5 cm, viš.: 13,5 cm, viš. vratu: 6,5 cm.
Steklena posodica inv. št. 343. se stilno s prvo povsem ujema. Trup je za spoznanje nekoliko zajetnejši (premer največje periferije 8,7 cm). Vrat, ki je sicer fragmehtiran in zaradi tega krajši, pa je v grlu ravno tako stisnjen (slika 7).
Novec Konstanci ja Gala (351—354), ki je bil v grobu št. 4. ima napis: Av.: D N CONSTANTIUS NOB C cesarjeva glava gleda na desno. Rev.: FEL TEMP REPARATIO vojak prebada konjenika (slika 8).
Novec dokazuje, da mlajša faza grobišča ni starejša od druge polovice
IV.	stoletja. Ni pa izključeno, da se je grobišče začelo ponovno uporabljati šele v prvi polovici V. stoletja n. e.6
6	Prav tam, Taf. 37., št. 457.
7	Prav tam, str. 158.
8	Anton Kisa: Das Glas im Altertume. Leipzig 1908, str. 390, T. B. 69, 70.
8 Gradivo še ni objavljeno.
Nakitni predmeti, uhan in ovratnica iz steklenih jagod (slika 9), ki smo jih razen glinastega lončka našli v pravem grobu, niso toliko pomembni za kronološko, kolikor za socialno opredelitev pokopanih.
V primeri z ostalimi grobovi, ki so zelo skromni po pridevkih, je to razmeroma izjemen primer. Posebnost glede na ostale grobove je tudi zamisel grobne skrinje. Uhan je zvit iz 1 mm debele zlate žice. En konec je zavit nazaj
Risba 3
v zanko, drugi pa je potegnjen skozi zanko in za 1 cm zasukan nazaj. Tam je napravljen dvojni zavoj. Konec žice pa je ovit okrog glavnega obročka (slika 9 a).
Novo odkrito grobišče je dragocen prispevek k topografiji rimske Celeje. Ne sodi sicer v klasično obliko rimskih grobišč, kjer so grobovi razvrščeni ob glavni cesti, ki pelje iz mesta. Grobovi so stisnjeni na razmeroma majhnem prostoru. Dvajset metrov vzhodno od grobišča smo pri kasnejših delih naleteli na močan obrambni zid (slika 10). Vsi znaki kažejo, da Celje v prvem stoletju ni bilo obzidano. Z vdorom Markomanov in Kvadov pa tudi za noriška mesta bilo
važno vprašanje resnejše obrambe. Y tem času se pomnožijo posadke v zaledju.10 11 Prebivalci izven celjskega obzidja se pomaknejo za obzidje, kjer najdejo varno zatočišče.
Iz gornjih izvajanj je razvidno, da je obravnavano grobišče na Bregu nastalo razmeroma pozno. Začeli so pokopavati v prvi polovici III. stoletja n. e. — morda že proti koncu II. stoletja. — Sredi III. stoletja je večja nesreča, bržkone elementarna,11 za nekaj časa prekinila z normalnim razvojem dogodkov. Pokopališče je bilo dalj časa opuščeno, ljudje so pozabili na tiste, ki so bili pokopani in v enem primeru celo uporabili njihove nagrobnike za grobno skrinjo. To se pa, kot smo iz novca v grobu videli, ni moglo zgoditi pred koncem IV. ali v začetku v. stoletja n. e. O nekdanjem bogastvu, ki je za Celejo značilno posebno v drugem stoletju, ni več sledu. Tudi Celeja že čuti upadanje rimske moči.
ZUSAMMENFASSUNG Römisches Gräberfeld »Na Bregu« in Celje
Bei den Arbeiten für die Regulierung des Flusses Savinja wurde im Jahre \ 955 ein römisches Gräberfeld entdeckt. Bei dieser Arbeit wurden 13 Skelettgräber ausgegraben. Das Gräberfeld ist an Beilagen verhältnismässig arm, es gibt uns aber trotzdem sehr interessante Aufschlüsse. Es sind besonders zwei Feststellungen wichtig und zwar: 1. die Bestattungsweise und 2. die Lage des Gräberfeldes in Beziehung zur Topographie der römischen Stadt Celeia.
Wir unterscheiden vier Bastattumgsweisen: a) gewöhnliche Bestattung ohne Sarg, b) Bestattung im hölzernen Sarg, c) Bestattung im Ziegelsarg, d) Bestattung im Sarkophag.
Der Sarkophag ist in unserem Falle nicht im rechten Sinne des Wortes ein Sarkophag, sondern nur eine aus mehreren Marmor- und Sandsteinblöcken zusammengesetzte Grabtruhe. Als Boden und Dach des Sarkophages dienten zwei Grabsteine mit Inschriften. Die eine Sei ten wand bildete der Sockel des oberen Grabsteines. Auf diese Weise ist das Aussehen des Sarkophages erzielt, auf der anderen Seite bestätigt aber dieser Umstand das Bestehen des Gräberfeldes durch einen längerem Zeitabschnitt. Die Grabsteine mit Inschriften datieren aus dem Anfang des 3. Jahrh. u. Z. In der 2. Hälfte des 4. Jahrh. oder in der 1. Hälfte des 5. Jahrh. verwendete man sie für unseren »Sarkophag«. Das längere Bestehen unseres Gräberfeldes beweist auch das Grab 6, das ein halbes Meter über dem unbeschâdigtën Grab 5 liegt.
Für die Datierung unseres Gräberfeldes sind die keramischen Funde, Glas-gefässe und die Münze von Constantius Galus am wichtigsten. Unsere keramischen Stücke aus dem 1. Grab können wir nach Schörgendorfer in die Zeit von der 2. Hälfte des 2. Jahrh. bis in die 1. Hälfte des 5. Jahrh. setzen, der Krug aus dem 8. Grab ist aber nach Schörgendorfer aus dem 5. Jahrh. Die Glasgefässe unseres Types setzt Kisa in die Mitte des 5. Jahrh. Die Münze des Constantius Galus aus dem Grab 4 beweist, dass wir den jüngeren Teil des Gräberfeldes zeitlich nicht vor die 2. Hälfte des 4. Jahrh. setzen dürfen.
10	V Ločnico pri Šempetru v Savinjski dolini je prišla v letu 168 n. e.
II. italska legija.	•
11	Podoben primer je dokazan za porušenje grobišča v Šempetru v S. d.
Das neuentdeckte Gräberfeld ist ein wertvoller Beitrag zur Topographie der römischen Stadt Celeia. Es gehört zwar nicht zur klassischen Form, wo die Gräber neben der Haupstrasse, die aus der Stadt führt, liegen. Hier sind sie im Gegensatz zur üblichen Form auf einem verhältnismässig kleinen Platz zusammengedrängt. Zwanzig Meter ostwärts vom Gräberfeld sind wir bei späteren Arbeiten an die Befestigungsmauer gestossen. Alle Merkmale zeigen, dass Celeia im 1. Jahrh. noch nicht befestigt war. Mit dem Einbruch der Markomanen und Quaden mussten aber auch die norischen Städte an bessere Verteidigungsmassnahmen denken. In dieser Zeit haben sich die Besatzungen im Hinterlande vermehrt. Die Bewohner ausserhalb der celeianischen Befestigungsmauer sind hinter die Mauer gezogen, wo sie sichere Zuflucht fanden.
Aus allem Gesagten ersieht man, dass das behandelte Grabfeld aus Breg in Celje verhältnismässig spät entstanden ist. Mit der Bestattung begann man in der 1. Hälfte des 3. Jahrh., vielleicht schon am Ende des 2. Jahrh. In der Mitte des 5. Jahrh. verursachte eine grössere Katastrophe, beziehungsweise Überschwemmung, dass die Bestattungen hier für kürzere Zeit unterbrochen wurden. Später wusste man nicht mehr, dass an diesem Platze eine Grabstätte war und man benutzte die übriggebliebenen Grabsteine für Grabtruhen. Das konnte aber, wie wir nach der gefundenen Münze im Grabe schlieissen können, nicht vor dem Ende des 4-, beziehungsweise vor dem Anfang des 5. Jahrh. u. Z. geschehen. Der ehemalige Reichtum, der besonders für das 2. Jahrh. charakteristisch war, ist ganz verschwunden. Auch Celeia spürte das Sinken der römischen Macht.
IN MEMORIAM
Y. GORDON CHILDE
19. oktobra 1957. leta je v Blue Moutains v Avstraliji tragično preminul eden najbolj znanih in v prazgodovini vodečih znanstvenikov Vere Gordon Childe, D. Sc., D. Liti, F. B. A.
Rodil se je v Sydneyu v Avstraliji 14. aprila 1892. leta. Po svojih visokošolskih študijah, ko je študiral klasično arheologijo in ostale klasične vede, je bil nekaj časa v politično diplomatski službi. Kasneje je iz klasike prešel k prazgodovinskim raziskovan jem. Tedaj se začenja tudi njegov nagel znanstveni vzpon. Od 1927 do 1946 leta je bil profesor za prazgodovino na univerzi v Edinburgu. Nato je bil profesor za arheologijo in upravnik Arheološkega inštituta na univerzi v Londonu vse do svoje upokojitve 1956 leta. Po upokojitvi je odšel zaradi zdravstvenega stanja v Avstralijo v svoj rodni kraj, kjer ga je nedaleč od Katoomba, 50 milj zahodno od Sydneya, doletela smrt, ko je padel z visoke Govetts Leap.
Tik pred odhodom v Avstralijo je Childe obiskal tudi še Jugoslavijo, katero je vedno zelo cenil, toda ne samo zaradi bogastva v arheoloških ostalinah. Oh tej priliki se je nekaj dni mudil v Ljubljani, od koder je obiskal tudi še druge kraje.
V.	Gordon Childe, ki je 1935. leta bil tudi prvi prezident »Prehistoric Society«, je znan posebno po svojih sintetičnih delih, od katerih so nekatera doživela, kar je v arheologiji izredna redkost, tudi po 5 izdaj. Razen tega so nekatera bila prevedena tudi v druge jezike: francoski, poljski, češki, italijanski in nemški jezik. Najbolj znana njegova dela, ki so služila kot učbeniki in od katerih nekatera s posameznimi popravki služijo še danes, so: »The Dawn of European Civilisation«, »The Danube in Prehistory«, »The Prehistory of Scotland«, »The Bronze Age« itd. Ta dela obravnavajo prazgodovino Evrope, toda Childe je pisal sintetične razprave in knjige tudi o Orientu, katerega je povezoval kot izvor s prazgodovino Evrope. Med najpomembnejšimi tovrstnimi deli je »The Most Ancient East«, ki je ravno tako doživela več izdaj. Nekatera prav tako pomembna njegova dela imajo splošni značaj. Takšna so: »What happened in History«, »Man Makes Himself«, »Progress and Archaeology« itd.
Več kakor 300 knjig, razprav in člankov je zapustil Gordon Childe kot svojo znanstveno zapuščino. Njegova tragična smrt je nadvse močno prizadela posebno evropsko prazgodovino. Nikdo ni namreč bolje poznal toke prazgodovinskega dogajanja in bolje znal med seboj povezati posamezne člene v celoto kot on.
KNJIŽNA IN DRUGA POROČILA
Mednarodni seminar za slovensko arheologijo
Y dneh od 15. do 17. maja 1957. leta je bil v Krakovu na Poljskem mednarodni seminar za slovansko arheologijo, čeprav je sam naslov seminarja bil napačen: »seminar slovanskih arheologov«. Poleg domačih poljskih arheologov, kakor so W. Henisel, ki je tudi organiziral ta seminar, J. Kostrzewski, Wl. Anto-niewicz, K. Lewicki, K. Majewski, K. Jazdzewski, Z. Rajewski, in drugi, so prisostvovali seminarju iz SSSR B. A. Ribakov, W. Kuharenko, iz Ogrske L. Gerewich, iz Romunije Gh. Štefan, iz Nemčije W. Unverzagt in Grimm, iz Bolgarije S. R. Stančev, iz Češkoslovaške Poulik in Vana ter iz Jugoslavije poleg podpisanega tudi j. Kovačevič in Z. Vinski. Nekateri znanstveniki se žal zaradi bolezni ali pa zaradi svojih funkcij niso mogli udeležiti seminarja, kakor n. pr.: Mita je v iz Bolgarije in J. Böhm iz Češkoslovaške ter Arcihovski iz SSSR.
Prvotno je za seminar bila predložena tema, ki naj bi obravnavala praški tip keramike v slovanskih krajih. Vendar se je te teme dotaknilo relativno zelo malo referentov. Ostali so nakazali nekatere druge probleme ali so pa podali splošen pregled slovanske arheologije v svojih krajih. Udeleženci nekaterih držav, med njimi tudi Jugoslavije, niso podali nobenega referata.
Prvi dan seminarja je B. A. Ribakov razložil novi načrt akademij SSSR, po katerem se bo izdal corpus arheoloških najdb v SSSR. Ves corpus naj bi bil razdeljen na 6 serij od A do F (A paleolitsko in mezolitsko obdobje, B neolistko in eneolitsko obdobje, itd.) Vsaka serija naj bi bila dalje razdeljena na štiri oddelke n. pr.: od Ai do A4 glede na splošno delitev gradiva v SSSR, ki bo osnova za arheološko delitev corpusa. Tako naj bi se posebej obravnaval evropski del SSSR, posebej Kavkaz, posebej centralna Azija in Sibirija, medtem ko bi naj v četrtem oddelku bili obravnavani splošni problemi. Vsak oddelek serije ima lahko poljubno število zvezkov, od katerih lahko vsak predstavlja zaključno celoto ali pa more biti povezan po gradivu tudi z drugimi zvezki. Tako naj bi n. pr. v seriji Bi en zvezek obravnaval neolitsko civilizacijo severnega dela evropske SSSR, drugi neolit Baltiškega bazena, tretji Bele Rusije itd. Kakor je gradivo doslej razdeljeno, naj bi cel corpus obsegal nekaj sto zvezkov. Vsak zvezek bo vseboval nekaj strani teksta ter 20—40 tabel gradiva in zemljevidov. Predvideno je, da bo izda jan jan je celotnega dela trajalo okoli dvajset let. Izhajale bodo pa hkrati razne serije in razni oddelki in tudi razni zvezki, tako kakor bo pač kak sektor obdelan.
Referent Ribakov je zelo detajlno razložil celotni načrt, na katerem so po njegovih besedah že začeli delati. Ta corpus bo vsekakor predstavljal velik znanstveni napredek in bo koristil zaradi dosedanjega nepoznavanja gradiva vsem arheologom. Pomanjkljivosti tega dela se bodo pa pokazale šele kasneje-Zamisel je gotovo dobra, zahtevala bo pa koncentracijo vseh delavcev na arheološkem področju za daljši čas. Omeniti je potrebno, da to ne bodo katalogi gradiva, temveč le zvezki znanstvenega gradiva, ki bodo izdelani subjektivno in odvisni od sposobnosti avtorja, hkrati pa tudi od njegovega subjektivnega gledišča in presoje gradiva in pri omenjenem prostoru 20—40 tabel se kaj lahko pripeti, da bo avtor podzavestno izbral gradivo ene vrste, izpustil pa drugo gradivo, ki se mu trenutno zdi nepomembno, čeprav bo danes ali jutri nujno pri presoji celotnega problema. Ne mislim s temi besedami kritizirati komaj
začeto in nadvse pomembno delo. Hočem pokazati le na nevarnost, ki bi se mogla vriniti, ker pač ne bo objavljeno celotno gradivo, temveč le izbor gradiva. Vsekakor bo nujno, da bodo vsi avtorji nadvse skrupulozni.
Naslednjega dne je imel referat J. Ponlik o praškem tipu keramike na Češkoslovaškem. Referent je podal vso zgodovino raziskovanja od Borkovskega dalje, ki je pravzaprav tudi izločil ta tip od ostale keramike in ga označil kot najstarejšo doslej znano slovansko keramiko. Poulik se je v glavnem ustavil pri razprostranjenosti tega tipa na Češkoslovaškem in pri njegovi kronologiji. Za zadnje vprašanje mu je posebno -pomembno grobišče v Pritlukych, kjer so najdene tudi marsikatere latenske keramične oblike. Keramika praškega tipa se je sedaj našla tudi na naselbinah, od katerih imajo nekatere tudi 3,5 X 3,5 m velike, delno vkopane hišne objekte s kamnitim ognjiščem v kotu. Po mnenju referenta sodijo takšni objekti v čas IV. ali na začetek V. stoletja. Bili so na starejši rimskodobni naselbini II. stoletja. Referent je dalje omenil tudi, da bo glede na najnovejše najdbe na Moravskem potrebno revidirati dosedanjo datacijo znakov na dnu slovanskih posod. Ravno tako sodi, da je glede na posamezne najdbe iz novejšega časa, potrebno spremeniti datacijo tako imenovane danu-bijske keramike. Poleg še drugih zanimivih momentov in sklepov se je Poulik dotaknil tudi vprašnja razširjenosti praškega tipa izven Češkoslovaške, tipa, ki ga danes vidi tudi v sorodnosti nekih keramičnih oblik drugih kultur v drugih krajih. V teh kulturah se baje javljajo tudi tipi, ki bi se dali povezati s praškim. Referent danes >sam sodi, da praški tip sodi v V. in VI. stoletje.
Diskusija k Poulikovemu referatu, ki je nakazal vrsto nadvse zanimivih problemov, pa ni prinesla potrebnih razjasnitev. Delno je temu vzrok, da je ta problem vezan največ na Češkoslovaško že glede na razširitev tega tipa. Poleg tega moramo počakati tudi na objavo novega, doslej še neobjavljenega gradiva, na katerega se je skliceval referent in na njegovo dokumentacijo. Priznati pa moramo, da so mnogi momenti zelo nejasni. Tudi sorodnosti med praškim in nekaterimi drugimi tipi izven Češkoslovaške so lahko le čisto navidezne, medtem ko nekatere niso niti verjetne. Seveda je pa nemogoče danes zavzeti kakršno koli gledišče k Pouliikovim sklepom, dokler ne bo objavljeno celotno gradivo.
Naslednji referat je imel Gh. Stefan o zgodnjesrednjeveških najdbah v Gar-vanu v Romuniji. Med njimi so tudi posamezne najdbe, ki bodo kulturno, nedvomno pripadala Slovanom. Vendar pa, kakor kaže, tamkajšne keramike ne bo mogoče pripisati praškemu tipu, kakor so nekateri domnevali.
St. Stančev je poročal o .zgodnjem srednjem veku severovzhodnega dela Bolgarije. Najstarejše karamične najdbe, ki se morejo pripisati Slovanom v teh krajih, spadajo v čas VII.—Vili, stoletja. Kakor sodi referent, je slovanska kultura v Bolgariji importirana. Dalje je referent nakazal tu,di odnos med slovansko kulturo tea- drugimi najdbami, posebno v Pliski in v Preslavu.
Oba referenta sta pa pokazala na dokajšnjo dosedanjo pomanjkljivost raziskovanj iz zgodnjega srednjega veka, ki so več ali manj le sporadična že glede na dokajšnje pomanjkanje strokovnjakov za raziskovanje tega obdobja. Seveda je isto pomanjkljivost mogoče opaziti tudi pri nas, kjer se v zadnjih letih na tem področju zelo malo dela.
Po referatu W. Hemsla, ki je govoril o organizaciji mednarodnih arheoloških seminarjev, je bil v glavnem splošni del seminarja zaključen. Posebna seja pa je bila med predstavniki arheoloških inštitutov in podobnih ustanov. Na tej seji so obravnavali o nujni potrebi rednih seminarjev, dalje o kongresih ter o temah za seminarje, kakor tudi o nujnem sodelovanju med arheologi za slovansko arheologijo raznih držav. Na temelju posvetovanja so bili sprejeti tudi sklepi, po katerih bi bil vsako leto v kaki drugi državi seminar z vnaprej določeno temo. Tako naj bi tema za prvi prihodnji seminar, ki bo 1958. leta v Berlinu, bila: »Slovanska plemena po zgodovinskih virih in na temelju arheoloških najdb od VIL—X. stoletja.« Tema za naslednji seminar, ki naj bi 1959 bil na Češkoslovaškem bi naj pa bila: »Slovanska gradišča in mesta VII.—X. stoletja.« Dalje je bilo sklenjeno, naj bi bil kongres za slovansko arheologijo vsaka štiri leta. Prvi tak kongres naj bi bil 1961. leta v Moskvi, naslednji 1965. leta v Varšavi. Po vzgledu drugih podobnih arheoloških mednarodnih organizacij je bil izbran tudi komite, ki bo pripravljal tako seminarje kakor kongrese ter urejeval celotno delo. Za predsednika komiteja je bil izbran prof. dr. B. A. Ribakov.
V celoti je seminar pokazal nujnost sodelovanja med posameznimi raziskovalci slovanske arheologije ne glede na državo- Ravno tako je seminar pokazal nujnost medsebojne povezave dela vsaj za nekatera splošna vprašanja. Sodim pa, da takšna kolektivna dela, ki se bodo vršila hkrati na raznih krajih, za razjasnitev bodisi skupnih problemov ali pa za dosego neke sintetične slike ne bodo mogla vedno vključiti vse države, kjer se goji slovanska arheologija. Dalje bodo mnogi končni sklepi takšnih del ostali še vedno le začasni in pomanjkljivi, mogoče celo netočni, ker je v celoti področje slovanske arheologije še vse premalo raziskano. Saj danes operiramo le z nekoliko- grobišči in gradišči, katerih število je pa poleg tega v raznih državah še različno in ponekod skoraj popolnoma neznatno ali jih pa sploh ni. Vendar pa moramo priznati, da je skupno delo nujno-, ker le -tako bo mogoče s sku-pnimi napori doseči vsaj nekakšno, čeprav preliminarno sliko.	Jo-sip Korošec
Slovenska archeologia, Časopis Slovenske j akadémic vied, Archeo-logického ustavu v Nitre, Ročnik V/1, 1957, 248 str.
Prva številka novega V. letnika časopis-a »Slovenska archeologia« vsebuje samo štiri razprave, od katerih ena obravnava paleolitik in mez-o-litik, ena železno dobo, ena slovansko dobo in zadnja rimsko. Poročilo je le e-no in sicer o knjigi Gy. Laiszlója, Etudes archéologiques sur Phistoire de la société des Avares, ki ga je napisal B. Szöke.
Juraj Bârta v razpravi »Pleistocénne piesocné duny pri Seredi a ich paleo-litické a mezolitické osfdlenie« obravnava paleolitske in mezolitske najdbe, ki so bile odkrite na peščenih sipinah, v novejšem času uporabljenih za peskovnice, na mestu imenovanem Mačanske vršky pri Sered’u. Prvič so tu odkrili mikro-litske artefakte iiz sileksa leta 1952. Sistematična raziskovanja -so se vršila 1953.—1955. leta. Raziskovanja so poleg arheoloških rezultatov prinesla tudi pomembna geološka dognanja. Jedro- sipine tvori peščena apnenčasta plast, ki jo avtor pripisuje würm-skemu stadialu W. 1. Ta pa leži na gramozni terasi Vah a. Na-d peščeno apnenčasto plastjo so druge, ki pripadajo intersta-dialu W1/2, stadialu W 2 in W 3 ter intersta-dialu W 2/3. Stratigrafski podatki so glede industrije sileksov včasih skoraj negativni, ker so kulturne plasti le n-a vrhuncih sipine, kjer se razne plasti stadialoiv in interstadialov ter holocen-ska plast zlivajo in skoraj prepletajo med seboj. Zanimivi -so profili posameznih mest, kjer so se vršila izkopavanja, vendar so ti glede- na razna mesta tudi različni.
Paleolitsko gradivo primerja avtor z najdbami iz Vlčko-vce. Relativno je bilo odkritih malo artefaktov, še to le na enem mestu izkopavanj. Kulturno jih avtor stavlja v mlajši aurignacien (gravettien), časovno pa v Würm 2 do Würm 3-Poleg tega pripadajo temu času tudi nekoliko poglobljeno kurišče ter štiri manjše jame, ki jih avtor tolmači kot jame za shranjevanje.
Zanimivejše je mlajše gradivo, ki pripada mezolitski kameni -industriji. Avtor stavlja to gradivo kulturno v tardenoisien. Gradivo je tipično mikro-lit-sko, izdelano iz raznega kamenja, rošenca, kvarcitov, limonitnih kvarcitov in radiolaritov. V vsem je najdeno čez 3000 artefaktov in skoraj 8500 odbitkov, kar jasno dokazuje, da so artefakte izdelovali v sami naselbini.
V	vrhnjih plasteh so najdeni tudi fragmenti keramike, od katerih so nekateri grafitirani, vsi pa atipični. Avtor jih pripisuje halštatski dobi. Vendar so keramični fragmenti najdeni tudi v nižjih plasteh, kar avtor tolmači tako, da so zaradi težine sčasoma utonili in tako dospeli v nižje lege. V vrhnjih plasteh so najdene tudi puščice iz sileksa in glajena sekira, ki bi mogla pripadati tudi eneolitski dobi.
V	času trajanja me-zolits-ke kulture je okolica najdišča Mačanske vrškv imela gozdno-stepski značaj. Vendar se detajlnejša stratigrafska delitev ne more napraviti. Osteološki material je mogoče uvrstiti v kakršno koli holocensko fazo. Glede na pogozdenost sodi avtor, da je bila okolica pogozdena z borom, brezo in lesko, proti koncu boreala ali na začetku atlantika nastopi tudi hrast. Takšna pogozdenost je bila pa po avtorjevi sodbi neprimerna za naselitev tedanjega prebivalstva. To je bil tudi vzro-k, da so se ljudje naselili na odprtih peščenih sipinah.
Razprava je izredno zanimiva, vendar so tu posamezna še nerazjasnjena vprašanja. Zaradi dokajšnjega pomanjkanja stratigrafije je avtor moral pristopiti k tipološkim raziskavam, pri čemer mu tudi olsteološki in drugi ostanki niso nudili kronoloških detajlov. Tako n. pr. je pustil odprto vprašanje dveh srčastih puščic, ki sta bili najdeni skupaj z mezotitskimi artefakti na površini, itd.
Mikulaš Dušek je napisal zelo obširno razpravo »Halštatska kultura cho-tinskej skupiny na Slovensku«, v kateri obravnava doslej odkriti del grobišča v Chotinu. Vsega je do danes odkritih 116 grobov, avtor pa sodi, da jih je prvotno bilo okoli 1000. Na mestu, kjer je grobišče, je bila tudi latenska naselbina ter del slovanske naselbine XII. stoletja.
Na posameznih delih grobišča so grobovi bili vkopani v pravilnih vrstah. Tako so bili vkopani v redih, ki so vodili od severa proti jugu in bili po 9 m oddaljeni drug od drugega. Ti redi so sekali druge, ki so šli od vzhoda proti zahodu. Na mestu, kjer so se sekali obojni redi, so bile vkopane grobne jame. Avtor sodi, da so za časa pokopavanja grobovi morali biti označeni, mogoče z manjšimi gomilami. Same grobne jame so na površini kazale okrogel ali pa ovalen tloris 60—100 cm v premeru ter -so bile 30—100 cm globoke. Sicer so grobne jame bile cilindrične. Pridevki v obliki posod so bili položeni na dno grobne jame ali so pa stali tudi nekoliko više. Žganina pokojnikov je bila v urnah ali tudi v drugih posodah. So pa tudi primeri, kjer je bil pepel poleg posod na dnu groba. Avtor razlikuje glede načina pokopov šest skupin, med katerimi ene označuje kot simbolične grobove. V teh so sicer bili pridevki, vendar ni bilo nikakršnih kosti.
Med posodami so značilne razne skodele, kupe, zajemalke, amfore, urne, vrči, lonci ter razne druge oblike, med katerimi so celo zoomorfne oblike in druge plastične vaze. Vse glavne oblike imajo vrsto inačic in tipov. Včasih so posode tudi ornamentirane, zvečine s širšimi ali pa ožjimi vdolbenimi črtami. Ostali inventar zastopajo razni bronasti nakitni izdelki, nekaj nožev, od katerih jc eden železen, ter dve stekleni jagodi. Kronološko postavlja avtor grobišče v Chotinu v halštatsko periodo »B«.
O slovanskem grobišču IX. stoletja v Vel’kom Grobe je napisal obširno razpravo Bohuslav Chropovsky »Slovanské pohrebisko z 9. st. vo Vel’kom Grobe«. Doslej je bilo odkritih 133 skeletnih grobov ter en žgan pokop. Grobne jame so bile vkopane v puhlico, mnogokrat pa tudi v neolitske jame. Velikost grobnih jam je različna, napravljene so pa tudi z različno pazljivostjo. Včasih je bila ped skeletom ali tudi ob njem in nad njim položena deska. Zanimivi so primeri, kjer je skelet pokopan v kožnati vreči. Večji del skeletov je bil usmerjen od zahoda proti vzhodu, toda z večjim ali manjšim odklonom. Nekaj primerov je bilo tudi, ko je bil skelet usmerjen od juga proti severu. Lega skeletov v grobovih je že splošno znana lega, kjer skelet leži na hrbtu z rokami ob telesu. Včasih, v posameznih detajlih, je lega nekoliko drugačna.
Med pridevki so posebno karakteristični keramični izdelki, ki so najdeni v 31 grobovih. Dalje so bili najdeni noži v 42 grobovih, železne sekire v 5 grobovih, zatem pa puščične osti, sulične osti, ostroge, kresila, srpi, lesene, z železnimi obroči okovane vedrice, železne zapone, uhani itd.
Na temelju izdelave grobov ter glede na pridevke v grobovih deli avtor le-te v dve skupini. Po avtorju bi v eni skupini bili pokopani revnejši ljudje, ki imajo tudi manjše grobne jame, v drugi skupini pa bi bili bogatejši, pokopani tudi v večje grabne jame. Avtor meni, da je tak pokop v zvezi s tedanjo gospo-darsko-družbeno ureditvijo.
Stanislav Segert v članku -.Rimsky sarkofag CIL III 4527 v evanjelickom a. v. kostole v Komarne«, poroča o sicer že objavljenem, toda kasneje izgubljenem rimskem sarkofagu z napisom. Danes je spomenik vzidan v evangeličanski cerkvi v Koinarnu.
Josip Korošec
ZAMENJAVA
Arheološka sekcija pri Slovenski	The Archaeological Section of the
akademiji znanosti in umetnosti zame- Slovene Academy of Sciences and Arts njava akademijske izdaje arheološke exchanges its archaeological publica-vsebine s spodaj navedenimi ustano-	tions with the following Institutions
vami in je doslej prejela naslednje	and as far as this received following
publikacije:	publications:
Krakow.	Instytut historii kultury materialnej PAN: Sprawozdania archeologiczne. III, 1957.
Krefeld.	Verein Linker Niederrhein: Der Niederrhein. 24. Jahrhang, Heft 1, 2, 3, 4, 1957.
Leiden.	Rijksmuseum van Outheden: Oudheidkundige mededelingen. N. R. XXXVII, 1956; XXXVIII, 1957.
Leipzig.	Institut für Vor- und Frühgeschichte der Karl-Marx-Universität: Forschungen zur Vor- und Frühgeschichte. Nr. 2, 1957. Sächsische Akademie der Wissenschaften: Abhandlungen. Band: 47, Heft 1, 2, 1955; 48, Heft 1, 1956. Berichte. Band: 101, Heft 5, 6, 1954; 102, Heft 1, 1955.
Leningrad.	Biblioteka Akademii nauk SSSR: Šelov. D. B-: Anticnyj mir v Severnom Pričernomor’e. 1956.
Liège.	»Latomus«: Latomus. Tome: XV, fase. 3, 4, 1956; XVI, fase. 1, 2, 3, 1957.
Linz.	Oberösterreichisches Landesmuseum : Forschungen in Lauriaoum. Band 4/5, 1957. Jahrbuch. Jahrgang 102, 1957.
Lodz.	Muzeum Archeologiczne: Prace i materialy. Seria archeologiczna. Nr. 1, 1956.
London.	British Institute of Archaeology at Ankara: Anatolian Studies. Vob: VI, 1956; VII, 1957. Joint Library of the Hellenic and Roman Societies: The Journal of Hellenic Studies. Voi. LXXVII, Part 1, 1957. London and Middlesex Archaeological Society: Transactions. Voi. 19, Part 2, 1957. The Royal Anthropological Institute: Man. Vol. LVII, Nr. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 1957.
Los Angeles.	Southwest Museum: The Masterkey. Voh: XXX, Nr. 5, 6, 1956; XXXI, Nr. 2, 3, 4, 5, 1957.
Lublin.	Uniwersytet Marii Curie-Sklodowskiej : Annales- Sectio F. Vol.: VI (1951), 1957; VII (1952), 1956; Vili (1953), 1957. Rozprawy. Tom 44, 1954.
Madrid.	Instituto de arqueologia »Rodrigo Caro«: Archivo espandi de arqueologia. Voi.: XXVIII, n. 91, 92, 1955; XXIX, n. 93 y 94, 1956.
Mainz.	Römisch-germanisches Zentralmuseum: Jahrbuch. 3. Jahrgang, 1956.
Minsk.	Akademija na vuk BSSR: Materialy po arheologi! BSSR. Tom I, 1957.
Moskva.	Fundamental’naja biblioteka obšč. nauk — Akademija nauk SSSR: D’jakonov I. M.: Istori ja Midii. 1956. Drevnjaja Grecija. 1956. Grač A. D.: Arheologičeskie raskopki v Leningrade. 1957. Kratkie soobščenija. 66, 1956; 67, 68, 69, 1957. Krupnov E. I.: Drevnjaja istori ja i kul’tura Kabardy- 1957. Lur’e S. Ja.: Jazyk i kultura mikensko j Grecii, 1957. Maksimova M. I.: Anticnye goroda jugo-vostočnogo Pričernomor’ja. 1956. Materialy i issledovanija po arheologii SSSR. No.: 46, 1955; 47, 48, 1956; 49, 1955 ; 50, 52, 1956; 54, 1957; 55, 57, 1956. Očenki istorii SSSR. 1, 1956. Sbornik Muzeja antropologii i etnografii. Tom XVI, 1955. Sovetekaja arheologija. XXIII, 1955; XXV, XXVI, 1956; XXVII, 1957. Šelov D. B.: Antiènyj mir v Severaom Pričernomor’e. 1956. Tjumenev A. I.: Gosudarstvennoe hozjaistvo drevnego Sumera. 1956. Trudy Instituta etnografii im. N. N. M. -M. N. S. Tom XXVIII, 1955. Trudy Instituta istorii i arheoloigii — Akademija nauk Uzbekskoi SSR. Vyp. 7, 1955. Trudy Kirgizskoi arheologo-etnografičeskoi ekspedicii. Tom i, 1956. Zograf A. N.: Monety Tiry. 1957. Gosuđarstvennaja biblioteka SSSR, im. V. L Lenina: Grač A. D.: Arheologičeskie raskopki v Leningrade. 1957. Vestnik drevnej istorii. 2, 3, 4, 1956; 1, 2, 3, 1957. Voprosy istorii. 11, 12, 1956; 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 1957. Naučnaja biblioteka imeni A. M. Gorkogo: Materialy Komferencii po morfologii čeloveka. 1956.
München.	Bayerische Akademie der Wissenschaften: Sitzungsberichte. Jahrgang 1956, Heft 3, 1956. Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität: Bayerische Vorgeschichtsblätter. Heft 21, 1., 2. Teil, 1956. Materialhefte zur bayerischen Vorgeschichte. Heft 7, 8, 1956. Müller-Karpe H.: Münchener Urnenfelder. 1957. Studien an vor- und frühgeschichtlichen Tierresten Bayerns. Band I, 1956.
Napoli.	Società Nazionale di Scienze, Lettere ed Arti: Rendiconti. N. S. Vol. XXXI (1956), 1957.
.j
Nem York.	The American Museum of Natural History: Anthropological Papers. Voi.: 45, Nr. 2, 1956 ; 46, Nr. 1, 1956.
Nitra-Hrad.	Slovenska akadémia vied a umeni — Archeologickÿ üstav: Archaeologica Slovaca — Monographiae. Tomus I, 1957. Monumenta archaeologica. Tomus V, 1956. Slovenska archeologia. Roč. V, sv- 1, 2, 1957. Študijne zvesti AÜ — SAV. Vol. 1, 1956.
Novi Sad.	Matica Srpska: Rad. 4, 1956. Zbornik Matice Srpske. Serija društvenih nauka. 11, 1955; 12, 13—14, 1956.
Opaoa.	Slezské Museum: Časopis Slazského musea v Opavč. Series B — Vëdy spoleeenské. V, 2, 1956.
Oslo.	Universitetets Oldsaksamling: Viking. Bind XX, 1956.
Oxford.	Ashmolean Mus'eum (University of Oxford): Proceedings of the Prehistoric Society for 1956. N. S. Vol. XXII, 1957. Report of the Visitors. 1956.
Pamplona.	Museo de Navarra: Principe de Viana. Vol.: XVII, Num. 64, 65, 1956; XVIII, Num. 66, 1957.
Paris.	Institut Français d’Archéologie de Stamboul: Phrygie. Tome: II, 1952; III, 1951.
Pavia.	Università di Pavia: Athenaeum. N. S. Vol. 35, fase. 1—2, 1957.
Philadelphia.	University Museum: Bulletin. Vol.: 20, Nr. 3, 4, 1956; 21, Nr. 1, 2, 1957.
Plovdiv.	Naroden arheologičeski muzej: Godišnik na muzeite v Plovdivski okr’g. II (1954—1955), 1956.
Porto.	Instituto de Antropologia — Faculdade de Ciéncias: Traballio«. Vol. XV, fase. 3—4 (1955—1957), 1957.
Poznan.	Muzeum Archeologiczne: Fontes archaeologici posnaniensis. Voi. VII (1956), 1957. Redakcija »Slavia antiqua«: Slavia antiqua. Tom I, 1948.
Praha.	Ceskoslovenskâ akademie vëd — Archeologickÿ ustav: Anthropozoikum. VI (1956), 1957. Archeologické rozhledy. Roč.: Vili, seš. 5, 6, 1956; IX, seš. 1, 2, 3, 4, 5, 1957. Monumenta archaeologica. Tomus: II, 1953; III, 1955; IV, V, 1956. Pamâtky archeologické. Roč. XLVIII, seš. 1, 2, 1957. Rozpravy CSA V. Rada SV. Roč. 65, seš. 3, 1955. Ceskoslovenska akademie ved — Slovanskÿ ustav: Vznik a pocâtky Slovanu. Tom I, 1956.
Priština.
Pula.
Rabat.
Rennes.
Reykjavik.
Roma.
Salamanca.
Sarajevo.
Skopje.
Sofija.
Ûeskos'lovenskâ akademie vëd — Zàkladnÿ knihoviia:
Arch eo logičke rozhledy. Roč.: Vili, seš. 6, 1956; IX, aeš. 1, 2, 3, 4, 5, 1957.
Monumenta archaeologica: Tomus IV, 1956.
Pamâtky archeologické. Roč. XLVIII, seš. 1, 2, 1957.
Kabinet pro Studia recka, rimska a latinska:
Listy filologické. Roč.: IV, čds. 1, 2, 1956; V, sv. 1, 1957.
Rozpravy CSAV. Rada SV. Roč. 67, seš. 6, 1957.
Narodni museum:
Sbornik. Vol.: IX — A, ča- 1, 2, 1955; X — A, ča. 1—2, 5, 1956-Slovenska knihovna:
Slovenska archeologia. Roč. V, sv. 1, 2, 1957.
Muzej Kosova i Metohije:
Glasnik. I, 1956.
Arheološki muzej Istre:
Kulturno-povijesni spomenici Istre. I, 1957.
Bulletin d’Archeologie Marocaine:
Bulletin. Tome I, 1956.
Publications du Service des Antiquités du Maroc. Fase. 10, 11, 1954. Ogam — Tradition Celtique:
Ogam. Tome Vili, fase. 4, 5, 6, 1956.
Hidh islenzka fomleifafjelag:
Arbók. 1955—1956, 1957.
Istituto di archeologia dell’Università:
Archeologia classica. Vol.: VIII, fase. 1, 2, 1956; IX, fase. 1, 1957. Istituto Nazionale d’Archeologia e Storia dell’Arte :
Annuario bibliografico di archeologia 1954. Anno III, 1956.
Museo preistorico — etnografico »L. Pigorini«:
Bollettino di paletnologia italiana. N. S. X, Voi. 65, fase. 1, 2, 1956-Pontificia Accademia Romana di Archeologia:
Rendiconti. Vol. XXVIII, fase. Ili—IV (1955—1956), 1957.
Seminario de arqueologia:
Zephyrus. Vili, fase. 1, 1957.
Zemaljski muzej:
Glasnik. N. S. Sv. XII — Arheologija, 1957.
Sergejevski D-: Bazilika u Dabravini. 1956.
Zemaljski zavod za zaštitu spomenika kulture i prirodnih rijetkosti NR BiH:
Naše starine. IV, 1957.
Arheološki muzej:
Zbornik. Izdanija na Arheološkiot muzej. Kniga I, 1956.
Bu’lgarska akademija na naukite:
Bu’žarova Ž. N.: Slavjano-bu lgarskoto selište kraj selo Popina, Silistrensko. 1956.
Epigrafska poredica. No.: 1. 1955; 2, 3, 1956.
Izvestija na Arheologičeskija institut. Kniga XX, 1955.
Materiali za arheologičeska karta na Bu’lgarija. Kniga VIII, 1956. Monuments de l’art en Bulgarie. Vok: 1, 2, 1954.
S opr on.	Franz Liszt Museum: Soprani szemle. Evf.: X, sz. 3, 4, 1956; XI, sz. 1—2, 1957.
Split.	Arheološki muzej: Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku. Sv. LV (1953), 1956. Muzej hrvatskih arheoloških spomenika: Starohrvatska prosvjeta. III. ser., sv. 5, 1956.
Stalinobod.	Akademija Fanhoi RSS Todžikiston: Asahro. Džildi LXIII, 1956. Guljamova E.: Arheologičeskie i numizmatičeskie kollekcii. 1956.
Stuttgart.	Württembergisches Landestnuseum: Funđberichte aus Schwaben. N. F. XIV, 1957. Veröffentlichungen des Staatlichen Amtes für Denkmalpflege, Stuttgart. Reihe A: Vor- und Frühgeschichte. Heft: 1, 1956: 2, 3, 4, 1957.
Tarragona.	Real Sociedad Arqueológica Tarraconense: Bolotin arqueológico. Ano LVI, fase. 53—54, 1956.
Tokyo.	Anthropological Society of Nippon: Zinruigaku Zassi. Voi. LXV, No. 709, 710, 711, 1956.
Tromse.	Trom so Museum: Acta Borealia — B. Humaniora. No. 4, 1956. Anshefter. Humanisti k Avd. Voi.: 51, Nr. 3, 1931; 53, Nr. 2, 1934; 56, Nr. 2, 1937; 57, Nr. 1, 2, 1938; 58, 1941; 64. Nr. 2, 1943.
T rondhjem.	Det Kgl. Norske Videnskabernes Selskab: Arbok. Museet Arsberetning for 1954, 1955.
Tübingen.	Internationale Zeitschriftenschau für Bibelwissenschaft und Grenzgebiete: Internationale Zeitschriftenschau. Band: III, Heft 1—2 (1954—1955), 1956; IV, Heft 1—2 (1955—1956), 1957.
Uppsala.	TJnivers'itetsbiblioteket: Bibliotheca Ekmaniana. 61, 1957.
Valencia.	Servicio de investigacion prehistorica: Serie de trabajos varios. Num.: 5, 1937; 6, 1947; 7, 8, 1942: 9, 1944; 11, 1949; 12, 1950; 13, 1951; 14, 1954; 15, 1951; 16, 1954; 17, 1953; 18,- 19, 1956.
Warszawa.	Instytut Historii Kultury Materialnej: Hensel W-: Slowiahszczyzna wcesnosredniowieczna. Wydanie H, 1956. Pierwsa sas-ja archeologiczna Institutu Historii Kultury Materialnej PAN. 1957. Panstwowe Muzeum Archeologiczne: Sprawozdania. Tom VI, 1956. Wi adoni osci archeologiczne. Tom: XXI (1955—1956), 1956; XXIII, «eezyt 4, 1956. Polskie Towarzystwo Archeologiczne: Biblioteka archeologic-zna. Tom: 7, 1955; 8, 10, 1957. Popularnonaukowa biblioteka archeologiczna. Nr. 1, 1956.
Weimar.
Wien.
Wroclaw.
Zagreb.
Museum für Ur- und Frühgeschichte Thüringens:
Alt-Thüringen. Band II (1955/56), 1957.
Ausgrabungen und Funde. Band 2, Heft 3, 1957.
Weimarer ethnographische Mitteilungen. Heft I, 1955.
Anthropologische Gesellschaft:
Mitteilungen. Band LXXXVI, 1956.
Anthropologisches und Urgeschichtliches Ins'titut der Universität:
Archaeologia Austriaca. Heft 21, 1957.
Mitteilungen der Urgeschichtlichen Arbeitsgemeinschaft in der Anthropologischen Gesellschaft. Band VII, Heft 1/2, 1956. Nachrichtenblatt für die österreichische Ur- und Frühgeschichtenforschung. Jahrgang V, Heft 1/4, 1956.
österreichische Akademie der Wissenschaften:
Sitzungsberichte. Band 231, 1. Abhandlung, 1957. österreichische Nationalbibliothek:
Mitteilungen der Prähistorischen Kommission der Akademie der Wissenschaften. Band IV, Nr. 1—2, 1940.
Polskie Towarzystwo Antropologiczne:
Dawna kultura. Rok 1956, 4.
Materialy i prace antropologiczne. Nr.: 13, 20, 23, 25, 26, 32, 34, 36, 38, 1956; 31, 1957.
Przcglqd antropologiczny. Tom: XXII, zeszyt 1, 1956; XXIII, zeszyt 1, 1957.
Z otchlani wiekow. Rok XXIII, zeszyt 1, 2, 3, 4, 5, 1957.
Arheološki zavod Sveučilišta:
Opuscula archaeologica. I, 1956.
Društvo muzejsko-konzervatorskih radnika NR Hrvatske:
Vijesti. God-: V, br. 5, 6, 1956; VI, br. 1, 2, 3, 4, 5, 1957.
BIBLIOGRAFSKI PRISPEVKI K JUGOSLOVANSKI ARHEOLOGIJI 1956
Glasnik, Sarajevo Glasnik, Priština Godišnjak, Beograd Ljetopis, Zagreb
Naše starine, Sarajevo
Opuscula, Zagreb
Rad, Novi Sad SAN, Beograd SAZU, Ljubljana
Starinar, Beograd
Vesnik, Beograd Vijesti, Zagreb
Vjesnik, Split
Zbornik, Beograd
Zbornik, Beograd, III
Zbornik, Novi Sad
br.
C.
faos.
god.
jahrg.
N. S. sl. str. sv.
T.
vol-
zv.
= Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu = Glasnik Muzeja Kosova i Metohije, Priština = Godišnjak Muzeja grada Beograda = Ljetopis Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Zagreb
= Godišnjak Zemaljskog zavoda za zaštitu spomenika kulture i prirodnih rijetkosti NR Bosne i Hercegovine, Sarajevo
= Opuscula archaeologica, Radovi Arheološkog instituta Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu = Rad Vojvođanskih muzeja, Novi Sad = Srpska akademija nauka, Beograd = Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana
= Starinar — Nova serija, organ Arheološkog instituta SAN, Beograd
= Vesnik Vojnog muzeja JNA, Beograd = Vijesti Društva muzejsko-konzervatorskih radnika NR Hrvatske, Zagreb
= Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku, glasilo Arheološkog muzeja u Splitu = Zbornik zaštite spomenika kulture, glasilo Saveznog instituta za zaštitu spomenika kulture, Beograd = Zbornik filozofskog fakulteta Beogradskog univerziteta, Beograd
= Zbornik Matice srpske, serija društvenih nauka, Novi Sad = broj
= pisano v cirilici = fascicule = godina = Jahrgang = Nova Serija = slika = stran . svezak = tabela = volumen = zvezek
A. W.: Badania archeologiczne w Šuplja Stena, Avala i Vinca. Archeologia, Warszawa, 1956, VI (1954), str. 289.
Abramić Mihovil: Bilješka o zapadnom bedemu antikne Salone. — Bemerkungen über die westliche Umfassungsmauer von Salona. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 162—165, sl. 1—3, T. VI.
Alič Fran : Še o ptujskem grškem napisu. — Noch über die griechische Inschrift von Ptuj. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/1—2, str. 141—142.
Andjelić Pavo: Prethistorijske gradine u dolini Neretve. Glasnik, Sarajevo, 1956, N. S. — Arheologija, XI, str. 253—258, 1 zemljevid.
A n d j e 1 i ć P.: Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu. N. s. sv. IX. Arheologija. Naše starine, Sarajevo, 1956, III, str. 327—328.
Atanacković S.: Swoboda Erich, Carnuntum. Rad, Novi Sad, 1955, 4 (1957) str. 277. C.
Bačič Boris: Arheološko iskopavanje spilje Cingarele kod Momjana. — Archaeological Excavation of the Cave Cingarela near Momjan. Jadranski zbornik, Rijeka—Pula, 1956, god. I, str. 323—364, sl. 1—6, T. I—XII.
Basler D juro: Gradina na Ošanićima kod Stoca. Neki noviji rezultati istraživačkih radova. — Die Burg von Ošanići bei Stolac. Naše starine, Sarajevo 1956, III, str. 79—94, si. 1—13.
BaslerDjuro: Kalinovik i okolica. Glasnik, Sarajevo, 1956, N. S. — Arheologija, XI, str. 247—252, 1 zemljevid.
Batov i ć Šime: Prethistorijski mačevi u Arheološkom muzeju u Zadru. ■— Prähistorische Schwerter im Archäologischen Museum in Zadar. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 145—161, si. 1—5, T. V.
Bejtić Alija: Povijest i umjetnost Foče na Drini. Naše starine, Sarajevo, 1956, III, str. 23—74 (23—29).
Benac A.: Osnovna obilježja neolitske kulture u Kaknju. — Caractéristiques fondamentales de la culture néolitique à Kakanj. Glasnik, Sarajevo, 1956. N. S. — Arheologija, XI, str. 167—182, plan 1, 1 profil, si. 1—2, T. I—VI.
Benac A.: Prehistorijska gradina Zecovi kod Prijedora. — La Gradina préhistorique de Zecovi près de Prijedor. Glasnik, Sarajevo, 1956, N. S. — Arheologija, XI, str. 147—166, sl. 1—11, T. I—X.
Benac A-: Uz jubilej prof. Dimitrija Sergejevskog. Glasnik, Sarajevo, 1956, N. S. — Arheologija, XI, str. 5—8.
B en a c A.: Vaza bronzanog doba iz Bos. Rače. — Le vase de l’époque du bronze de Bosanska Rača. Glasnik, Sarajevo, 1956. N. S. — Arheologija, XI, str. 185— 186, sl. 1—2.
Benac A. — Čovič B-: Glasinac. Dio I: bronzano doba. — Glasinac. Teil I: Bronzezeit. Katalog prethistorijske zbirke Zemaljskog muzeja u Sarajevu, Sarajevo, 1956, sv. 1, str. 1—79, T. I—XXXIX, 1 karta.
Rendis I v o : Arheološki muzej u Cavtatu. Vijesti, Zagreb, 1956, V, br. 3, str. 76—77, slika.
Ben eš A.: D. Garašanin, Katalog metala. Archeologické rozhledy, Praha, 1956, VIII, sešit 1, str. 109—110.
Berce Rudolf : Nekaj podrobnosti na železnih predmetih s Ptujskega grobišča. — Quelques, particularités sur les objets archéologiques du cimetière de Ptuj. Zbornik, Beograd, 1955, knjiga IV—V (1953—1954), str. 287—290. sl. 1—3. .
Berce Rudolf: Smernice za konserviranje železnih in bronastih predmetov.
Zbornik, Beograd, 1955, knjiga IV—V (1953—1954), str. 295—297.
Berce Rudolf : Zlatarsko popravilo iz zgodnjega srednjega veka. Zbornik. Beograd, 1955, knjiga IV—V (1953—1954), str. 298—300. sl. 1.
Berce Rudolf: Železova rja na srebrnih predmetih. Zbornik, Beograd. 1955, knjiga IV—V (1953—1954), str. 291—292, sl. 1.
Berce Vera: Dva nagrobnika iz Brega v Celju. — Zwei Grabdenkmäler aus Breg in Celje. Arheološki vestnik. Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 399—407, sl. 1—5.
Bešlagić Šefik: Zaštita spomenika kulture u Bosni i Hercegovini. Zbornik, Beograd, 1956, knjiga VI—VII (1955—1956), str. 281—282, sl. 2.
Birtašević Marija: Jedan vizantinski žižak iz arheološke zbirke Muzeja grada Beograda. — Une lampe byzantine de la collection archéologique du
Musée de la ville de Belgrade. Godišnjak, Beograd, 1955, knjiga II, str. 45—46, el. i—2. C.
Birtašević Marija: Karl Lehmann-Hartleben and Erling C. Olsen, Dionysiae, Sarcophagi in Baltimore. Starinar, Beograd, 1956, N. S. Y—VI/1954—1955, str. 395—596. C.
Birtašević Marija — T odoro vic Jovan : Arheološki spomenici u Beogradu i okolini. — Monuments archéologiques à Belgrade et dans ses environs. Godišnjak, Beograd, 1955, knjiga II, str. 31—42, sl. 1—17. C.
Birtašević Marija — Todorovič Jovan — Kondič Vladimir: Arheološka nalazišta u Beogradu i okolini. — Monuments archéologiques à Belgrade et dans ses environs. Godišnjak, Beograd, 1956, knjiga III, str. 75—98, si. 1—32. C.
Bolta Alojz: Ilirske najdbe iz Ritnika pri Celju. — Illyrische Funde von Ritnik bei Celje. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 259—291, sl. 1-2, T. I-XX.
Bošković D j.: Istraživački, arheološki i konzervatorski radovi u Starom Baru 1951—1955 godine. — Recherches archéologiques et travaux de conservation exécutés à Stari Bar de 1951 à 1955. Zbornik, Beograd, 1956, knjiga VI—VII (1955—1956), str. 201—216, sl. 1—16. C.
Brandenstein Wilhelm: Die Göttin von Dupljaja. Carinthia I, Klagen-furt, 1956, Jahrg. 146, Heft 3 u. 4, str. 419—424, sl. 1—3.
Bratanič R.: K članku A. Sovreta »Pripombe k R. Brataniča Novim najdbam iz Ptuja«. — Zum Artikel von A. Sovrè »Bemerkungen zu R. Bratanič: Neue Funde aus Ptuj«. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/1—2, str. 137—140. sl. 1.
Bratulić Vjekoslav: Istraživan ja vremenskog kontinuiteta naseljavanja na sektoru Tinjan — Sv. Petar u Šumi — Pazin. Ljetopis, Zagreb, 1956, knjiga 61, str. 224—235, si. 1—8.
Bratulić Vjekoslav: O vremenskom kontinuitetu nas'eljenosti Slavena u srednjoj Istri. — Neki prilozi i tumačenja. — Hints on the continuity in the process of settlement of Slaws in Central Istria. Jadranski zbornik, Rijeka—Pula, 1956, god.T, str. 99—118, slika, zemljevid.
Bregant Tatjana: Dve slučajni najdbi. — Two accidental finds. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 459—440, T. I.
Bregant Tatjana: Arheološki vestnik, V—VI. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1955, IX, str. 266—268.
Bregant Tatjana: Draga Arandjelovič-Garašanin, Starčevačka kultura. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1955, IX, str. 249—250.
BregantTatjana: Ljubiša Popovič, Katalog nalaza iz nekropole kod Trebe-ništa. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 476—477.
Brodar Mitja: Prve paleolitske najdbe v Mokriški jami. — Die ersten pa-läolitischen Funde in der Mokriška jama. Arheološki vestnik, Ljubljana. 1956, VII/3, str. 203—219, sl. 1—2, 1 tloris, T. I—IV.
Brodar M. in V.: Slovenska archeologia. I. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956. VII/3, str. 317—318.
Brodar S.: Ein Beitrag zum Karstpaläolithikum in Nordwesten Jugoslawiens.
Actes du IV Congres INQUA, Roma, 1956, str. 3—8, sl. 1—2.
Budimir Milan : Ilirski problem i leksička grupa teutä. — Quaestio de Illyris et de vocabulo teutä. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 5—36.
B. S.: Zbornik Filozofske fakultete, II. Siidost-Forschungen, München, 1956, Band XV, str. 602—603.
Cermanović Aleksandra: Zlatne »sandale« iz Trebeništa i njihovo simbolično značenje. — La signification symbolique des sanfales d'or de Trebe-nište. Živa antika, Skopje, 1956, god. VI, sv. 2, str. 307—313. C.
Cermanović A.: H. Metzger, La céramique grecque. Živa antika, Skopje, 1956, god. VI, str. 186—187. C.
CermanoTić A-: J.D. Beazley, Etruscan Vase — Painting. Živa antika, Skopje, 1956, god. VI, sv. 1, str. 185—186. C.
Cermanović A.: Victor Magnieu, Les mysterès d’Eleusis. Živa antika, Skopje, 1956, god. VI, sv. 1, str. 187. C.
C omaggi a.Castiglioni O 11 a v i o : Origini e distribuzione delle pinta-deras preistoriche »euro-asiatiche«. Contributi alla conoscenza delle culture preistoriche della valle del Po. Rivista di scienze preistoriche, Firenze, 1956, vol. XI, str. 109—192, T. I—XX.
Cvetkovič Gordana: Nekoliko reči o problematici zaštite pri arheološkim iskopavanjima. Zbornik, Beograd, 1955, knjiga IV—V (1953—1954), str. 301 do 304. C.
C e r š k o y E.: Arheološka zbirka Muzeja Kosova i Metohije. — Archaeologic collection of the Museum of Kosovo and Metohija. — Kolekcioni arkeologjik i Muzenmit të Kosovë-Metohis. Glasnik, Priština, 1956, knjiga I (1957), str-367—378, sl. 1—11.
Čerškov E._— Popovič Lj : Ulpiana — Prethodni izveštaj o arheološkim istraživanjima od 1954 do 1956 god. — A preliminary report on Archaeologic researshes from 1954 till 1956. — Hulumtimet arkeologjike n’Ulpianë. Glasnik, Priština, 1956, knjiga I (1957), str. 319—327, sl. 1—6.
Čir kovic Sima: Dr. A. Benac — D. Sergejevski — D j. Mazalič, Kulturna istorija Bosne i Hercegovine. Istoriski glasnik, Beograd, 1956, 2, str. 94—97.
Čorovič-Ljub in kovic Mirjana: La nécropole slave de Brestovik. Rapport préliminaire desi fouilles en 1953—1954. Archaeologia Iugoslavica, Beograd, 1956, II, str- 131—137, sl. 1—5.
Ć o rović-Ljubi n ković Mirjana — Mano-Ziisi Đorđe: Sondažni radovi na lokalitetu »Zidine« kod Male Mitroviče. — Les fouilles de Zidine près de Mala Mitrovica. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 181—189, sl. 1—9. C.
Čovič Borivoj: Ilirska nekropola u Čarakovu. — Nécropole illyrienne à tombes plates de Čarakovo près de Prijedor. Glasnik, Sarajevo, 1956, N. S.
— Arheologija, XI, str. 187—204, plan I—II, T. I—V.
Čovič B. — Benac A.: Glasinac. Dio I: bronzano doba. — Glasinac. Teil I: Bronzezeit. Katalog prethistorijske zbirke Zemaljskog muzeja u Sarajevu, Sarajevo, 1956, sv. 1, str. 1—79, T. I—XXXIX, 1 karta.
Čremošnik Irma: Crkvina u Golubiću. — »Crkvina« à Golubić. Glasnik, Sarajevo, 1956, N. S. — Arheologija, XI, str. 127—136, karta, si. 1—5, T. I.
Čremošnik Irma: Reljef Silvana i Nimfa iz Založja (Bihać). — Relief de Sylvanus et des Nymphes de Založje (Bihać). Glasnik, Sarajevo, 1956, N. S. — Arheologija, XI, str. 111—126, T. I—II.
Čremošnik Irma: Rimski ostaci na Gradini Zecovi. — Restes romains sur la Gradina de Zecovi. Glasnik, Sarajevo, 1956, N. S. — Arheologija, XI, str. 137 do 146, sl. 1—4, T. I.
Dimitrije.v ić Stojan : Prethistorijski nalazi sa Gomolave u Hrtkovcima. — Die prähistorischen Funde von Gomolava in Hrtkovci. Zbornik, Novi Sad, 1956, 15, str. 5—49, sl. 1—6, T. I—XVI. C-
Dimitrijević Stojan: Prilog daljem upoznavanju vučedolske kulture. — Ein Beitrag zur weiteren Kenntnis der Vučedoler Kultur. Opuscula, Zagreb, 1956, I, str. 5—56, 1 risba, T. I—XV.
Dimitrijević Stojan: Vučedolska nalazišta na području grada Vinkovaca.
—	Die Vučedoler Fundorte auf dem Gebiete der Stadt Vinkovci. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 408—438, sl. 1—2, T. I—XVII.
Dolinar-Osole Zlata: Ilirska okostja iz gomile v Volčjih njivah. — The Illyrian skeletons of Volčje njive. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956. VII/1—2, str. 131—136, 2 sliki.
Dolinar-Osole Zlata: Nova pitekantropoidna oblika hominida iz severne Afrike. — A new Pitheeanthropoid Hominid from North Africa. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/1—2, str. 175—180, sl. 1—2.
Drechsler-Bižić Ružica: Gradine n Lici. — Vojna utvrđenja i njihov značaj. — Vorgeschichtliche Wallburgen in Lika. Vesnik, Beograd, 1956, 3, str. 36—51, sl- 1—5, T. I—II.
Drechsler-Bižić Ružica: Samatovci. Neolitsko naselje kod Osijeka. — Neolithische Ansiedlung Samatovci bei Osijek. Zbornik, Novi Sad, 1955, 10
(1956)	, str. 17—38, sl. 1, T. I—XVIII. C.
Llujmovič Frano: Arheološko rekognos'ciranje južno od Šibenika. — Rec-connaissance archéologiques au sud de Šibenik. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 241—244.
Ercegović Slavenka: Brončana ostava iz Sviloša. — Der Bronzehortfund aus Sviloš. Rad, Novi Sad, 1955, 4 (1957), str. 17—25, T. I—III (si. 1—11). C.
Finci J a h i e 1 : Naše starine. Zbornik, Beograd, 1955, knjiga IV—V (1953—1954), ■str. 447—448.
Fisković Cvito: Arheološke bilješke s Pelješca. — Notes archéologiques sur la presqu’île de Pelješac. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 217—240, si. 1—12.
Fisković Cvito: Zaštita i popravak spomenika u Dalmaciji 1952 godine.
Zbornik, Beograd, 1955, knjiga IV—V (1953—1954), str. 397—420, (397—401), si. 1—5.
Forni Giovanni: Le tribù romane in Panonia. Römische Forschungen in Niederösterreich, Wien, 1956, Band III, str. 40—44.
Freund Gisela: Probleme des Paläolithikums in Jugoslawien. — Summary. Libro Ilomenaje al Conde de la Vega del Sella, Oviedo, 1956, str. 65—94, 2 sliki, 2 tabeli.
Gabričević Branimir: Arheološki nalazi iz Gale. — Trouvailles d’antiquités à Gala. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 181—198, sl. 1—9, T. VIII—X.
Gabričević Branimir: Dvije ilirske općine s područja Vrlike. — Deux communautés illyriennes dans les' environs de Vrlika. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 103—119, sl. 1—2.
Gabričević Branimir : Novi natpisi iz sinjske okolice. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 256—258.
Gabričević Branimir: Une inscription inédite provenant de Senta. Ar-chaeotlogia Iugoslavica, Beograd, 1956, II, str. 53—56, 1 slika.
Gabrovec Stane: Ilirska gomila v Volčjih njivah. — The Illyrian tumulus at Volčje njive. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/1—2, str. 62—130, sl. 1-2, T. I-XXXII, priloga 1-3.
Gabrovec Stane: Najstarejša zgodovina Dolenjske. Vodnik po arheoloških zbirkah muzejev v Novem mestu, Brežicah, in Metliki. — Rés'umé. Dolenjska muzejska knjižnica, Novo mesto, 1956, zv. 1, str. 1—75, 1 zemljevid, 55 slik.
Gabrovec Stane: Prazgodovinsko-arheološko gradivo za proučevanje rala na Slovenskem. — Das prähistoris’ch-archäologische Material zur Pfluggeräteforschung in Slowenien. Slovenski etnograf, Ljubljana, 1955, Vili, str. 9 do 30, T. I—IL
Galović R.: Uvod u praistoriju Kosova i Metohije. — Introduction to the prehistory of Kosovo-Metohija. — Hymje në parahistorin e Kosovë-Metohis.
Glasnik, Priština, 1956, knjiga I (1957), str. 207—218, ßl. 1, T. I—III.
Galović R.: Dj. Bošković i Miodrag Grbić, Preistoriski spomenici u okolini Kosovske Mitroviče. Glasnik, Priština, 1956, knjiga I (1957), str. 451—452.
Galović R.: Draga Garašanin, Jedan primerak monumentalne preistoriske plastike. Glava neolitske figure iz Prištine. Glasnik, Priština, 1956, knjiga I
(1957)	, str. 454—455.
Galović R.: Draga Garašanin, Katalog metala. Glasnik, Priština, 1956, knjiga I (1957), str. 455.
Galović R.: Draga Garašanin, O problematici sekira jadranskog tipa — povodom sekire iz Sinaja na Kosmetu. Glaisnik, Priština, 1956, knjiga I (1957), str. 455.
Galović R.: Milo je M. Vasić, Grčka civilizacija i kolonizacija u našoj zemlji.
Glasnik, Priština, 1956, knjiga I (1957), str. 455.
Galović R-: Milutin V. Garašanin, Iz prvobitne istorije KoSova i Metohije. Glasnik, Priština, 1956, knjiga I (1957), str. 452—453.
Galović R. : Milutin Garašanin, Jedna skica hronologije metalnog doba Srbije. Glasnik, Priština, 1956, knjiga I (1957), str. 454.
Galović R.: Milutin Garašanin i Draga Garašanin, Arheološka nalazišta u Srbiji. Glasnik, Priština, 1956, knjiga I (1957), str. 454.
Galović R.: Miodrag Grbić, Godišnjak SKA XLIII. Glasnik, Priština, 1956, knjiga I (1957), str. 452.
Galović Radoslav — Stalio Blažena: »Naprelje« neolitsko naselje kod Novog Pazara (sa katalogom). — »Naprelje« Station néolithique près de Novi Pazar (avec catalogue). Praistorija —• monografije, Beograd, 1956, str. 1—37, T. I—XVIII, 1 plan, 3 profili. C.
Garašanin Draga: Studije iz metalnog doba Srbije. — Neki problemi geneze i tipologije metalnog doba Srbije. — Études sur l’âge des métaux en Serbie. À propos' de la découverte de Trućevac. Starinar Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 334—347, sl. 1—10. C.
Garašanin Draga — Garašanin Milutin: Neue Hügelgräberforschung in Westserbien. Arcliaeologia Iugoslavica, Beograd, 1956, II, str- 11—18, sl. 1—17.
Garašanin Draga — Garašanin Milutin: Srednjevekovno srpsko groblje u Dobraći. — La nécropole serbe médiévale de Dobrača. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 191—204, sl. 1—16. C.
Garašani n Milutin: La investigacion prehistorica en Yugoslavia: 1954—1955. Runa, Buenos Aires, 1956, VII, parte primera (1955—1956), str. 149—153.
Garašanin Milutin: Neka pitanja relativne praistorislce hronologije. — Sur quelques problèmes de chronologie relative en préhistoire. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/1—2, str. 29—42.
Garašanin Milutin V.: Neki problemi hronologije i geneze u balkansko-podunavskoj praistoriji na prelazu u metalno doba. Povodom kontrolnih iskopavanja na Bubnju. — Quelques problèmes de chronologie et de génèse en préhistoire balcano-danubienne vers la transition à l’âge des métaux. Rad, Novi Sad, 1955, 4 (1957), str. 5—16, sl. 1—4. C.
Garašanin Milutin V-: Nova razmatranja o slovenskoj keramici. Povodom nalaza iz ulice Božidara Ađije u Beogradu. — Considérations nouvelles sur la céramique slave. A propos de deux vases céramiques récemment découverts à Beograd. Godišnjak, Beograd, 1955. knjiga II, str. 21—30, sl. 1—2. C.
Garašanin Milutin: Praistoriski bronzani mač iz Kovina. — Ein Bronzeschwert aus Kovin (Temeš-Kubin). Vesnik, Beograd. 1956, 3, str. 7—19. T. I, sl. 1.
Garašanin Milutin: Razmatranja o makedonskom Halštatu. Materijalna kultura, kronologija, etnički problem. — Betrachtungen über die mazedonische Hallstattzeit. Starinar, Beograd, 1956. N. S. V—VI/1954—1955. str. 29 do 41. C.
Garašanin Milutin V-: Sahranjivanje u balkansko-anadolskom kompleksu mlađeg neolita. — Die Bestattungen im balkanisch-anatolischen Komplex der jüngeren Steinzeit. Glasnik, Sarajevo. 1956, N. S. — Arheologija, XI, str. 205—236, sl. 1—2.
Garašanin Milutin V.: Zum Problem der Dimini-Wanderung. Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts. Athenische Abteilung, Berlin, 1956. Band 69/70, (1954/1955), str. 1—11.
Garašanin M. V.: A. Ja. Brjustov, Očerki po istorii plemen evropeiskoi časti SSSR v neolitičeskuju epohu. Starinar, Beograd. 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 384—385. C.
Garašanin M. V.: Carl W. Biegen, John L. Caskey, Marion Rawson, Jerome Sperling, Troy. Starinar. Beograd, 1956. N. S. V—VI'1954—1955, str. 389—391. C.
Garašanin M. V-: Cercetari privimi istoria veche R. P. R., Häbäsesti. Rad, Novi Sad, 1955, 4 (1957), str. 277—279. C.
Garašanin M. V.: Claude F. A. Schaeffer, Ugaritica II. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 387—389. C.
Garašanin M. V-: E. Coche de la Ferlé, Essai de classification de la céramique mycénienne d’Enkomi. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 391 do 392. C.
G a r a š a n i n M. V.: E. Sangmeister, Die Jungsteinzeit im nordmainischen Hessen, — Die Glockenbecherkultur und die Becherkulturen. G. Mildenberger, Studien zum mitteldeutschen Neolithikum. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI,
1954—1955, str. 385—387- C.
Garašanin Milutin: Grga Novak, Prethis'toriski Hvar. Germania, Frank-furt a/M-, 1956, Jahrg. 34, Heft 1/2, str. 160—163.
Garašanin M. V.: Pia Laviosa-Zambotti, Ursprung und Ausbreitung der Kultur. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—-1955, str. 378—380. C.
Garašanin M. V.: Richard Pittioni, Vom geistigen Menschenbild der Urzeit. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 376—378. C.
Garašanin Milutin — Garašanin Draga: Neue Hügelgräberfor-schung in Westserbien. Archaeologia Iugoslavica, Beograd, 1956, II, str. 11—18, sl. 1—17.
Garašanin Milutin — Garašanin Draga: Srednjevekovno srpsko groblje u Dobrači. — La nécropole serbe médiévale de Dobrača. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 191—204, sl. 1—16. C.
Gavela Branko: Antički spomenici grčko-egipats'kog sinkretizma u našoj zemlji. — Les monuments antiques du syncrétisme gréco-égyptien en Yougoslavie. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 43—51, sl. 1—5. C.
Gavela Branko: Ekonomske osnove najstarijih naselja u Beogradu i njegovoj okolini. — Les bases économiques des plus anciens établissements préhistoriques à Belgrade. Godišnjak, Beograd. 1956, knjiga III, str. 9—20, sl. 1-6. C.
Gavela B.: Magna mater kao pojam i likovni izraz. — La Grande mère comme idée et comme représentation figurée. Živa antika, Skopje, 1956, god. VI, sv. 2, str. 255—266.
GavelaBranko: Metodski problemi protoistoriske arheologije naše zemlje. — Essai critique des méthodes' scientifiques appliquées dans le protohistorique balkano-danubien. Zbornik, Beograd, 1955, III, str. 1—14. C.
Gavela Branko: Preistoriska arheologija. I. đeo. Beograd, 1956, str. 1—259.
Gavela Branko: Protoistoriski i antički Singidunum. — Les deux Singi-dunum: Protohistorique et antique. Godišnjak, Beograd, 1955, knjiga II, str. 9—20, sl. 1—5. C.
Gavela Branko: Kazimierz Tymieniecki, Ziemie Polskie w starozytnosci. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 380—384. C.
Grafenauer Bogo: Razmerje med Slovani in Obri do obleganja Carigrada (626) in njegove gospođarsko-đružbene podlage. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1955, IX, str. 145—153-
Grbič Miodrag: Butmirska ekspanzija. — Expansion der Butmir-Kultur.
Glasnik, Sarajevo, 1956, N. S. —- Arheologija, XI, str. 237—245, sl. 1—9.
GrbićMiodrag: Odgovor na kritiku: Josip Korošec, Arheološki vestnik V/2. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 375. C.
Grbič Miodrag: Preklasična grnčarija Srednjeg Balkana. Veze i paralele sa Egejom, Srednjim Podunavljem i Anatolijom. — Vorklassische Keramik des' mittleren Balkan. Verbindungen und Parallelen mit der Aegäis, dem mittleren Donaugebiet und mit Anatolien. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 1—27, zemljevid I—IV, sl. I—15. C.
Grbič Miodrag: Retention der Starčevo-Kultur. Archaeologia Iugoslavica, Beograd, 1956, II, str. 1—9, sl. 1—3.
Grbić M i o d r a g : Römische Kunstschätze aus dem serbischen Donaugebiet.
Römische Forschungen in Niederösterreich, Wien, 1956, Band III, str. 78—84, T. XI—XII.
Grbić Miodrag: Starčevačka retencija. Prestanak ranog neolita na srednjem Balkanu. •— Retention der Starčevo-Kultur. Zbornik, Novi Sad, 1956, 15—14, str. 7—18, sl. 1—3. C.
Grbić M.: Gizela Richter, Archaic Greek Art. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 393—395. C.
Grbić M-: Herbert Koch, Römische Kunst. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 395. C.
Grbić M-: Hugh Hencken, Lagore Crannog, An Irish Royal Residence of the 7 th to 10 th Centuries A. D. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 399. C.
Grbić M.: Robert W. Erich, Relative Chronologies’ in Old World Archaeology.
Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 375—376. C.
Gunjaca Stipe: Oko revizije iskopina u Biskupiji. Starohrvatska prosvjeta, Zagreb, 1956, III. serija, sv. 5, str. 21—32.
Gunjaca Stipe: O srednjovjekovnoj arheologiji n Jugoslaviji. Starohrvatska prosvjeta, Zagreb, 1956, III. serija, sv. 5, str. 181—199.
Gunjaca Stipe: Ostaci starohrvatske crkve sv. Cecilije na Stupovima u Biskupiji kod Knina. — Remains of the Old-Croatian church of St. Cecily on Stupovi at Biskupija near Knin. Starohrvatska prosvjeta, Zagreb, 1956,
III.	serija, sv. 5, str. 65—127, sl. 1—38.
Gunjaca Stipe: Rad Muzeja hrvatskih starina u g. 1953. Starohrvatska prosvjeta, Zagreb, 1956, III. serija, sv. 5, str. 201—216, sl. 1—19.
Gunjaca Stipe: Reconstitution d’une dalle avec représentation du »dignitaire croate«. Archaeologia Iugoslavica, Beograd, 1956, II, str. 111—117, si. 1—3.
G. C.: Naše starine II. Zbornik, Beograd, 1956, knjiga VI—VII (1955—1956), str. 324—327. C.
H o r o v i c A-: Arheologija i hernija. Zbornik, Beograd, 1955, knjiga IV—V (1953 do 1954), str. 98—107. C.
Josifović Stevan: Oktavijanovo ratovanje u Iliriku. — Der illyrische Feldzug Octavianus. Živa antika, Skopje, 1956, god. VI, sv. 1, str. 138—165.
Josifović Stevan: Orakuli u Herodotovoj istoriji. — Zu Herodots Orakeln. Zbornik, Novi Sad, 1956, 13—14, str. 19—28. C.
Josifovska Borka: Dve poznorimske grobnice iz Dračeva. — Deux tombes de bass'e époque romaine de Dračevo. Živa antika, Skopje, 1956, god. VI, sv. 2, str. 277—292, si. 1—10. C.
J. F.: Zgodovina Ljubljane. Prva knjiga. Archeologické rozhledy, Praha, 1956, Vlil, sešit 4, str. 597—599.
J. Š-: Zgodovina Ljubljane. Kronika, Ljubljana, 1956, IV, zv. 1, 6tr. 52.
Kara man Ljubo: Dva hronološka pitanja starohrvatske arheologije. Starohrvatska prosvjeta, Zagreb, 1956, III. serija, sv. 5, str. 129—154, si. 1—4.
Karaman Ljubo: Glossen zu einigen Fragen der slawischen Archäologie. Archaeologia Iugoslavica, Beograd, 1956, II, str. 101—110.
Kastelic Jože: Les boucles d'oreilles à corbeille en Slovénie. Archaeologia Iugoslavica, Beograd, 1956, II, str. 119—129, «1. 1—2.
Kastelic Jože: Situla z Vač. Beograd, 1956, str. 1—33, 24 slik.
Katic Lovro: Još jednom o vjerodostojnosti Tome Arcidakona. — Encore quelques propos au sujet de l’authenticité de Thomas Archidiacre. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 121—123.
Klemenc Josip: Das römische Gräberfeld in St. Peter im Sanntale. Archaeologia Iugoslavica, Beograd, 1956, II, str. 57—66, sl. 1—11.
Klemenc Josip: Ganimedov relief iz Šempetra v Savinjski dolini. — Das Ganymedes Relief aus Šempeter im Sanntale. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 220—226, el. 1—2.
Klemenc Josip : Grobne skrinje za pepel pokojnikov iz Šempetra v Savinjski dolini. — Aschenkisten in Šempeter in Savinjska dolina (Sanntal). Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 384—398, sl. 1—12.
Klemenc J.: Sevin H., Die Gebiden. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/1—2, str. 185—187.
Klemenc J. — Korošec J.: Jaro šašel, Vodnik po Emoni. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/1—2, str. 187—189.
Kočo Dimce: Nouvelles considerations sur Peglise de Sainte-Sophie à Ohrid. Archaeologia Iugoslavica, Beograd, 1956, II, str. 139—144, sl. 1—5.
Kondič Vladimir -— Todorovič Jovan: Zbirka rimskih žižaka u Muzeju grada Beograda. — La collection des veilleuses romaines au Musée de la ville de Belgrade. Godišnjak, Beograd, 1956, knjiga III, str. 63—74, si. 1—34. C.
Kondić Vladimir — Birtašević Marija — Todorovič Jovan: Arheološka nalazišta u Beogradu i okolini. — Monuments archéologiques à Belgrade et dans ses environs. Godišnjak, Beograd, 1956, knjiga III, str. 75 do 98, si. 1—32. C.
Korošec Josip: Arheološke ostaline v Predjami. — The Archaeological Remains at Predjama. Razprave SAZU, Ljubljana, 1956, IV/1, str. 1—64, sl. 1, priloga I, T. I—XLIX.
Korošec Josip: Ceramica dipinta della costa dalmata. Bullettino dii paletnologia italiana, Roma, 1956, N. S. X, voi. 65, fase. 2, str. 297—320, sl. 1—10.
Korošec Josip: Nekaj o stratigrafiji pri arheoloških raziskovanjih. — Something about stratigraphy in archaeological research. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 339—346, sl. 1—4.
Korošec Josip: Neolitična naselbina v Drulovki pri Kranju. — Eine neoli-tische Siedlung in Drulovka bei Kranj. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/1—2, str. 3—28, T. I—IX.
Korošec Josip: France Stare, Vače. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1955, IX, str. 250—251.
Korošec J.: France Stare, Vače. Draga Garašanin, Katalog metala. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/1—2, str. 190—192.
Korošec J-: Joachim Werner, Das alamannische Gräberfeld von Mindelheim. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 467—468.
Korošec J.: Pavel Radomërskÿ, Oboi mrtvych u Slovanu v Čechach a na Moravč. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 468.
Korošec J-: Rad Vojvodjanskih muzeja, 3. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 322—324.
Korošec J.: Radomir Pleiner, Vÿroba železa ve slovanské huti u Želechovic na Uničovsku. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/1—2, str. 189—190.
Korošec J.: Slovenska archeologia. II, III. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 320—322, (II, str. 320—321; III, str. 521—322).
Korošec J.: Starinar, III—IV. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1955, IX, str. 269 do 270.
Korošec J.: Vilem Hruby, Staré Mesto, velkomoravské pohrčbištč na Valach.
Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 318—319.
Korošec J. — Klemenc J.: Jaro Šašel, Vodnik po Emoni. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/1—2, str. 187—189.
Korošec Paola: Nekaj novih podatkov o slavonski kulturi na področju Jadranske obale. — Einige neue Angaben betreffend die slawonische Kultur im Bereiche der Adriakiiste. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 369—383, sl. 1—2, T. I—V.
Korošec Paola: Še nekaj slovanskih najdišč v vzhodni Furlaniji. — Su alcuni scavi slavi nel Friuli orientale. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 459—465, 1 zemljevid, T. I—II.
Korošec Paola: Archaeologia Iugoslavica, I. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 324—326.
Korošec Paola: Dagmar Selling,-Wikingerzeitliche und frühmittelalterliche Keramik in Schweden. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 326 do 327.
Korošec V.: Das hethitische Recht in seiner Stellung zwischen Osten und Westen. Südost-Forschungen, München, 1956, Band XV, str. 22—40.
Korošec Viktor: C. W. Ceram, Enge Schlucht und Schwarzer Berg. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1955, IX, str. 241—242.
Korošec Viktor: Dr. Margarete Riemschneider, Die Welt der Hethiter. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1955, IX, str. 247—249.
Korošec Viktor: Friedrich, Johannes, Entzifferung verschollener Schriften und Sprachen. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1955, IX, str. 246—247-
Korošec Viktor: Goetze, Albrecht, The Laws of Eshnunna. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1955, IX. str. 245—246.
Korošec Viktor: G. R. Driver and John C. Miles, The Babylonian Laws.
Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1955, IX, str. 244—245.
Korošec Viktor: H. Schmökel, Ur, Assur und Babylon. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1955, IX, str. 242—244.
K os M i 1 k o : Odnosi med kolonizacijo in oblikovanjem narodnostnih in etničnih meja. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1955, IX, str. 140—145.
Krajač Vuk: Konzervatorska i urbanistička problematika Senja. Ostale djelatnosti konzervatorske službe Senja u drugim granama konzervatorstva.
Vijesti, Zagreb, 1956, V, br. 6, str. 168—170, slika.
Krajač Vuk: Senjsko muzejsko duštvo. Vijesti, Zagreb, 1956, V, br. 6, str. 188 do 191, 6 slik.
Krajač Vuk : U Senju nađen rimski kapitel. Vijesti, Zagreb, 1956, V, br. 1, str. 16—17, sl. a—d.
L a e t S. J. d e : Acta Archaeologica, VI/1 et VI/2. L’antiquté classique, Liège, 1956, XXV, fase. 2, str. 576—577.
La h tov Vasil: Novi natpisi vo Ohrid i Ohridsko. — Nouvelles inscriptions d’Ohrid et de ses environs. Živa antika, Skopje, 1956, god. VI, sv. 1, str. 166 do 171, sl. 1—5. C.
Laviosa Zambotti Pia: I Balcani e lTtalia nella preistoria — Premessa alla comprensione del Mondo Classico. Origines, Como, 1954, str. 161—471, T. I—LXXVII, 3 zemljevidi.
Leben Franc: Poročilo o izkopavanjih v Roški špilji leta 1955. — Relazione sugli scavi eseguiti nella grotta Roška špilja nell’anno 1955. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 242—258, sl. 1—5, priloga 1—3, T. I—VIL
Leben France: Sondiranje v jami Brlovki. — Scandaglio nella grotta Br-lovka. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 441—445, T. I.
Lopac Matija: Bibliografski podaci arheološko-epigrafskih radova o spomenicima Bosne i Hercegovine. Glasnik, Sarajevo, 1956, N. S. — Arheologija, XI, str. 259—306.
L.	P.: Wykopaliska w pobližu Leskowac. Archeologia, Warszawa, 1956, VI (1954), str. 289—290.
Maier Ferdinand: Zu einigen bosnisch-herzegowinischen Bronzen in Griechenland. Germania, Frankfurt A/M-, 1956. Jahrg. 34, Heft 1/2, str. 63—75, sl. 1—2.
Mandič N.: Bibliografija Starinara (1884—1940). Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 407—443. C-
Mano-Zisi Đorđe: Iskopavanja na Caričinom gradu 1953 i 1954 godine. — Les fouilles' de Caričin grad en 1953 et 1954. Starinar, Beograd, 1956, N. S-V—VI/1954—1955, str. 155—180, sl. 1—38. C.
Mano-ZisiĐorđe: Le castrum de Gamzigrad et ses mosaïques. Archaeologia Iugoslavica, Beograd, 1956, II, str. 67—84, sl. 1—22.
M a n o - Z i s i Đorđe — Corović-Ljubinković Mirjana: Sondažni radovi na lokalitetu »Zidine« kot Male Mitroviče. — Les' fouilles de Zidine près de Mala Mitrovica. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 181—189, sl. 1—9. C.
MaričRastislav:In memoriam. Miloje M. Vasic. (3/16. IX. 1869 — 4. XI. 1956).
Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 403—406, slika. C.
Marič Ras tis la v: Iz Numizmatičke zbirke Narodnog muzeja. — Aus der Numismatischen Sammlung des Nationalmuseums in Beograd. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 349—555, sl. 1—12. C.
MarićRastislav: Sitni prilozi iz arheologije i epigrafike. — Kleine archäolo-gische-epigraphische Beiträge. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 356—362, sl. 1—10. C.
M a r o v i ć I v a n : Bakrene sjekire u prethistorijskoj zbirci Arheološkog muzeja u Splitu. — Kupfer-Äxte in der vorgeschichtlichen Sammlung des Arhäolo-gischen Museums in Split. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 124—144, sl. 1—7, 1 zemljevid, T. II— IV.
Marović Ivan: Zlatnici cara Theofila u numizmatičkoj zbirci Arheološkog muzeja u Splitu. — Monnaies d’or d’empereur Théophile dans le Musée archéologique de Split. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 213—216.
Marušič Branko: Dva spomenika zgodnjesrednjeveške arhitekture iz južne Istre. — Due monumenti d’architettura dell’alto medioevo nell’Istria meridionale. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII ji—2, str. 143—174, risba 1—12, sl. 1—13, T. I—VI, priloga’ 1.
Marušič Branko : Polačine pri Ferencih, novo zgodnjesrednjeveško najdišče v Istri. — Polačine près Ferenci. Fouilles nouvelles de l’ancien moyen-âge. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956. VTI/3, str. 305—316, 1 tloris, risba 1—2, sl. 1-8, T. I—IL
Matejčič Radmila: Bakrena sjekira sa otvorom za držalje. Prilog proučavanju prethistorije hrvatskog Primorja. Jadranski zbornik, Rijeka—Pula, 1956, god. I, str. 365—369, 2 sliki.
Mažuran Ive: Arheološko iskapanje u Našicama. — Archäologische Ausgrabungen in Našice. Osiječki zbornik, Osijek, 1956, br. V, str. 95—120, skica 1—2, sl. 1-6, T. I—VIII.
Mihorovié Andre: Apsyrtides — Apsoros. Römische Forschungen in Nieder-österreich, Wien, 1956, Band III, str. 95—99, T. XIV—XVI.
Miki Iva : M. L. Bernhard, Lampki starozytne. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 327—329.
M i k 1 I v a : Zofia Gansiniec, Geneza Tropaionu. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 477-^478.
Milan ković Milutin: Erforschung der Chronologie der Eiszeit. Archaeolo-gia Austriaca, Wien, 1956, Heft 19/20, str. 1—14.
MiletićNada : Nekropola u selu Mihaljevičima kod Rajlovca. — Das Gräberfeld in Mihaljeviči bei Rajlovac. Glasnik, Sarajevo, 1956, N- S. — Arheologija, XI, str. 9—39, priloga I—II, T. I—XII.
Milojčić Vladimir: Draga Garašanin, Starčevačka kultura. Draga Gara-šanin. Katalog der vorgeschichtlichen Metalle. Germania, Frankfurt a/M-, 1956, Jahrg. 34, Heft 1/2, str. 163 - 166.
Miloševič Miloje: Pregled rada Zavoda za zaštitu spomenika kulture NR Srbije. Rad na zaštiti arheoloških nalazišta. Zbornik, Beograd, 1955, knjiga IV—V (1953—1954), str. 374—376, sl. 27. C.
Mirkovič Lazar: La nécropole paléochrétienne de Niš. Archaeologia Iiigo-slavica, Beograd, 1956, II, str. 85—100, sl. 1—22.
Mirkovič Lazar: Starohrišćanska grobnica u Nišu. — Le sépulcre vieux-chrétien de Niš. Starinar, Beograd, 1956, N. S. V—VI/1954—1955, str. 53—72, sl. 1—19. C.
Mirosavljević Vladimir: Južno područje otoka Cresa u pretpovijesno doba (Istraživanje 1954 godine). Ljetopis, Zagreb, 1956, knjiga 61, str. 262 do 279, T. I—V, 1 zemljevid, 2 tlorisa.
Mlinar Ivan: Zidani most v zgodovini. Kronika, Ljubljana, 1956, IV, zv. 2, str. 67—76 (67—69).
Momirović Petar: Izveštaj o radu Zavoda za zaštitu i naučno proučavanje spomenika kulture Autonomne Pokrajine Vojvodine za 1953/54 godinu. Zaštita arheoloških lokaliteta. Zbornik, Beograd, 1956, knjiga VI—VII (1955 do 1956), str. 311. C.
Momirović P.: Arheološki spomenici i nalazišta u Srbiji. I. Zapadna Srbija.
Naše starine, Sarajevo, 1956, III, str. 334—335.
Mozetič Niko: Kratek pregled arheoloških najdb gornjega Posočja. Tolminski zbornik, Tolmin, 1956, str. 22—26, 2 sliki.
M.	Ć-: Živa antika, god. IV, 2 tom; god. V, 1 tom; god. VI, 2 toni. Istoriski glasnik,
Beograd, 1956, 2, str. 146—148.
N a g' y Š a n d o r : Bronzana ostava iz Novog Bečeja. — Der Bronze-Hortfund aus* Novi Bečej. Rad, Novi Sad, 1955, 4 (1957), str. 43—61, T. I-—XI, sl. 1. C. Neustupny Evžen: Draga Arandjelović-Garašanin, Starčevačka kultura.
Archeologické rozhledy, Praha, 1956, Vili, sešit 1, str. 108—109. Nikolanci Mladen: Neki pomorski predmeti i spomenici iz srednje Dalmacije. -— Quelques objets et monuments maritimes de la Dalmatie centrale. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 166—180, sl. 1—8, T. VII.
Novak Grga: Das griechische Element in Dalmatiens Städten. Römische Forschungen in Niederösterreich, Wien, 1956, Band III, str. 117—125.
Novak Grga: Issa i issejska država, II. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 37—70, si. 1—8.
N.	P.: Varstvo spomenikov. Zbornik, Beograd, 1956, knjiga VI—VII (1955—1956),
str. 327—328.
Orlov Georgije V.: Nove variante viminaciskih moneta careva Gordi-jana III i Filipa Oca. — New varieties of the Viminacium era coins. Zbornik, Beograd, 1955, III, str. 29—43, 22 sl. C.
Osole F.: S. Brodar, Ledenodobni človek na ljubljanskih tleh. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 466—467.
Otorepec : Stane Gabrovec, Najstarejša zgodovina Dolenjske. Kronika, Ljubljana, 1956, IV, št. 3, str. 180—181.
PahičStanko : Neolitske jame v Brezju pri Zrečah. — Neolithische Siedlungsreste in Brezje bei Zreče. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 227 do 241, sl. 1—4, T. I—II, priloga 1—2.
Pahič Stanko: Posamezne najdbe z Rifnika. — Streufunde aus Rifnik.
Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/1—2, str. 51—61, T. I—IV.
Pahič Stanko: Acta archaeologica, 1/1—2, 5—4, III,T—4, IV/1—4. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 469—472.
Pahič Stanko: Archaeologia Austriaca, 16, 17, 18. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 332—334.
Pahič Stanko: Armin Stroh, Katalog Günzburg. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 474—475.
Pahič Stanko: Bayerische Vorgeschichtsblätter, 17, 18—19/1, 18—19/2, 20.
Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 475—476.
Pahič Stanko: Folia archaeologica, VII. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 331—332.
Pahič Stanko: Friedrich Morton, Hallstatt und die Hallstattzeit, Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/1—2, str. 181—183.
Pahič Stanko: Herbert Jaudarek, Die Strassen der Römer. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/1—2, str. 183—185.
Pahič Stanko: Hermann Müller-Karpe, Das Urnenfeld von Kehlheim. Arheološki vestnik. Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 473—474.
Pahič Stanko: Pamâtky archeologické. XLVI, sešit 1, 2. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 334—336.
Pahič Stanko: Wiadomosci archeologiczne. XXII, št. 1, 2, 3—4. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 329—331.
Papazoglu Fanula: Prilog datovanju grčkih natpisa iz rimske Makedonije. — Sur l’emploi des deux ères dans les inscriptions grecques de Macédoine. Zbornik, Beograd, 1955, III, str. 15—28, sl. 1—8. C.
Pašalić Esad: Rimska cesta od Podrašničkog polja do Banjaluke. — La voie romaine menant de Podrachnitchko Polyé à Banya Louka. Naše starine, Sarajevo, 1956, III, str. 239—244, 1 slika, 1 skica.
Pašalić Esad: Rimski put od Mrkonjičgrada prema Banjaluci. — La voie romaine allant de Mrkonyitch-Grad vers Banya Louka. Naše starine, Sarajevo, 1956, III, str. 75—78, 1 skica, 1 slika.
Petricioli Ivo: Novi nalaz preromaničke skulpture na Dugom otoku. Starohrvatska prosvjeta, Zagreb, 1956, III. serija, sv. 5, str. 179—180, sl. 1—2.
Petr ovič Jožo: Numizmatički izvještaji. •— Numismatischer Bericht. Glasnik, Sarajevo, 1956, N. S. — Arheologija, XI, str. 97—109, T. I—III.
Petrovič Nevenka: Konzervatorski problemi na Caričinom gradu. — Problèmes de conservation à Caričin grad. Zbornik, Beograd, 1956, knjiga VI—VII (1955—1956), str. 216—226, sl. 1—10. C.
Petru Peter: Z rimskega grobišča v Ljubljani. — Von der Römer Grabstätte in Ljubljana. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 451—458, T. I—IV.
Petru Peter — Šlibar Vinko: Nove najdbe. — Neue Funde. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 297—304, T. I—IV.
Piletič D r a g o s 1 a v : Prilog proučavanju upotrebe zemunica u praistoriji našeg Podunavlja. — Une contribution à l’étude de l’emploi des fonds de cabanes dans la préhistoire de notre region danubienne. Vesnik, Beograd, 1956, 3, str. 20—35, sl. 1—45.
Pinterovič Danica: Iskapanja i arheološki nalazi na terenu Osijeka i njegove okolice od listopada 1954. do kraja listopada 1956. god. (Nastavak).
Osiječki zbornik, Osijek, 1956, br. V, str. 236—240.
Pinterovič Danica: Prilog topografiji Murse. — Topographical studies about MuTsa. Osiječki zbornik, Osijek, 1956, br. V, str. 55—94, br. 1—6 a.
Plamenac Milutin: Izveštaj Zavoda za zaštitu s'poinenika NR Crne gore. Arheologija. Zbornik, Beograd, 1955, knjiga IV—V (1953—1954), str. 437—438, si. 9—11. C.
Pio i nero va L: Glasnik Zemaljskog museja u Sarajevu, nova seria IX. Archeologické rozhledy, Praha, 1956, Vili, sešit 3, str. 443—444.
Popovič Ljubiša: Jedna antička replika sa Kosova. — An antique Replica From Kosovo. — Nji replikë antike nga Kosova. Glasnik, Priština, 1956, knjiga I (1957), >str. 1—13, T. I—V.
Popovič Ljubiša: Katalog nalaza iz nekropole kod Trebeništa. — Catalogue des objets découverts près de TrebeniSté. Antika, Beograd, 1956, I, $tr. 1—127, T. I-XLIV.
Popovič Lj. — Cerškov E.: Ulpiana — Prethodni izveštaj o arheološkim istraživanjima od 1954 do 1956 god. — A preliminary report on Archeologie researches from 1954 till 1956. — Hulunitiment arkeologjike n’Ulpianë. Glasnik, Priština, 1956, knjiga I (1957), str. 319—327, si. 1—6.
Pribaković Dušan: Neki podaci o gradištima severozapadne Hrvatske. — Quelques données sur les fortifications de terre battue de la Croatie occidentale du nord. Vesnik, Beograd, 1956, 3, str. 107—142, T. I—IX, sl. 1, skica 1—2, 1 karta.
Rendić-Miočević Duje: Illyrica. Zum Problem der illyrischen onoma-stischen Formel in römischer Zeit. Archaeologia lugoslavica, Beograd, 1956, II, str. 39—51.
Rendić-MiočevićDuje: Nekoliko zanimljivih nalaza iz starokršćanskog Solina — Quelques trouvailles intéressantes parmi les restes paléochrétiens de Salone. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 199—204, sl. 1, T. XL
Rendić-Miočević Duje: Neobjelodanjeni antički natpisi u Arheološkom muzeju u Splitu. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 259—263.
Rendić-Miočević Duje: Neue epigraphische Belege für den Namen Germanus im illyrischen Namengut Dalmatiens. Germania, Frankfurt a/M-, 1956, Jahrg. 34, Heft 3/4, str. 237—243, sl. 1—3.
Rendić-Miočević Duje : Nova solinska turnjačnica sjeverno od Foruma.
—	Nouveau pressoir de Salone, au nord du forum. Vjesnik, Spilit, 1953, LV (1956), str. 205—212, sl. 1—3, T. XII.
Rendić-Miočević Duje: Novi epigrafski prilozi ilirskoj onomastici sa teritorije Dalmata. — Nouveaux apports épigraphiques a l’onomastique illyrienne du territoire dalmate. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 245—255, sl. 1—3.
Saria B.: Die vorgeschichtlichen Systeme in Slowenien. Südost-Forschungen, München, 1956, Band XV, str. 41—48, si. 1.
Saria B.: Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu. Arheologija N. S. X. Südost-Forschungen, München, 1956, Band XV, str. 605—606.
Saria B-: Starinar, III—IV. Südost-Forschungen, München, 1956, Band XV, str. 604—605.
S aria B.: Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku, LIV. Südost-Forschungen, München, 1956, Band XV, str. 603—604.
Simovljević Natalija: Lapidarium Narodnog muzeja u Pančevu. Rad, Novi Sad, 1955, 4 (1957), str. 166—167, slika. C.
Simovljević Natalija: Rims'ka ara iz Kajtasova. Rad, Novi Sad, 1955, 4 (1957), str. 165, slika. C.
Simovljević Natalija: Rimski nadgrobni spomenik u Narodnom muzeju u Vršcu. Rad, Novi Sad, 1955, 4 (1957), str. 165—166, slika. C.
Smođič Anton : Bronasti depo* iz Miljane. — The bronze depot of Miljana.
Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/1—2, str. 43—50, 1 situacija, sl. 1—22, T. I—II.
Spajić Emil : Izvještaj o nalazima keramike brončanog doba iz Kozarca. — An account of the bronze age finds from Kozarac. Qsijecki zbornik, Osijek, 1956, br. V, str. 57—46, T. I—XIV-
Spajić Emil : Nalazište mlađeg željeznog doba s terena Osijeka. (Nastavak).
—	Finds' of the younger Iron age at Osijek. (Continuation). Osiječki zbornik. Osijek, 1956, br. V, str. 47—53, T. VIII—XII.
Srejović Dragoši av : Jedna nepublikovana vaza iz Vince. Prilog proučavanju relativne hronologije praistoriskih kultura u beogradskoj oblasti. — A vase from Vinca. A contribution to the study of relative chronology of the prehistoric culture of the Belgrade area. Godišnjak, Beograd, 1956, knjiga III, str. 21—26, sl- 1 a—b. C.
S r e j o v i ć D.: Thymiateria. — Summary. Živa antika, Skopje, 1956, god. VI, sv. 2, str. 301—306. C.
Stalio Blažena — Galović Radoslav: »Naprelje« neolitsko naselje kod Novog Pazara (sa katalogom). — »Naprelje« Station néolithique près de Novi Pazar (avec catalogue). Praistorija — monografije, Beograd, 1956. str. 1—37, T. I—XVIII, 1 plan, 5 profili. C-
StanojevićSmiljana: Povodom dešifrovanja kritsko-mikenskih natpisa. — Zur Entzifferung der kretisch-mykenischen Inschriften. Živa antika, Skopje, 1956, god. VI, «v. 1, str. 172—178. C.
S u i ć Mate: Ostaci limitacije naših primorskih gradova u ranom srednjem vijeku. — Remains of the territorial limits of our coastal municipalities in the early Middle Age. Starohrvatska prosvjeta, Zagreb, 1956, 111. serija, sv. 5, str. 7—19, sl. 1—5.
S u i ć M a t e : Prilog poznavanju odnosa Liburni je i Picenuma u starije željezno doba. — Contribution a la connaissance des relations entre la Liburnie et le Piacenum, pendant le premier âge de fer. Vjesnik, Split, 1953, LV (1956), str. 71—101, sl. 1—6, T. I.
Szöke Béla : Korakôzépkori temetôâsatâs Jugos'zlâviâban. Archaeologiai értesito, 1956, kötet 83, szâm 1, str. 91—93.
S.: Starinar, n. s. II, 1951. Istoriski glasnik, Beograd, 1956, 2, str. 154—155.
Schober Arnold: Die Römerzeit in Österreich und angrenzenden Gebiete von Slowenien. Wien, 1955, 2. Auflage, str. 1—194, 41 slik.
Schwarz Ernst: Das Vordringen der Slawen nach Westen. Südost-For-schungen, München, 1956, Band XV, etr. 86—108.
Safarik Olga: Nalazi sa nove avarsko-s'lovenske nekropole u Malom Idjošu.
—	Funde aus der neuen avarisch-slowenischen Nekropole in Mali ldjoš.
Rad, Novi Sad, 1955, 4 (1957), str. 63—70, sh 1—16. C.
Safarik O.: Pamâtky archeologické. Rad, Novi Sad. 1955, 4 (1957), str. 279 do 281. C.
Šašel Jaroslav: Elagabalov miljnik v celejanskem municipalnem področju.
—	Ein Meilenstein des Kaisers Elagabalus in Munizipalgebiet von Celeia.
Živa antika, Skcvpje, 1956, god. VI, sv. 2, str. 267—276, sl. 1—4.
Sašel J.: Severovzhodne italske zapore v antiki. Kronika, Ljubljana, 1956, IV, zv. 2, str. 86—93, 2 sliki, zemljevid.
Saš el J.: Borka Josifovska: Vodič niz Stobi. Zgodovinski časopis, Ljubljana,
1955,	IX, str. 251—252.
Saš el J-: Pro Austria Romana, 5. Zgodovinski časopis, Ljubljana, 1955, IX, str. 270—271.
Škerlj Božo : Vloga in mesto neandertalcev v človeški evoluciji. Ob stoletnici odkritja neandertalca, avgusta 1856. — The rôle and position of Neandertal Man in human evolution. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956. VII/4 (1957), str. 347—368, sl. 1—6.
Šl ibar Vinko: Arheološko delo na Koprskem. Zbornik Primorske založbe Lipa, Koper, 1956, str- 63—68, T. I—II.
Šribar-Vinko — Petru Peter: Nove najdbe. — Neue Funde. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/3, str. 297—304, T. I—IV.
T e ply Bogo: Pokrajinski muzej v Mariboru (1953—1955). Kronika, Ljubljana,
1956,	IV, zv. 1, str. 48—50.
Thomas Edit: J. Klemenc, Ptujski grad v Kasni antiki. Archaeologiai crtesitö, Budapest, 1956, kötet 83, szam 1, str. Ill—112.
Todorovič Jovan: Praistoriska nekropola na Rospi-Cuprija kod Beograda.
—	La nécropole préhistorique de Rospi-Cuprija près de Belgrade. Godišnjak, Beograd, 1956, knjiga III, str. 27—62, sl. 1—44. C.
Todorovič J-: Povodom članka »Protoistoriski i antički Singidunum«. Godišnjak, Beograd, 1956, knjiga III, str. 661—662. C.
Todorovič Jovan — Birta.šević Marija: Arheološki spomenici u Beogradu i okolini. — Monuments archéologiques à Belgrade et dans ses environs. Godišnjak, Beograd, 1955, knjiga II, str. 51—42, sl. 1—17. C. Todorovič Jovan — Kondič Vladimir: Zbirka rimskih žižaka u Muzeju grada Beograda. — La collection des veilleuses romaines au Musée de la ville de Belgrade. Godišnjak, Beograd, 1956. knjiga III, str. 63—74, sl. 1 do 34. C.
Todorovič Jovan — Kondič Vladimir — Birtašević Ma rija: Arheološka nalazišta u Beogradu i okolini. — Monuments archéologiques à Belgrade et dans ses environs. Godišnjak, Beograd, 1956. knjiga III. str. 75 do 98, si. 1—32. C.
Tutundžić Sava: Egipatski elementi u helenskoj plastici arhajskog doba. — Sur desi éléments égyptiens dans la plastique grecque archaïque du VIIe et VI* siècle. Živa antika, Skopje, 1956, god. VI, sv. 2, str. 293—300. C.
Urleb Mehtilda: Arheološke najdbe z Unca pri Rakeku. — Le scoperte archeologiche di Unec presso Rakek. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VH/3, str. 292—296, T. I—II.
ValičAndrej: Nove najdbe iz rimske dobe v okolici Kranja. — New Roman finds in the neighbourhood of Kranj. Arheološki vestnik, Ljubljana, 1956, VII/4 (1957), str. 444—450, sl. 1—2, T. I—V.
Vasić Miloje M-: Dirigovana arheologija. — Directed archeology. Istoriski časopis, Beograd, 1955, knjiga V (1954—1955), str. 1—3. C.
VasićMiloje: Grčka civilizacija i kolonizacija u našoj zemlji. — La civilisation et la colonisation grecques dans notre pays. Glas SAN, Beograd, 1956, CCXVIII, N. S. 5, str. 31-92.
Vasić Miloje: Kleromantika v Vinci. — La cleromancie à Vinca. Glas SAN, Beograd, 1956, CCXVIII, N. S. 4, str. 29—43, si. 1—8.
Vikić Branka: Ovogodišnja arheološka iskopavanja u Varaždinskim toplicama. Vijesti, Zagreb, 1956, V, br. 5, str. 116—118, 2 sliki.
Vinski-Gasparini Ksenija : Iskapanje prethistorijskog naselja u Belom Manastiru. — Ausgrabung prähistorischer Siedlungsgruben in Beli Manastir. Osječki zbornik, Osijek, 1956, br. V, str. 5—36, T. I—XVIII, priloga A—G.
Vinski-Gasparini Ksenija — Vinski Zdenko: Prolegomena k statistici i kronologiji prethistorijskih ostava u Hrvatskoj i u vojvođanskom području Srema. — Prolegomena zur Statistik und Chronologie der urge-schichtlichen Hortfunde in Kroatien und im zur Vojvodina gehörenden Gebiete Syrmiens. Opuscula, Zagreb, 1956, I, str. 57—109, T. XVI.
Vinski Zdenko: Ein libumischer Depotfund aus Baška. Archaeologia Iugo-slavica, Beograd, 1956, II, str. 19—30, sl. 1—8.
Vinski Zdenko: Nalaz iz Velike Kladuše i problem naušnica tipa okrenute piramide. —■ La trouvaille de Velika Kladuša et le problème des boucles d'oreilles du type pyramide renversée. Glasnik, Sarajevo, 1956, N. S. — Arheologija. XI, str. 63—84, T. I—VIL
Vinski Zdenko: Rijedak arheološki nalaz u Baranji. Zlatne okovice iz vremena sfeobe naroda. Republika, Zagreb, 1956, sv. 2, str. 20—21, sl. 1—8.
Vinski Zdenko: »Tračko-kimerijski« nalaz Adaševci u Srijemu. — Der »thrako-kimmerische« Fund von Adaševci in Synnien. Rad, Novi Sad, 1955, 4 (1957), str. 27—42, sl. 1—32. C.
Vinski Zdenko — Vinski-Gasparini Ksenija: Prolegomena k statistici i kronologiji prethistorijskih ostava u Hrvatskoj i u vojvođanskom području Srema. — Prolegomena zur Statistik und Chronologie der urge-schichtlichen Hortfunde in Kroatien und im zur Vojvodina gehörenden Gebiete Syrmiens. Opuscula, Zagreb, 1956, I, str. 57—109, T. XVI.
Vučković-TodorovićDušanka: Une hydrie du peintre attique Meidias. Archaeologia Iugoslavica, Beograd, 1956, II, str. 31—38, si. 1—5.
Wokroj Franciszek: Zlata Dolinar-Osoletova, (Staroslowianskie cmentar-zysko z Dobracza w Jugoslawii) Staroslovanska okostja iz Dobrače pri Kragujevcu. Przeglqd antropologiczny, Wroclaw, 1956, XXII, zeszyt 1, str. 307.
Zap o tock y M.: Glasnik Zemaljskog Muzeja n Sarajevu. Nova Serija X. Archeologické rozhledy, Praha, 1956, Vili, sešit, 3, str. 444—445-
Zmajić Bartol: Nalazi antiknog novca na področju grada Senja g. 1955 56. Vijesti, Zagreb, 1956, V, br. 6, str. 186—187, slika.
Z. S.: Z. Vinski, Osvrt na mačeve ranog srednjeg vijeka u našim krajevima. Archeologické rozhledy, Praha, 1956, Vili, sešit 2, str. 291.
Županić Niko: Staroslovenski vojvoda Dauritas i obarski kagan Bajan. — Der altslawische Vojvode (Heerführer) Dauritas und der avarische Kagan Bajan. Istoriski časopis, Beograd, 1955, knjiga V (1954—1955), str. 117—130. C. Arheološki spomenici i nalazišta u Srbiji. II — Centralna Srbija. — Monuments et stations archéologiques en Serbie. II — Serbie Centrale. Gradja, Beograd, 1956, knjiga X (Arheološki inštitut SAN, knjiga 3), str. 1—293, sl. 1—292, 7 zemljevidov. C.
Godišnji izveštaj Muzeja grada Beograda. — Rapport annuel du Musée de la ville de Belgrade. Godišnjak, Beograd, 1955, knjiga II, str. 585—597 (587 do 588). C-
Izveštaj Muzeja grada Beograda za 1956 godinu. — Rapport annuel pour 1956 du Musée de la ville de Belgrade. Godišnjak, Beograd, 1956, knjiga III, str. 651—660 (656—657). C.
V izvještaj o radu Arheološkog odjeljenja. Glasnik, Sarajevo, 1956, N. S. — Arheologija, XI, str. 307—309.
Rad zavoda u 1954 godini. — Arheološki poslovi. Naše starine, Sarajevo, 1956, III, str. 315—316.
* * * : Miloje M. Vasić. Život. Zbornik, Beograd, 1955, III, str. 625—628. C-

ARHEOLOŠKI VESTNIK
ACTA ARCHAEOLOGICA VIII/5—4 Izdala
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
Natisnila
Triglavska tiskarna v Ljubljani v januarju 1959
Naklada 1000 izvodov
Josip Korošec: Poročilo o izkopavanju na Ptujskem gradu leta 1946. Ljubljana 1947. 62 str. + XVII tab. 8Q.
Josip Korošec: Slovansko svetišče na Ptujskem gradu. Ljubljana 1948. 76 str. + III tab. + 32 slik + 18 skic. 8°.
Josip Korošec: Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. Ljubljana
1950.	568 str.+ LXXXIX tab. + 1 pril, 8°.
Jože Kastelic-Božo Škerlj: Slovanska nekropola na Bledu. Arheološko in antropološko poročilo za leto 1948. Ljubljana 1950. 103 str. -)- 21 slik + X tab. + 1 pril. 8°.
Arheološka poročila. Poročilo o izkopavanju v Ljubljani, Novem mestu in na Panorami v Ptuju. Ljubljana 1950. 112 str. + XXXIX tab. + 3 pril. 8°.
Josip Klemenc: Ptujski grad v kasni antiki. Ljubljana 1950. 100 str. + XLVIII tab. + 2 pril. 8°.
Franjo Ivaniček: Staroslavenska nekropola u Ptuju. Rezultati antropoloških istraživanja. Ljubljana 1951. 234 str. 4°
Josip Korošec: Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu. Ljubljana
1951.	273 str. -f LV tab. + 6 pril. 8°.
SrečkoBrodar: Otoška jama, paleolitska postaja. Ljubljana 1951. 40 str. + IX tab. 8°.
Srečko Brodar: Paleolitski sledovi v Postojnski jami. Ljubljana 1951. 42 str. + I tab. 8“.
Razprave HI. Ljubljana 1953. 335 str. -f 69 tab. + 21 pril. 8°.
France Starè: Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani. Ljubljana 1954. 135 str. + LXXXV tab. + 2 pril. + 2 zvd. 8°.
Josip Korošec: Arheološke ostaline v Predjami (Razprave IV/1). Ljubljana
1956.	64 str. + XLIX tab. + 1 pril. 8°.
Stanko Pahič: Drugo žarno grobišče v Rušah (Raprave IV/3). Ljubljana
1957.	75 str. + XXVI tab.+ 11 pril. 8°.
Arheološki vestnik II/l—2. Ljubljana 1951. 277 str. 8°.
Arheološki vestnik III/1—2. Ljubljana 1952. 358 str. 8°.
Arheološki vestnik IV/1—2. Ljubljana 1953. 365 str. 8°.
Arheološki vestnik V/l— 2. Ljubljana 1954. 425 str. 8°.
Arheološki vestnik VI/1—2. Ljubljana 1955. 382 str. 8°.
Arheološki vestnik Vil/1—4. Ljubljana 1956. 500 str. 8°.
Naslov za zamenjavo: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Biblioteka Poštni predal 323, Ljubljana, Jugoslavija.
Josip Korošec: Report on Archaeological Excavation on the Castle-hill of Ptuj in 1946. Ljubljana 1947. 62 pp. + XVII tables. 8°.
Josip Korošec: The Old Slav Sanctuary on the Castle-hill of Ptuj. Ljubljana 1948. 76 pp. + III tables + 32 phot. + 18 drawings. 8°.
Josip Korošec: The Old Slav Burial Place on the Castle-hill of Ptuj. Ljubljana 1950. 568 pp. + LXXXIX tables + 1 app. 8°.
Jože Kastelic-Božo Škerlj: The Slav Necropolis at Bled. Archaeological and Anthropological Report for 1948. Ljubljana 1950. 103 pp. + 21 drawings + X tables -j- 1 app. 8°.
Archaeological Reports. Reports on Excavations in Ljubljana, at Novo mesto and, on the Panorama of Ptuj. Ljubljana 1950. 112 pp. + XXXIX tables + 3 app. 8°.
Josip Klemenc: Le château de Ptuj à l’époque de la décadence romaine. Ljubljana 1950. 100 pp.+ XLVIII tables + 2 app. 8°.
Franjo Ivaniček: Ancient Slav Necropolis at Ptuj. Results of Anthropological Researches. Ljubljana 1951. 234 pp. 4°.
Josip Korošec: A Prehistoric Settlement on the Castle-hill of Ptuj. Ljubljana 1951. 273 pp.+ LV tables+ 6 maps. 8°.
Srečko Brodar: The Otoška Cave — a Paleolithic Station. Ljubljana 1951. 40 pp. + IX tables. 8°.
Srečko Brodar: On Paleolithic Traces in the Postojna Cavern. Ljubljana 1951. 42 pp. + I tab. 8°.
Dissertationes III. Ljubljana 1953. 335 pp. + 69 tables + 21 maps. 8°.
France Starè: Mirische Funde aus der Eisenzeit in Ljubljana. Ljubljana 1954. 135 pp. + LXXXV tables + 2 app. + 2 maps. 8°.
Josip Korošec: The Archaeological Remains at Predjama (Dissertationes IV/1). Ljubljana 1956. 64 pp. + XLIX tables + 1 map. 8°.
Stanko Pahič: Das zweite Urnenfeld in Ruše (Dissertationes IV/3). Ljubljana 1957. 75 pp.+ XXVI tables+11 maps. 8°.
Acta Archaeologica II/l—2. Ljubljana 1951. 277 pp. 8°.
Acta Archaeologica III/1—2. Ljubljana 1952. 358 pp. 8°.
Acta Archaeologica IV/1—2. Ljubljana 1953. 365 pp. 8°.
Acta Archaeologica V/l—2. Ljubljana 1954. 425 pp. 8°.
Acta Archaeologica VI/1—2. Ljubljana 1955. 382 pp. 8°.
Acta Archaeologica VII/1—4. Ljubljana 1956. 500 str. 8°.
Address for exchange of publications: The Library of the Slovene Academy of Sciences and Arts. Post office box 523, Ljubljana, Yugoslavia.