Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Glasilo koroških Slooenceo. ssšrkss
Leto XXXV.
Celovec, 7. aprila 1916.
Št. 14.
Ruska ofenziva ustavljena.
140.000 mož ruskih izgub. — Dvojni uspeh Nemcev pri Verdunu.
Laški letalci nad Postojno.
Velika ruska ofenziva proti armadi general-feldmaršala Hindenburga je ustavljena. Tako se poroča z ruske strani. Namen in neuspeh te ruske ofenzive zelo dobro pojasni nemško uradno poročilo od 1. aprila, ki pravi:
„Zdi se torej, da je ruski naval za enkrat opešal, naval, ki so ga izvršili s 30 divizijami, to je nad 500.000 možmi in čudovito množino mnnicije za te krajevne razmere v času od 1. do 28. marca proti razsežnim odsekom armadne skupine generalfel dmaršala v. Hindenburga. Vsled hrabrosti in žilave vztrajnosti naših čet ni imel ta naval nobenega uspeha. Kako velik cilj so zasledovali s temi napadi, je razvidno iz tegale povelja ruskega poveljnika na zapadu, z dne 4. (17.) marca št. 537.:
Čete zapadne fronte 1
Pred pol letom ste, močno oslabeli, z majhnim številom pušk in patron zadržali napredovanje sovražnika ter zasedli svoje sedanje pozicije, ko ste ga ustavili, v pokrajini, pripravni, da prebije vaše črte, pri Moiodečnu.
Nj. Veličanstvo in domovina pričakujeta sedaj novo junaštvo, da preženete sovražnika z državnih mej. Če boste stopili jutri pred to visoko nalogo, sem prepričan z ozirom na svojo vero v vašo hrabrost, v vašo globoko udanost carju in vašo vročo ljubezen do domovine, da boste izpolnili svojo sveto dolžnost napram carju in domovini ter da boste osvobodili svoje brate, ki vzdihujejo pod jarmom sovražnika.
Bog nam pomagaj pri naši sveti stvari!
Podpisan generaladjntant Bvert.
Seveda se mora vsak poznavalec razmer čuditi, da so tako podvzetje pričeli ob letnem času, pri čegar izvedbi lahko nastanejo vsed kopnenja snega od dne do dne opasne težkoče. Izbiro časa je pač manj pripisati prosti volji ruskega vodstva, kakor pritisku trpečega zaveznika.
če sedaj razlaga uradni ruski vir ustavitev napadov v tem času samo z izpremembo vremena, je to gotovo le polovica resnice. Najmanj ravno toliko, kakor omehčana tla, so udeležene na tem sklepu tudi izgube; po previdni cenitvi jih račur naj o na najmanj 140.000 mož. Pravilno bi torej reklo sovražno armadno vodstvo, da se „velika" ofenziva doslej ni udušila samo v močvirju, marveč v močvirju in krvi."
Čveterozveza zna svoje neuspehe nevtralnim državam dobro prikrivati, pa konečno tudi prebivalstvo nevtralnih držav začenja pravi položaj na bojišču spoznavati. Čveterozveza je venomer napovedovala velike zmage, ki pa so vedno izostale. Svoj neuspeh bi Rusi tudi sedaj radi prikrili in se to pot poslužujejo romunskega ruso-filnega politika Filipeska, ki je bil na Ruskem in se je, kakor poroča „Az Est" iz Bukarešte, sedaj izrazil takole:
„Car je bil z menoj posebno ljubezniv. Govoril sem z Nj. Veličanstvom in smem izjaviti, da je pravi pravcati pionir modeme civilizacije, in pod njegovim vodstvom bo armada svete Rusije evropske življenjske razmere nasproti barbarski Nemčiji izboljšala. Ruska armada je največja, ki jo je kdaj postavila kaka evropska država. Vse, kar se je govorilo o pomanjkljivosti v organizaciji, je obrekovanje. Ni je bolje organizirane, disciplinirane in svojih dolžnosti zavedajoče se armade kakor je ruska. Rusija ima fantastične množine streliva, cele vasi so, ki jih tvorijo mnnicijske zaloge; to v času, ko začenja material osrednjih sil zginjevati. Ruski inženirji nadomestijo vse v lastni državi. Rusija bi lahko vse mnnicijske potrebščine čveterozveze pokrila. (Ta je pa že
predebela! Op. ur.) Vendar ne boste verjeli, da je rusko armado mogoče premagati ? Sedaj, ko sem jo sam videl, morem izjaviti, da je bil poraz Rusov ob Mazurskih jezerih in pri umikanju ob Dunajcu le izvrstna strateška prevara, da se sovražnik izvabi v deželo. Na mojo željo je ruska armada pred mojimi očmi začela ofenzivo in je v enem dnevu predrla nemško fronto. Ruski vojak je zelo zdržljiv in lahko tri dni trpi lakoto. Oskrba je pa izborna."
Pri 01yki v Volhiniji so naši oddelki zavzeli sovražno predpostojanko, zasuli ruske zakope, razdrli ovire in se potem zopet v svojo glavno postojanko povrnili.
Na francoskem bojišču so Nemci imeli zopet dva lepa uspeha pri Verdunu. Zapadno od reke Haas so v naskoku vzeli vas Malancourt in obojestranske sosedne francoske obrambne naprave. Šest oficirjev, 322 mož neranjenih so ujeli tam. Francozi so po silni artiljerijski pripravi izvršili napad na gozd pri Avoconriu, da bi ga Nemcem zopet iztrgali. Posrečilo se jim je zavzeti postojanko, na 300 metrov globoko. Toda Nemci so jim postojanko zopet iztrgali, dočim se Francozom pri Malancourtu to ni posrečilo.
Francosko poročilo priznava izgubo Malan-courta z besedami: „Zapadno od Maase se je silnost obstreljevanja Malancourta podvojila. Tekom noči so Nemci napravili celo vrsto napadov v masah od treh strani na vas, ki je tvorila ven stoječi kot naše črte in ki jo je držal eden naših na predstraži stoječih bataljonov. Po besnem, vso noč trajajočem borenju, v katerem je imel sovražnik precejšnje žrtve, so čete zapustile razdejano vas, katere izhode držimo." S tem uspehom so Nemci Verdun zopet nekoliko ožje objeli.
Obenem pa imajo pokazati tudi uspeh na vzhodnem bregu Maase, kjer so zavzeli sovražne obrambne in stranske naprave severnozapadno in zapadno od vasi Vaux. Francoski protinapad se je v ognju strojnih pušk in v navzkrižnem topovskem ognju udušil. Francozi so pri tem izgubili 11 oficirjev in 720 ujetnikov ter 5 strojnih pušk.
V tem odseku traja borba za francoske jarke in oporišča še dalje, ker so Nemci podvzeli nove napade južnozapadno in južno od utrdbe Douamont.
Zelo živahni so na francoskem bojišču zračni boji. Tako pove nemško poročilo od 2. t. m., da so nemški letalci sestrelili onstran nemške fronte štiri sovračna letala, pri Hollebeke en angleški dvokrovnik in pri Lensu so obrambnimi topovi sestrelili eno sovražno letalo. Več krajev so izdatno bombardirali. Francosko uradno poročilo z dne 30. m. m. pa poroča, da je bilo pri Dowrien sestreljeno nemško letalo, pri Verdunu pa pet.
Zelo uspešni so nemški napadi s cepelinovci na Angleškem. Že drugič so v noči od 1. na 2. aprila poleteli cepelinovci nad angleško vzhodno obrežje in so obstreljevali angleške industrijske naprave. Opazovali so dobre uspehe, cepelinovci so se pa vsi povrnili nepoškodovani.
Na italijanskem bojišču je zavoljo neugodnega vremena za nekaj časa nastal v bojih odmor. — Dne 2. aprila zjutraj so vrgla sovražna letala bombe na Postojno. Ubita sta bila dva moža, več jih je pa bilo ranjenih. Naše uradno poročilo od 3. t. m. naznanja, da je položaj ne-izpremenjen.
Vojni položaj je torej za nas in Nemčijo zelo ugoden. Kako neizčrpana je še Nemčija, sledi iz
zaupnega poročila nemškega vojnega ministra, o katerem se poroča iz Berolina z dne 1. aprila:
Minister je sporočil, da Nemčija s človeškim materialom za vojsko še dolgo izhaja. Zato se ne misli na raztegnjenje vojne dolžnosti preko 45. leta. Je celo v srečnem položaju, da more moštvo, ki je med vojno prekoračilo 45. leto svoje starosti, umakniti iz fronte. Bistven delež na tem ugodnem stanju je pripisati izborni oskrbi ranjencev, ki se ji posreči, izredno visok odstotek ranjencev privesti zopet armadi kot za službo sposobne. Od ministra naznanjene številke izgub se v primeri z znanimi izgubami nasprotnikov nikakor ne morejo imenovati visoke. Kakor z ljudmi, tako je z rečmi. Oskrba surovin je za dolgo časa zagotovljena. Res je treba s to ali drugo surovino varčevati in posegom v gospodarsko življenje se ni mogoče izogniti. Pa v skrbeh si ni treba biti, tudi če bi vojska še tako dolgo trajala. Sijajno izpričevalo je dal minister industriji, ne izvzemši armadnega tehničnega zavoda. Ravno zadnji uspehi pred Verdunom so pokazali, da morejo vsaki poljubni zahtevi ustreči. Samozavestna izvajanja ministra so navzoči z izrednim zadovoljstvom vzeli na znanje.
Vojaške priprave na Holandskem.
Iz Amsterdama je 31. marca došlo brzojavno poročilo, da so preklicali tam dopuste častnikov in moštva vojske in mornarice. Holandska se torej pripravlja. Toda niti na Holandskem javnost ne ve, zakaj da je vlada odredila te priprave. Iz Berolina se poroča, da je holandski poslanik baron Gewers v zunanjem uradu poročal o položaju na Holandskem in ob enem podal izjavo, da oboroževanje ne pomeni ogroževanja Nemčije. Na merodajnem mestu se je izjavilo, da preklic vojaških dopustov ni v nobeni zvezi s kakim obstoječim diplomatičnim zapletljajem med Nizozemsko in katero izmed vojskujočih se strank, in „Nieuwe Rotterdam sebe Courant" pravi, da ta ukrep tudi nima nobenega stika s pariško konferenco četverozveze.
Iz tega bi sledilo, da se Holandska pripravlja le za vsak slučaj, če bi bila od katerekoli strani ogrožena v svoji nevtraliteti. V vojaškem oziru Holandska tudi ne pomeni mnogo. V vojski postavi kakih 184.000 mož. Holandska ni vojaška država in tudi nima pomembne mornarice. Prebivalstvo šteje 6 milijonov. Dragocene pa so holandske prekmorske kolonije, ki obstoje povečini iz otokov (Java, Sumatra, Borneo itd.). Jasno je torej, da bi se Holandska proti Angleški ne mogla boriti, ker bi bila v nevarnosti za kolonije. Bližnja bodočnost bo pa pojasnila, zakaj da se Holandska pripravlja in če niso njene priprave samo demonstrativnega pomena zoper angleški pritisk na gospodarskem polju.
Politični pregled.
Bosna in Madjari.
Pod vodstvom deželnega načelnika generala Sarkotiča se je poklonilo dne 28. m. m. na Dunaju cesarju odposlanstvo Bosancev in Hercegovcev. Odposlanstvo, sestavljeno iz vseh stanov, je bilo tudi pri grofu Stiirgkhu. Cesar je odposlance ljubeznivo sprejel in mnogo članov posebej na-
govoril. Z Dunaja se je deputacija vrnila preko Budimpešte, kjer se je poklonila tudi ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Tiszi. Oficiozni „Pesti Hirlap11 je ob tej priložnosti objavil članek, v katerem proslavlja junaštva bosanskih čet in se dotakne ureditve dualizma z ozirom na Bosno. „Bosna in Hercegovina ste bili z mad-jarsko krvjo okupirani, kralj ju je priklopil na podlagi madjarskega državnega prava in sedaj ju zopet brani madjarska kri. Sedaj je vojna spravila na dnevni red tudi zadevo Srbije, San-džaka in Albanije. Vse te osvojene pokrajine spadajo skoro izključno pod pravo madjarske krone." Članek nadalje zahteva, da se mora Bosna vtelesiti madjarski materi zemlji, neposredno in ne morda — preko Hrvatske in Slavonije. Ta izvajanja so vzbudila veliko pozornost. — To ni ravno lep poklon Hrvatom, za katere je imel grof Tisza še pred kratkim lepe — besede.
Buški vojni minister odstopil.
Ruski vojni minister Polivanov je bil na lastno prošnjo odpuščen. To je že drugi vojni minister na Ruskem, ki je med vojsko odstopil. Naslednik Polivanovega je general infanterije Suvaj ev.
Grška in Italija.
Grška je raztegnila veljavnost svojih zakonov na severni Epir. Čveterozveza s tem seveda ni zadovoljna. Iz Aten se poroča: Grška zbira močne čete v severnem Epiru, ki delajo tam okope ter utrdbe ter imajo povelje, da se uprejo vsakemu prodiranju Italijanov. Med italijanskimi in grškimi četami je prišlo bojda že do spopadov.
Gospodarska zveza med Romunijo in Bolgarijo.
Pariški „Temps" potrjuje, da je bil med Bolgarijo in Romunijo sklenjen važen dogovor gospodarskega značaja.
Čudna brošura na dunajskem vseučilišču.
„Reichspost" poroča, da se je pri nekem predavanju profesorja Jerusalema v anatomičnem institutu med poslušalce delila brošura „Dva svetova", v kateri so ponatisnjeni trije članki iz revije „Das Freie Wort“. V tem pamfletu stoje besni napadi proti vsemu katoliškemu in papeža obdelavajo na najbolj podel način. Celo od protestantov že davno odpravljena vprašanja, na pr. o bivanju sv. Petra v Rimu, zgodovinska resnica glede Kristusa itd., so na novo pogreta in so priporočena kot napad na katoličane. Pa to še ni vse. Danes si upajo med ljudstvo širiti brošure, v kateri stoje tudi besede:	. . Pri tem se mo-
ramo vedno držati temeljne misli, da se v prvi vrsti mora okrepiti kraljestvo Italije, ki pač ima to zgodovinsko nalogo" itd. Na isti (11.) strani: „Žalostno je videti, kako gre pri nas vse počasi naprej, če primerjamo druge dežele, na pr. Anglijo, Francijo in Italijo ..." Brez sramu se norčujemo iz onih, ki v svojem nazadnjaštvu branijo altar in prestol proti svetu zmagovitih idej. — Naprej se zavzemajo za Dreyfusa, Ferrerja, Portugalsko in imenujejo Avstrijo „državo, ki . . .“ Take brošure dajejo mladini. Zdi se, da bi še nekateri krogi vedno radi koketirali z italijanskim framasonstvom. In te vrste ljudje uživajo še velik ugled?!
Pisma z bojišča.
Jožef Ned ve d, doma s Krčanj, piše svojim starišem:	Torek, 21j3 1916
Dragi stariši!
Dva dni že grozno grmijo naši in sovražni topovi, da buči po ušesih. Take kanonade še nisem menda doživel, odkar sem s Karpat, kjer so pri vasi Zboro naši Ruse pošteno tolkli z granatami in šrapneli noč in dan. Tudi tukaj že traja od nedelje popoldan dva dni in dve noči nepretrgoma. Mozeg pretresajoče je tuljenje in rjovenje granat in žvižganje šrapnelov po zraku. Hvala Bogu, še se nikomur izmed nas ni nič žalega pripetilo. Tudi konji postanejo zelo plašni in divji, kadar nas na poti zaloti. Krepko mu naši odgovarjajo z artiljerijo, da kmalu umolkne, in mu potem njegovo grabežljivost in zavist še pošteno po vrhu poplačajo po njegovem že zelo utrujenem hrbtu.
Seveda če granata eksplodira, kamor prileti, nevarnost v tem skalnatem in strmem ozemlju ni mala, ker štrkne kamenje, za glavo veliko, daleč naokoli, med tem ko se privali drugo po strmini daleč v dolino. Veliko leži tu okoli drobcev granat in šrapnelov. Tudi pred našo na pol podrto hišo, v kateri imamo konje, imamo nekaj delov od sovražnikovih granat, ki so udarile blizu, ne da bi napravile kako škodo. Eden izgleda kakor tisti možnar, ki ga imate doma za tolčenje kosti, seveda je višji in debelejši.
Predvčerajšnjim so vjeli naši po noči ob napadu nad sto lačnih polentarjev, in zaplenili več strojnih pušk.
Danes dežuje cel dan, in streho imamo tudi le slabo, da stoji luža v hlevu.
Prisrčne pozdrave na vsakega posebej in vse vkup od Vašega	Zepeja.
G. kadetaspirant Joško R. nam piše:
Vojna pošta 80, 23./3. 1916.
Po dolgem sem vendar enkrat prejel dragi „Mir". Prečital sem ga od konca do kraja in požiral drage novice iz mile domovine. Posebno so me zanimali dimnikarji in coklarji iz jezerske „republike". Enako je tudi tukaj pri nas, samo da je narobe.
Pri mojem polku so zastopani vsi avstrijski narodi. Med prostovoljci so Poljaki, Rusini, Čehi, Romuni, Slovenci, Madžari, Nemci in Židi. Razumemo se pa še dobro.
Tudi zabave nam ne manjka. Slučaj je nanesel, da nas je prišlo kakih štirinajst skupaj v eno stanovanje. V začetku nobeden ni hotel priznati, da ima živalice, praskal pa se je vsak. Vendar se naposled ojunači eden in začne iskati za nadležnimi gosti. Najbrž ni mogel več zdržati. Začeli smo nato iskati vsi, in potem jih je vsak hotel imeti več kot drugi. Pobijali pa smo jih na več načinov.
Veselih dogodkov nam ne manjka. Tako na pr. slišim pri divizijski bolnici klicati stražo: „Halt! Wer da?“ Iz neprevidnosti je zablodil madjarski tovariš pred stražo. Ker poljskega klica ni znal, je vojak na straži po ostrem navodilu poveljeval: „Kehrt euch! Nieder!" A blata je bilo toliko, da je ubogi tovariš komaj obrnil noge. Robata madjarska kletvica iz madjarskih ust mu pa ni nič pomagala; moral je na tla. Puška stražnika je nabita. „Ištenem, ištenem," je zdihoval, ko je poljubljal mokro mater zemljo. A ni trajalo dolgo, pride drugi tovariš Rusin. „Halt! Wer da?" „Poljski klic!" „Ne vem ga." „Kehrt euch!" To je še šlo, a „nieder!" v strašnem blatu je bilo hujše." Njegov sotrpin je bil vesel, da je dobil tovariša, a ta ga ni poslušal in renčal dalje na mokri zemlji. Prišel je poveljnik straže in ju rešil neprijetnega položaja. Ko sta prišla na stanovanje, seveda ne posebno dobre volje, držala sta roke od sebe in blato se je kar kidalo od obleke. Tako živimo tukaj!
Izbere# se Je ■
e#le* *a i
s* vejate v vejati ln a kot najbolj*#
bel oblažajote mazanje
* '^g^jgrsava.1--*
Sidro-Liniments:
Na*eeeeees. 8idro*Pain-Expeller.
Dobiva ee v lekarna* ali direktne v Dr. Rlohter-ja lekarni „Pri eUtea JeeuP,
Praga, I., Elizabetne eeete e.
Daevae rtafeilljanje.
Dnevne vesti.
„Vojni almanah." Vojnopomožni urad c. kr. notranjega ministrstva izda v prid oficielne vojne oskrbe almanah, ki bo vsled svoje različnosti lepa spominska knjiga na vojsko. Cena vezanemu izvodu 7 K, luksus-izdaja 25 K. Knjigarne dobč 30% popusta.
Vpoklic 1898.1. rojenih črno voj niških zavezancev. Zavoljo prebiranja črnovojniških zavezancev letnika 1898 se morajo v času od 1. januarja do 31. decembra 1898 rojeni moški avstrijskega in ogrskega državljanstva, oziroma taki, ki ne morejo dokazati svojega državljanstva v kaki tuji državi, od dneva razglasa „N", ki vsebuje vse natančnejše določbe, do 7. aprila 1916 pri občinah zglasiti, v katerih okrožju se tisti čas nahajajo, ko se razglas nabije. Začasno prebivanje samo za nekaj dni se ne smatra kot bivanje v smislu vpoklicnega razglasa, g "!
Ustanovitev deželnega urada c. kr. avstrijskega zaklada za vdove in sirote v Celovcu. V ta namen se je vršil pod predsedstvom gosp. deželnega predsednika grofa Lodrona v sejni dvorani c. kr. deželne vlade dne 27. marca 1916 pogovor v navzočnosti soproge deželnega predsednika, gospe Marije grofice Lodron in predsednika društva c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote na Dunaju, g. ministra izv. sl. Maksa grofa Wickenburg, kakor prevz. g.
kneza in škofa dr. Adama Hefterja, g. deželnega glavarja barona pl. Aichelburg-Labia, deželno-sodnega predsednika g. dr. Bouvierja ter g. župana barona Wetzlarja. Po pozdravu g. deželnega predsednika je poročal ravnatelj na meščanski šoli g. Schreyer o dosedanjem delovanju na polju oskrbe za vojaške vdove in sirote, nakar je grof Wickenburg izrazil svoje veselje, da mu je dana priložnost, da se more pogovoriti z osebami, ki so v tej zadevi na Koroškem merodajne; nadalje je na pregleden način podal smer, kako da se naj ta oskrba izvede, poudarjal potrebno enotne organizacije v oskrbovanju udov in sirot, pri čemer bo pač pri izbiranju načina, kako se naj ta oskrba izvede, treba ozirati se na posebne razmere dežele. Deželni predsednik grof Lodron se je za izvajanja zahvalil in zagotavljal, da ob poudarjanju požrtvovalnosti koroškega prebivalstva in popolnega soglasja med vsemi merodajnimi činitelji sme jamčiti tudi vbodoče za složno sodelovanje in za ugodno rešitev te važne zadeve.
Ujetnikom in internirancem v sovražnih deželah se smejo v bodoče pošiljati razne jestvine (čokolada itd.), tobak in druge malenkosti tudi s pisemsko pošto. Zavojčki morajo biti opremljeni v obliki pisem ter ne smejo tehtati več kakor 350 gramov. Vsebovati ne smejo ničesar pisanega ali tiskanega.
Trikrat odlikovani slovenski junak. V bolnišnici „Rdečega križa" v Beljaku je bil odlikovan dne 24. marca četovodja Maksimilijan Paulič iz Buč pri Kozjem, okraj Brežice, z zlato hrab-rostno kolajno. Imenovani se je posebno junaško izkazal v bojih pri Bovcu, kjer je bil težko ranjen v pljuča. Sedaj je v bolnišnici in se počuti že precej boljše. Pripomniti je, da je Paulič že tretji-krat odlikovan, in sicer z malo in veliko srebrno in sedaj z zlato svetinjo.
Iz 25. letnega poročila centralnega sveta družbe sv. Vincencija Pavlanskega za prostovoljno oskrbo ubožcev v vojvodini Koroški za leto 1915. posnamemo sledeče podatke: A) Na Koroškem so sledeče konference: 1. Konferenca sv. Petra in Pavla, ustanovljena 1. 1872., šteje 19 udov in ima v oskrbi 13 družin s 24 otroki in 2 samca. Dohodki znašajo 1060 K 43 v, izdatki 895 K 47 v, ostane še vsota 164 K 96 v na razpolago. 2. Konferenca sv. Tilna v Celovcu, ustanovljena 1. 1876., šteje 14 udov in ima v oskrbi 12 rodbin s 27 otroki in 8 samcev. Dohodki so znašali 1973 K
61	v, izdatki 1707 K 69 v, ostanek je 265 K 92 v. 3. Konferenca sv. Jakoba v Beljaku, ustanovljena 1. 1888., šteje 11 udov in ima v oskrbi 26 oseb. Dohodki znašajo 316 K 48 v, izdatki 181 K 30 v, ostanek je 135 K 18 v. 4. Konferenca Oznanjenja Matere Božje v Špitalu, ustanovljena 1. 1890., ima 8 udov in ima v oskrbi 2 rodbini z 8 otroki in 8 samcev. Konferenca skrbi za štiri sirote v sirotišnici sv. Bonifacija v Trebnu. Dohodki so bili 2356 K 56 v, izdatki 1939 K 84 v, ostanek znaša 416 K 72 v. 5. Konferenca sv. Jerneja v Brežah, ustanovljena 1.1902., šteje 10 udov in podpira 4 družine, eno družino z otroki, 2 vdovi z otroki in 6 samcev. Dohodki so znašali 631 K 99 v, izdatki 607 K 45 v, ostanek je 24 K 54 v. 6. Konferenca za Št. Rupert pri Celovcu, ustanovljena 1. 1912., ima 6 udov in podpira 7 rodbin z 12 otroki. Dohodki so znašali 212 K 88 v, izdatki 198 K 74 v, ostanek znaša 14 K 14 v. B) Oskrba bolnikov na domu obstoji od 1. 1875. Izvršujejo jo častite usmiljenke iz reda sv. Križa. 6 usmiljenk je obiskalo 40 strank tekom 314 dni in 426 noči. Usmiljenka za uboge je napravila 1228 obiskov in je čula 15 noči. Dohodki so znašali 1832 K 30 v, izdatki 2892 K 03 v, primanjklaj znaša 1060 K 02 v. C) Deška sirotnišnica, Vincentinum je ustanovljena 1. 1891. in ima v oskrbi 58 gojencev, od katerih 14 obiskuje meščansko šolo. Dohodki so znašali 8602 K 63 v, izdatki 16.377 K
62	v; primanjkljaj znaša 7.774 K 99 v.
Odpad od vere. Marija Kleiner, sedaj omo-žena Manhart, učiteljeva žena v Celovcu, rojena 30. dec. 1891 v Gr. Igerlsdorfu, okraj Korneu-burg, je naznanila svoj izstop iz rimsko-katoliške cerkve.
Vžigalice se podražijo. Že pred letom dni je bila cena škatljici vžigalic zvišana od 2 na 3 vinarje. Sedaj se je zopet dovolilo zvišanje cen, tako da znaša pri prodaji na drobno najvišja cena za en zavojček z desetimi normalnimi škat-ljicami 32 vin., za dve normalni škatljici 7 vin. in za eno posamezno škatljico 4 vinarje.
Junaške smrti je umrl na italijanskem bojišču poročnik v rezervi g. Jožef Ul b in g, sin organista v Šmartnem pri Celovcu in bivši gojenec celovškega Marijanišča. Dne 27. sušca ga je zadela krogla v srce in je takoj nastopila smrt. Poročnik Ulbing je bil hraber vojak in je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda. Potrtim starišem naše iskreno sožalje!
Strmec. Št. Jurja obhajamo letos na velikonočni pondeljek.
Fellerjeve tek vzbudljive, lagodno odvajalne rabarbarske kroglice z zn.
„ELSA-KROGL!CE“
prinesejo olajšavo.
6 škatljic franko 4 K 40 h. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 67 (Hrvaško), čez 100.000 zahvalnih pisem.
Vigrodni semenj v Celovcu, ki se je po starem tržnem redu vršil prvi pondeljek v aprilu, se vrši po novem tržnem redu celovškega mesta na pondeljek po sv. Janezu Nepomuku (16. maja).-
K letošnjim konjskim klasifikacijam se morajo pripeljati tudi tri, dve in eno leto stari konji in sicer edino v ta namen, da se dobč natančni podatki o njihovi uporabnosti, če se vsled pomanjkanja konjev že pritegujejo za obdelovanje.
Zemljevid Bolgarije. V založbi G. Freytag & Berndt na Dunaju (VII., Schottenfeldgasse 62) je izšel nov, pregleden in v 7 barvah izdelan zemljevid Bolgarije. S poštnino vred velja K L30.
Velikovec. Požrtvovalno sodelovanje ženskega prebivalstva je omogočilo podružnici Rdečega križa v Velikovcu, da se je mogla v tako veliki meri udeležiti od vojnega ministrstva za-početih akcij za izdelovanje sredstev zoper mraz. Po oddaji velikega števila srajc in opasnikov iz barhenta, ki ga je dal vojaški erar, je bilo od vojnega ministrstva prevzetih v uporabo 610 kg ovčje volne proti kavciji 13.400 K. V društvenem območju je bilo popletenih 720 parov doko-lenic, 1180 parov nogavic in 940 parov žilogrel-cev. Razdeljevanje dela je bilo v rokah podpredsednice gospe Marije Kulterer in odborovih članic ga. Magde Herbst v Pliberku, Regine Steinebach v Prevaljah, Hermine Pospischil v Guštanju, Ane Rohrmeister v Grebinju in Dore Punzengruber v Črni. Ga. Frida Gratz-hofer v Velikovcu, ki je bila že lani organizirala pletenje sredstev zoper mraz, je s sodelovanjem nadzornikove žene gospe Socher in učiteljeve žene gospe Toni Strugger vnovič otvorila sobo za pletenje, kjer se je 82 kg volne popletlo. Pod vodstvom tukajšnje učiteljice ročnih del gospodč. Matilde Schwarz se je popletlo 72 kg volne. Pletenja ste se udeležili tudi gospe Formanek in Kolloros. Pod vodstvom nadučiteljice dekliške ljudske šole v Velikovcu gospodč. Marije Fischkandl in učiteljice ročnih del na „Narodni šoli“ v Št. Rupertu sestre Lamberte, potem učiteljice ročnih del gdč. Henriete Balthasar v Grebinju se je tudi mnogo volne popletlo. Izdatno so akcijo pospeševali vlč. župni uradi v Dobrlivasi, Mohličah, Galiciji, Črni, Vogrčah, Št. Vidu v Podjuni, Grebinj-skem Kloštru, Zg. Jezerskem, Mariji na Jezeru, Šmihelu pri Pliberku, Žitari-vasi in Šmiklavžu pri Rudi. 108 kg od društva obljubljene volne se je popletlo v šoli na Benediktinskem trgu in na dekliški meščanski šoli v Celovcu po zelo hvalevrednem posredovanju učiteljic gospodč. Kuri, Jošt, Prucha in pl. Ullepitsch.
Črna. V nedeljo, dne 27. marca 1916, smo spremili k zadnjemu počitku pridno in občespo-štovano deklico, članico Dekliške zveze, Lenčko Potočnik, kateri je v naj lepšem cvetju njenega življenja — stari komaj 19 let — kratka a mučna bolezen pretrgala nit življenja. Zelo jo pogrešajo stariši in sorodniki, ki so že lani dali kot žrtev na oltar domovine najstarejšega sina, ki je bil izvrsten organist. Tudi cerkveni zbor je ž njo izgubil najboljšo pevko. Dekliška zveza tudi žaluje za svojo zvesto članico, v kateri je že, odkar je zveza ustanovljena, pridno in marljivo delovala s svojimi prijateljicami. Da je bila zelo priljubljena v vseh krogih, je kazal njen sijajen pogreb, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo dosti ljudstva. Pogreb so vodili domači č. g. župnik v spremstvu č. g. kaplana in provizorja. Pogreba se je udeležila Dekliška zveza z društveno zastavo. Naj v miru počival
Št. Rupert pri Velikovcu. (Tridnevne duhovne vaje) za Marijino družbo od 23. do 26. sušca 1.1. so se kljub slabemu vremenu prav izvrstno obnesle. Udeležba je bila sosebno zadnja
dva dneva iz domače in sosednih župnij, posebno iz Škocijana in Tinj, prav obilna. Bil je to sveti misijon v manjšem okviru. Č. g. p. Bukovi č je govoril času primerno in zelo izvrstno o udanosti v voljo božjo, navdušeno popisal čednosti, ki naj dičijo Marijine otroke, in priporočal poleg ogibanja bližnje priložnosti posebno prejemanje svetih zakramentov kot glavno sredstvo za dušni napredek. Govori so napravili mogočen utis in so služili Marijini družbi v dušno prenovljenje in potrjenje. Č. g. govorniku izrekamo za vso njegovo veliko požrtvovalnost na leči in v spovednici najiskrenejšo zahvalo.
Gospodarstvo.
Korenine od pirnice izborno krmilo.
Na njivah imamo občeznan, silno nadležen in hud plevel v rastlini, ki se imenuje pirnica ali tudi pirika, ornica, grana, rava, skrada, bored, železna trava itd. Pirnica sicer rase tudi na travnikih, kjer ni plevelna rastlina, temveč daje zelo dobro seno; na vlažnih travnikih je pirnica skoraj najboljša trava, ker vlaga ne umori tako hitro njenih korenin.
Na njivah je pa pirnica zelo nadležen in škodljiv plevel, ki se razrašča v zemlji in pošilja pritlike na vse strani. Te pritlike so njene belkaste korenine, ki vsako pomlad nanovo poganjajo in počasi vse površje preprežijo. S pirnico je na njivah veliko truda, preden se vsa uniči. Kjer poljščina hitro poganja, ni pirnica tako škodljiva, ker jo senca duši; ona namreč zahteva dovolj svetlobe in zraka. Med okopavinami in fižolom je zatorej največ pirnice, ker je površje izprva golo in poljščina počasi rase. Pirnica izsesava zemljo tako silno, kakor nobena druga zel; zlasti vzame iz zemlje veliko dušičnatih hranilnih snovi. Vrhu vsega tega je jako trdoživa; niti suša, niti moča ji ne škodujeta, če ima le dovolj svetlobe in zraka. Pirnica cvete meseca junija in julija. Najbolj je nadležna na peščeni zemlji, ker se tamkaj najlažje razrašča.
Vsak razumen kmetovalec bo pirnico z vso silo zatiral, in sicer v prvi vrsti ob spomladanskem oranju in temu sledečemu brananju, ker takrat nabere cele kupe pirničnih korenin, ki se jih mora skrbno uničiti; posamezni deli korenin se namreč ob deževnem vremenu ožive, poganjajo stebla, narede nove rastline s semenom, ki prehaja zopet na njivo.
Pirnico moramo torej z vso silo zatirati, a pri tem imamo lehko dvojen dobiček. Njive očistimo močno škodljivega plevela in zbrane korenine so pa izborno krmilo in jih torej ni zametavati.
Od prsti izprane korenine pirnice so sveže, kakortudi posušene, najmanj tako dobro krmilo kakor otrobi, kajti imajo v sebi veliko škroba, raznih rastlinskih sluzov ter tolščobe in znatno množino prebavljivih beljakovinastih snovi. Korenine od pirnice je torej šteti naravnost med močna krmila. Pirnične korenine so kot krmilo veliko več vredne, kakor na pr. sedaj veliko predragi posušeni zrezki sladkorne pese in tudi celo kot sirov sladkor, ki nima v sebi nič beljakovin in je v zdravstvenem oziru za živali omejene vrednosti.
Pirnične korenine prav posebno prijajo konjem, ki jih morejo napol posušenih in dobro zrezanih dobiti na dan 5 do 6 kg. So pa ravnotako dobro krmilo za vse druge domače živali.
Ob časih draginje in pomanjkanja moke se je delala iz pirničnih korenin krušna moka za človeško prehrano; iz te se je delal kruh prijetnega duha in okusa. 614 kg suhih pirničnih korenin d& 4 V4 kg bele, 1 kg črne moke in 1 kg otrobov.
Na Francoskem rabijo pirnične korenine kot krmilo za konje že odnekdaj in tudi takrat, če je dovolj drugih krmil.
Skupaj zbrane pirnične korenine je v čisti vodi dobro izprati in jih je potem na slamoreznici kolikor mogoče nakratko zrezati. Tako očiščene in zrezane korenine je na solncu, v krušnih pečeh ali s kako drugo sušilno napravo vsaj toliko posušiti, da se dajo brez nevarnosti pred plesnobo in gnilobo hraniti.
Za porabo majhnih množin doma, ki se kmalu pokrmijo, zadostuje rezanico od pirničnih korenin kolikor se da na solncu posušiti in jo potem hraniti na zračnem in suhem prostoru.
Povsodi pri nas so njive s pirnico silno zapleveljene. V korist vsakega kmetovalca je, če vse izorane in skupaij zbrane pirnične korenine odstrani; pri sedanjem silnem pomanjkanju in draginji krmil naj jih pa ne zavrže, temveč jih kot krmilo doma porabi.
Kjer pa nočejo pirničnih korenin doma porabljati, tamkaj naj županstva, kmetijske pod-
ružnice, šolska vodstva itd. organizirajo zbiranje pirničnih korenin in naj jih ponudijo Centrali za krmila deželnega odbora v Ljubljani v nakup, ki bo zanje plačevala 8 K za 100 kg. Zbirati je oprane, zrezane in dovolj posušene korenine, ki se morejo odpošiljati omenjeni centrali v vrečah, ki jih lehko od nje dobe, če jih sami nimajo. Sknpiček ne bo neznaten; kmetovalci bodo imeli od njega nov dohodek in če dajo te korenine zastonj, ki so jih poprej zametavali, poplača se s skupičkom delo, preostanek se pa more porabiti za občekoristne in dobrodelne namene, za katere se sedaj itak na vseh straneh zbira.
Dornik cene za sadežu! krompir.
Svoj čas smo objavili odlok c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 30. novembra 1915 o naj višjih cenah za krompir. Z odlokom z dne 16. februarja 1916 je c. kr. poljedelsko ministrstvo pooblastilo glavne poljedelske korporacije, da smejo v imenu poljedelskega ministrstva dajati dovoljenja za domik (zvišanje) k cenam in ob sklepu vsakega meseca o danih dovolitvah predložiti seznam. Z odlokom z dne 5. marca 1.1. se je dovolila olajšava, da se smejo domiki k cenam za sadežni krompir brez navedbe kupcev dovoljevati. Z odlokom z dne 11. marca 1916 je c. kr. poljedelsko ministrstvo dovolilo, da se sme za sadežni krompir izprva s 3 K za 100 kilogramov določeni enotni domik k ceni do 6 K za 100 kilogramov dovoliti. Vse te določbe veljajo le do 15. majnika 1916. Deželni kulturni svet ima torej pravico, na prošnjo prodajalca dovoljevati za sadežni krompir k naj višjim za jedilni krompir veljavnim cenam domik od 3 K do 6 K za 100 kg. Najvišje cene za jedilni krompir znašajo glasom odredbe c. kr. deželnega predsednika na Koroškem z dne 28. marca 1916, drž. zak. št. 24, meseca aprila pri prodaji nad 10 meterskih stotov 13 K 60 v za 100 kilogramov; pri prodajah od 1 do 10 meterskih stotov 15 K za 100 kilogramov. K tem naj višjim cenam pride za sadežni krompir še zgoraj navedeni domik od 3 K do 6 K.
Slovensko čebelarsko društvo za Koroško
naznanja:
1. zaradi davka prostega sladkorja
1.	da so vsa tozadevna povpraševanja in priganjanja zastonj. Sladkor se je koncem svečana po ekspresnem pismu naročil in v naprej plačal. Tovarna se je prosila, da bi ga najhitreje ko mogoče poslala in društvu naznanila, kdaj je bil odposlan. Ker ni bilo ne pisma, ne sladkorja, se je vprašalo zopet ekspresno. Tovarna je nato odgovorila, da se je zavlekla odpošiljatev nekaj zaradi sladkorne centrale. (Tovarne, lastnice sladkorja, morajo imeti dovoljenje od centrale, preden smejo prodati blago in koliko ga smejo prodati!) Od strani železnice se je na tozadevno vprašanje odgovorilo, da ne more ustreči in da je ostal radi tega sladkor med potoma na kaki postaji. Ravnokar pa je došlo od strani železnice naznanilo, da je upati, da sladkor vsak čas dojde. Pripravljeno je vse, da se bo razposlal takoj po dohodu na podružnice in direktne ude.
Gotovo je žalostno in škoda, če cenj. članom, kakor naznanjajo, čebelice gladu umirajo. Vodstvo društva je to tudi v naprej slutilo in slutilo tudi to, da članom navadnega sladkorja za čebele ne bo mogoče več dobiti. Storilo je zato zgodaj vse potrebne korake. Cenjeni člani naj zato oproste, če ne gre po želji in potrebi.
2.	Zaradi cene sladkorje ve naznanja se to-le: Društvo se je seveda prej, da je objavilo naznanilo radi zglasitve (naročila), pri tovarni radi cene informiralo. Ko pa je bilo naznanilo že objavljeno, sporočila je tvrdka, da se je cena za en vinar pri kili zvišala. Ko je bil sladkor že naročen in plačan, naznanila je znova, da mora zaračuniti radi draginje vreče za 50 kg po kroni ter vprašala, ali je vodstvu društva to prav. Ker delajo vse tovarne po dogovoru in je bilo ležeče društvu na hitrem dohodu sladkorja, se je tovarni odgovorilo, da se nahaja vodstvo radi ponovnega naknadnega zvišanja cene v jako neprijetnem položaju. Če pa drugače ni mogoče, se naj povzame tudi ta znesek in se naj sladkor takoj pošlje. Sladkor velja v tovarni 59 vin. (z vrečo 60 vin.) kila, voznina na Koroško (v Grabštanj) pa obilno 8 vin. od kg. Ker se je zahtevalo in bilo plačano le po 66 vin., povzeti bo moralo vodstvo društva po 1, z vrečo vred pa po 2 vin. od kg, kar blagovolijo naj vzeti cenj. naročniki sladkorja na znanje.
2. zaradi vojaških dopustov čebelarjem.
Medtem, ko se je posvečalo med časom vojne drugemu kmetijstvu vso pozornost, se je od me-
rodajne strani na čebelorejo čisto pozabilo. Ni se upoštevalo, da je dala čebeloreja še v sedanjih čeravno za čebele večina slabih letih, marsikateremu posestniku lepe kronice in zdravo jed; ni se upoštevalo, da je čebela kot prenašalka cvet nega prahu neobhodno potrebna in ni se upoštevalo, da bodo rabili čebele po vojni posebno naši invalidi ter da bo povpraševanje po istih radi opustošenja velikanskih pokrajin zelo veliko, da bo zato cena visoka. Kdor bi bil pravil kaj takega kakemu gospodu uradniku pri c. kr. okrajnem glavarstvu, ta bi bil dobil gotovo le posmeh v plačilo. In vendar je ravno čebelarstvo ista gospodarska panoga, ki zahteva obilno skrbi in obilno, in sicer razumnega dela. Gotovo je lažje pokazati neukemu dela na polji, krmljenje živine itd., kakor pa uvesti ga v čebelorejo. „Državna zveza samostojnih deželnih društev" pri katerej je učlanjeno naše društvo (ki šteje 14 deželnih društev in nad 40.000 članov), prosila je zato visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo, da bi se dajali vojaški dopusti tudi čebelarjem. C. kr. poljed. ministrstvo* je s pismom od dne 16. marca 1916, štev. 11.410, naznanilo, da ono misli, da so določbe, ki so se naznanile z odlokom od dne 3. marca. štev. 10.545, radi dopustov za kmetijska in gozdarska dela, veljavne tudi za čebelarje Nadalje naznanja visoko c. kr. poljed. ministrstvo, da je še posebej in izrecno naprosilo centralne vojaške oblasti, da te jim podrejenim c. kr. vojaškim poveljstvom ukažejo, da se upoštevajo pri dopustih tudi prošnje čebelarjev. Potemtakem torej ni potrebno, da bi bil dotični tudi obenem kmet ali kaj drugega, on ima pravico do dopusta tudi, če je samo čebelar. Za dopust prosi čebelar sam pri raportu. Ne zahteva se, a je priporočljivo, da se mu pošlje od doma malo, od občine ali druge oblasti, potrjeno potrdilo, da je res čebelar. (Ondi se morda tudi navede število panjev.)
Dopuste morejo dobiti čebelarji, ki se nahajajo : pri nadomestnih oddelkih (ErsatzkOrper); pri čmovojniški etapni službi; pri stražah (Land-sturmwachbaone); oni, ki stražijo vojne ujetnike; oni, ki stražijo mostove; drugi stražniki; stražniki železnic; oni domobranci, ki služijo kot delavci; moštvo, ki se nahaja pri kakem oddelku v ozadju, v kolikor je to mogoče; vojaškim slugam, ki se nahajajo v ozadju (ki toraj niso na fronti); onim, ki čakajo na superarbitracijo ter takim, ki so pri rekonvalescentih.
Dopusti se bodo dajali posebno ob času glavnih opravil pri čebelah, kakor: spomladi, ob času rojenja, ter jeseni. (Čebelar sam bo najbolje vedel, kedaj ima največ opravila in bo tedaj prosil za dopust.) Po možnosti se bodo dajali dopusti čebelarjem po večkrat v letu.
Dragi čebelarji! Vaša organizacija (čebelarsko društvo) je pridobila zopet lepo korist za čebele in za vas. Kdo bi se zdaj spomnil vas in vaših čebelic, če bi ne bilo čebelarskih društev ? Gotovo je to razveseljivo. Razveseljivo pa ni, da še toliko naših čebelarjev ob strani stoji, da ne pristopijo društvu, ki ne išče in nima prav nobenega dobička, da ne pristopijo k društvu, ki poklada vso skrb na vas in vaše čebele. Dalje tudi ni razveseljivo to, da doma ostali, ki vlečejo često lepo podporo, ne morejo pogrešati male udnine 3 K in 60 vin. ter se oglašajo še le tedaj, ko padajo jabolka z drevesa.
Naslov: Jos. Jeki, vod. šole, pošta Galicija na Koroškem.
* To je posebno razveseljivo tudi radi tega, ker se je opozorilo obenem od najvišje in najkompetentnejše strani na pomen čebelarstva!
Izdatno ustno vodo, ki odpravi zobobol in odstrani neprijetni ustni duh, poda Kellerjev blago-dišeči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-fluid“. 12 steklenic za samo 6 kron pošlje franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško). Tudi • Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z zn. „Elsa-kroglice“ so dobre, (vv)
Tržne cene v Celovcu
dne 30. marca 1916 po uradnem razglasu:
Blago
100 kg
K
Repica (krompir). . . .
Deteljno seme............
Seno, sladko.............
„ kislo................
Slama....................
Zelnate glave po 100 kosov Repa, ena vreča . . . . Mleko, 1 liter . . . Smetana, 1	„	.	.	.
Maslo (goveje) . . Surovo maslo (putar) Slanina (Špeh), povoj.
„	„ surova
Svinjska mast Jajca, 1 par Piščeta, 1 „ .
Race ....
Kopuni 1 par 30 cm drva, trda, 1 m* 30 „	„ mehka, 1 „
1 kg
1 n 1 „
1 n 1 „
32
— 27
80 litrov (biren)
K v K v
28
5 —
Naznanilo.
Odbor Hranilnice in posojilnice v St. Janžu v Rožni dolini, reg. zadr. z neom. zavezo, naznanja, da je sklenil
znižati obrestno mero
za celo leto 1916. do nadaljnega sklepa
za posojila od S >/z % na 5%
in ravno tako
za hranilna vloge od V/zVo na»%.
Ako bi se kdo od vlagateljev s tem ne strinjal, mu je na prosto dano, svojo vlogo na podlagi podpisane odpovedi do 30. aprila t. 1. vzdigniti.
Št. Janž v Rož. dol., dne 28. marca 1916.
Načelstvo.
ČT
TS
Schelli Pichler Srn
ffin£."S£ klobukov
v vseh kakovostih in barvah po nizkih cenah. Dobra in reelna postrežba. Poprave točno in po ceni.
__________________________&
Listnica uredništva.
J. J. V mirnem času da, sedaj ne, ker bi izgledalo kot polemika.
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica v Pliberku
priredi svoj
letni
občni zbor
v torek, dne 18. aprila 1916 ob 1. uri popoldne.
Dnevni red:
1.	Poročilo o letnem računn.
2.	Volitev odbornikov.
3.	Slučajnosti.
Opomba. Ako ob določeni uri ni sklepčen občni zbor, se vrši pol ure potem drugi občni zbor ne glede na število navzočih zadružnikov.
Odbor.
Izvoz desk.
Wilhelm Liebstein, Plzno (Češko), kupuje za vojaško dobavo vse vrste desk in podbojev ter sprejema ponudbe od pošiljatvene
postaje.
ZDRAVA KRI!
Kri je splošna redilna tekočina, iz katere dobiva telo svoje redilne snovi. Če kri nima dovolj redilnih snovi, organi oslabijo in tako nastaja cela vrsta bolezni in bolehavosti, ki nam grenijo življenje.
To hudo vrsto je treba prodreti
in to je le na enem mestu mogoče, namreč v izboljšanju in množenju krvi.
Po dolgoletnem učenju sem spisal knjigo, v kateri dokazujem, kako da se izboljšujejo kri in šoki, kako se lahko bolje redimo, obvarujemo bolezni in jih odstranjujemo.
Čisto zastonj
pošljem vsakemu to dragoceno knjigo, ki piše ponjo i Tudi dam vsakemu priložnost, da se prepriča, kako je to mogoče, ne da bi za to izdal en vinar. Pišite takoj!
Ekspedicija operne lekarne, Budimpešta Iti, ndd. »77.

\>
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica št. 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št. 7.
Lastnik In izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni nrednik: Otmar Mlh&lek. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.