Podjetništvo
Slovenja vas •
Kartodrom: izgubili bomo na vrednosti nepremičnin ...
O Stran 7
Ptuj, torek, 18. aprila 2017 letnik LXX • št. 31 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Podravje
Žetale • V Osnovni šoli najbrž še letos nov način ogrevanja
O Strani 8 in 9
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si
Aktualno
Markovci • Kdo bo
novi šolski ravnatelj
O Stran 2
Podravje
Sveti Andraž •
Gradnja optičnega omrežja v teku
O Stran 7
Podravje
Sveta Trojica • Nova soseska - pomembna za razvoj kraja
O Stran 9
Kultura
Ptuj • Premiera, ki to ni bila ...
O Stran 10
Šport
Motokros • Gajser »na domači dirki« le za jeznim Cairolijem
O Stran 11
Štajerski TEDNI
Podravje • Kakšno nevarnost predstavljajo poškodbe na brežini Ptujskega jezera
Ponekod popustila plast asfalta
Dravske elektrarne Maribor (DEM) so nedavno spustile gladino vode v Ptujskem jezeru. Zaradi znižanja vodostaja so bile vidne razpoke in poškodbe na asfaltni brežini, ki so sicer običajno skrite pod vodo. Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
www.tednik.si
■Stajerskitednik - Stajerskitednik
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjlinlcl:
www.dllb.si
Sanacija ŠC •
Kaj šolsko ministrstvo skriva pred javnostjo
O Strani 2 in 3
Ptuj
Menjava vlade - ključ do črpanja evropskih sredstev?
3 Strani 4 in 5
Kronika •
Čelan: »Za ta denar lahko zgradimo nov most«
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO^i
m
3 Stran 24
www.tednik.si
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado - priročen HLADILNI NAHRBTNIK.
Š«TEDN1K	^ v notranjosti časopisa -
\


2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 18. aprila 2017
Podravje • Kakšno nevarnost predstavljajo poškodbe na brežini Ptujskega jezera
Ponekod popustila ena izmed dveh
Dravske elektrarne Maribor (DEM) so nedavno spustile gladino vode v Ptujskem jezeru. Zaradi znižanja vodostaja so bile vidne razpoke in
Na vodstvo DEM, ki upravlja z elektro-gospodarsko infrastrukturo za proizvodnjo električne energije na reki Dravi, smo poslali vprašanja, za kako resne poškodbe brežine gre, so samo površinske narave ali pa je morebiti poškodovana tudi konstrukcija objekta ter kdaj bodo poškodbe sanirali. »Brežina aku-
mulacije Ptujskega jezera je iz komprimirane (nabite) naravne zemljine in dvoslojne asfaltne prevleke na vodni strani, ki zagotavlja vodonepropustnost. Zaradi velikih dolžin objekta (več kilometrov) in temperaturnih raztezkov (zima-poletje) prihaja do krčenja in raztezanja asfaltne prevleke in občasno tudi do de-
Ob robu
HSE kot lastnik že nekaj let svoje dobro stoječe podra-vsko hčerinsko podjetje finančno izčrpava - z izposojanjem denarja, poroštvi, kanaliziranjem akumuliranega dobička, investicijami v energetske objekte, ki niso neposredna lastnina DEM... Denar, ki ga pridelajo DEM, se med drugim namenja za izgradnjo elektrarn na spodnji Savi in krpanje ene izmed najdražjih slovenskih investicij v energetiko, šestega bloka TEŠ. Pri gradnji TEŠ je izginilo na stotine milijonov evrov. Organi se z vprašanjem, kam je poniknil denar, nič kaj dosti ne ukvarjajo. Nastalo finančno vrzel poslovna skupina HSE krpa z denarjem, ki ga ustvarjajo njena dobro stoječa podjetja. S tem pa dejavnost in okolje le-teh tudi siromašijo ali celo izpostavljajo nepredstavljivi nevarnosti. Obnova 40 let stare in precej dotrajane infrastrukture na spodnji Dravi je več kot potrebna. Če brežina Ptujskega jezera popusti, se ne bomo pogovarjali ne o škodi na infrastrukturi in ne o izgubljenih milijonih evrov, temveč o izgubi človeških življenj. Se igralci monopolija v slovenski energetiki zavedajo resnosti pretnje? Niti pomisliti ne upam, kaj bi se zgodilo, če bi brežina Ptujskega jezera popustila .
Torek, 11. marec 2017, brežina Ptujskega jezera v Markovcih, v neposredni bližini športnega parka Zabovci in čistilne naprave Markovci
formacij. Pri rednem pregledu objekta smo opazili na manjšem delu odstopanje zgornjega sloja asfaltne obloge. Vodotesnost še vedno zagotavlja spodnji sloj asfalta, vsekakor pa bo treba pripraviti sanacijo obstoječe poškodbe. Ker so poškodbe pod gladino vode, je zaradi uporabe pravilnih metod popravila najprej treba opraviti preiskave, na
osnovi tega pripraviti program sanacije in popise izvedbe del ter izbrati izvajalca in izvesti sanacijo, ki bi predvidoma lahko stekla v letu 2018. Naj ob tem še enkrat poudarimo, da konstrukcija objekta ni poškodovana, poškodba prvega sloja pa ne predstavlja nevarnosti,« so odgovorili v DEM in dodali: »Objekte smo dolžni vzdrževati v takšni obliki
in kondiciji, kot so bili v osnovi zgrajeni, to je naša dolžnost in zato bomo ugotovljene poškodbe tudi sanirali. Sredstva za te namene so vedno zagotovljena. Navedenega dejstva se zavedamo tako v družbi DEM kot v celotni skupini HSE, kjer je in bo naše osnovno vodilo zagotavljanje varne in zanesljive proizvodnje električne energije.«
Obnova jezu v Markovcih in HE Formin
Lastnik DEM je Holding slovenskih elektrarn (HSE). Odločitve o naložbah in vlaganjih v infrastrukturo ter druge posodobitve so zato v glavnem v rokah HSE. Kot lastnika smo jih
Foto: MZ
Ptuj • Sestanek s predstavniki šolskega ministrstva za zaprtimi vrati
Kaj solsko ministrstvo skriva pred javnostjo
Da bi dorekli podrobnosti okrog načrtovane energetske sanacije srednješolskih objektov na Ptuju, so ravnatelji DijaSkega doma, Gimnazije in Šolskega centra s predstavniki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v petek urgentno sklicali sestanek. A Se preden se je sestanek začel, so dogajanje na željo predstavnikov ministrstva zaprli za javnost.
Kot vedno se je pojavilo vprašanje, zakaj dogajanje v javnih zavodih ni za javnost. Najbrž zato, ker so s številkami barantali kot na tržnici, pa tudi zato, ker kakšnih konkretnih obljub bojda niso dali.
Na željo in pobudo Ptujčanov so si v petek predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport vendarle vzeli čas in si
na teren prišli ogledat dejansko, slabo stanje srednješolskih objektov. Namen sestanka je bil doreči podrobnosti okrog prepotrebne energetske sanacije stavbe Šolskega centra, Gimnazije ter Dijaškega doma.
Čeprav naj bi se sestanek začel v petek ob 10. uri, so Iztok Žigon, generalni direktor Direktorata za investicije, Mira Koren Mlačnik,
Sanacija nujna! A v kakšnih finančnih okvirih je izvedljiva?
„Sanacija vseh omenjenih objektov je nujna. Gimnazija Ptuj je sicer novejša zgradba, vendar je problematika strehe pereča in sanacija je nujna kot tudi pri preostalih objektih ŠC Ptuj in Dijaškega doma, ki so precej dotrajani in energetsko neučinkoviti, zlasti iz stroškovnega vidika, saj so stroški ogrevanja zelo visoki, izkoriščenost toplote pa nizka," je pojasnila Darja Harb.
vodja Sektorja za investicije v predšolsko in šolsko infrastrukturo, ter sekretarka Suzana Korun na srečanje zamudili dobre pol
Bolno v. d. direktorice Harbovo nadomeščal kar njen mož ...
Tam so jih že lep čas čakali predstavniki, ki si na Ptuju nedvomno želijo investicij, v kar so poskušali prepričati tudi pristojno ministrstvo: Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj, Ivan Hercog, ravnatelj Dijaškega doma Ptuj, Janez Petek, LEA Ptuj, Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, Janko Širec, direktor Komunale Ptuj, in Andreja Komel, direktorica občinske uprave MO Ptuj.
V imenu Šolskega centra Ptuj bi ta zavod morala zastopati vršilka dolžnosti direktorice Darja Harb, a ker je zbolela, jo je nadomestil kar njen mož, Robert Harb, sicer ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj. Še preden so predstavniki ministrstva prišli na sestanek, je prisotnim dejal, da naj bodo prizanesljivi do predstavnikov ministrstva. Kar nekaj prisotnih je sicer na to sugestijo debelo pogledalo, a brez pripomb. Kako dobro so „navodilo" Harba upoštevali, javnost žal ne bo izvedela. Namreč po prihodu predstavnikov ministrstva je Harb novinarjem dejal, da želijo sestanek izpeljati za zaprtimi vrati, češ da lahko vsaka napačna interpretacija dogajanja na sestanku ogrozi izvedbo projekta. Kljub argumentom, da gre za javne zavode in da ima javnost pravico vedeti, kaj se v njih doga-
ja, sta tako on kot Žigon vztrajala. Slednji je argumentiral odločitev rekoč, da na vabilu niso bili nave-
deni predstavniki medijev in da s seboj nimajo svojega predstavnika za odnose z javnostjo.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor 0F Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 18. aprila 2017
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
plasti asfalta
poškodbe na asfaltni brežini, ki so sicer običajno skrite pod vodo.
M i
Foto: MZ
Poškodbe zgornje asfaltne plasti
povprašali o investicijskih načrtih hčerinske družbe DEM na akumulacijskem jezeru Ptuj-Markovci, vključno z zapornicami v Markovcih. Energetska infrastruktura na spodnji Dravi je namreč že precej dotrajana, zgrajena je bila pred štirimi desetletji. »V podjetju DEM nameravajo v prihodnjih letih na objektu jez Markovci izvesti obsežno obnovo gradbenih konstrukcij ter strojne in elek-tro opreme. Namen investicije je podaljšanje življenjske dobe objekta jezu in zagotoviti varno obratovanje. V sklopu projekta je predvidena obnova vseh šestih pretočnih polj (zapornice, pogoni ...), elektro opreme ter izvedba nujnih gradbenih del. Prav tako bo treba zagotoviti trajno rešitev za prehod lokalnega prometa, za kar obstaja obveza investitorja iz časa gradnje jezu in hidroelektrarne Formin. Trenutna rešitev izvedbe cestišča preko jezovne zgradbe praktično onemogoča izvedbo obsežne obnove pretočnih polj, saj ni možno za daljši čas zagotoviti zapore prometa. Zaradi tega so sprejeli odločitev, da preko jezu zgradijo vzporedno cestišče, preko katerega bo omogočen enosmerni promet v času ob-
DEM s sedežem v Mariboru veljajo za eno izmed najbolje stoječih podjetij v Podravju. V letu 2015 so ustvarili 65,9 milijona evrov prihodkov in dobiček v višini 8,7 milijona evrov. Leta 2014 so bili prihodki za okrog deset odstotkov višji. Znašali so 72,8 milijona evrov, družba je ustvarila 8,5 milijona evrov dobička. Tudi proizvodnja električne energije je bila v letu 2014 v primerjavi z 2015 višja. 2014 so proizvedli 3.919 GWh, v 2015 2.544 GWh električne energije. Največ energije proizvedeta elektrarni na spodnji Dravi: Zlatoličje in Formin. V letu 2015 je podjetje za investicije namenilo dobrih sedem milijonov evrov, od tega milijon in pol evrov za novogradnje, 3,6 milijona evrov v vložke za zanesljivost proizvodnje in 1,7 milijona evrov za rekonstrukcije. DEM so tretji največji proizvajalec električne energije v Sloveniji. Prva je krška nuklearka, ki polovico energije proizvaja za sosednjo Hrvaško. V slovenski elektroenergetski sistem je na letni ravni odda 2.680 GWh (2015), kar je polovica celotne proizvodnje. TEŠ je v letu 2015 proizvedla 3.496 GWh, DEM kot tretji največji proizvajalec pa 2.544 GWh električne energije.
nove jezu in tudi v času po zaključeni obnovi. V terminskem načrtu izvedbe investicije je predviden pričetek gradbenih del v letu 2017 in zaključek leta 2018. Po vzpostavljeni funkcionalnosti novega prehoda sledi zapora obstoječega cestišča ter obsežna obnova jezu. Zaključek celotne investicije je predviden leta 2023,« so pojasnili v vodstvu HSE in dodali, da načrtujejo tudi obnovo hidroelektrarne (HE) Formin. »HE Formin obratuje že skoraj 40 let, in to brez večjih posegov
v primarno opremo in objekte. Nemoteno obratovanje je zagotovljeno z rednim vzdrževanjem in delnimi zamenjavami in rekonstrukcijami posameznih naprav in postrojev. Zadnja večja zamenjava sekundarne opreme je bila izvedena po poškodbah v hidroelektrarni, ki so nastale kot posledica poplav reke Drave novembra 2012. Cilj celotnega projekta je izvedba rekonstrukcije v takšnem obsegu, da bo zagotovljena podaljšana življenjska doba in zanesljivo obratovanje
elektrarne za nadaljnjih 40 let. Glede na starost objektov in naprav hidroelektrarne Formin, z upoštevanjem že izvedenih del in zamenjav opreme, je treba v začetni fazi izvesti pregled in izdelati natančno analizo obstoječega stanja, določiti optimalni obseg in način bodoče rekonstrukcije elektrarne. Obnova je predvidena v letih 2024 in 2025. Višina investicijskih vlaganj bo odvisna od obsega rekonstrukcije.«
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Na čigavo pomoč vse računajo
Projekt oziroma načrt energetske sanacije treh srednješolskih objektov na Ptuju: gimnazije, šolskega centra in dijaškega doma je zastavljen zelo optimistično. A kot kaže, so to za zdaj le še želje brez finančnega kritja. Če bodo na razpisu, na katerega se prijavljajo, uspešni, bodo namreč prejeli le 40-odstotni delež financiranja, preostalih 60 odstotkov morajo zagotoviti sami.
Sestanek je na željo predstavnikov ministrstva za izobraževanje, znanost in šport potekal za zaprtimi vrati. Bojda zato, ker s seboj niso povabili svojega predstavnika za odnose z javnostjo ...
Kot kaže, računajo na pomoč ministrstva, potencialni, najbrž tudi precejšnji del kolača pa vidijo tudi v sodelovanju oziroma bolje rečeno v poslu s ptujsko občino, Javnimi službami Ptuj in Komunalo Ptuj. Namreč Javne službe Ptuj so podale vlogo za prenos stavbne pravice na zemljišču, kjer stoji kotlovnica. Če bi dogovor uspel, bi zgradili novo kotlovnico, in sicer po naših informacijah na lesne sekance. Komunalno podjetje Ptuj je doslej tam proizvajalo kogeneracijo s plinom, a jim je konec lanskega leta potekla pogodba z državo, zato iščejo nove možnosti.
Tako oni kot Javne službe Ptuj, ki nastopajo kot distributer energije, si želijo dejavnost nadaljevati, seveda pod primernimi pogoji in za sprejemljivo ceno.
Po naših informacijah ministrstvo in ptujske srednje šole v primeru javno-zasebnega partnerstva pričakujejo 40-odstotni delež investicije od ptujskih podjetij in občine.
Strošek obnove »zrasel« s 3,5 na kar 7,2 milijona evrov
Koliko so dejansko pripravljeni ponuditi, bo znano prihodnji teden. Eden izmed sklepov petkovega sestanka naj bi namreč bil, da pripravijo ponudbo in jo posredujejo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, to pa bo preračunalo, kakšen znesek bi lahko prispevali še sami. Šele po vsem tem bo lahko
zaključena finančna konstrukcija, sicer je ves trud v prijavo na razpis vložen zaman.
Je pa nedvomno zgovoren podatek, kako se je vrednost investicije v zadnjih mesecih povečevala. Medtem ko smo še pred kratkim govorili o 3,5 milijona evrov vredni sanaciji - od tega bi iz razpisa dobili 1,4 milijona evrov, preostanek pa zagotovili sami - so prijavitelji sedaj plan zastavili veliko bolj optimistično. Po naših informacijah je vrednost obnove sedaj težka že 7,2 milijona evrov.
Kakšni so realni okviri in številke, bo znano že kmalu, a računati na to, da bodo od Komunalnega podjetja Ptuj, Javnih služb Ptuj in MO Ptuj iztržili milijone, najbrž ne gre.
Svoje bo moralo priskrbeti tudi ministrstvo, če je želja, da se energetska sanacija izvede, iskrena. Slednje je sicer agenturi LEA naložilo, da še enkrat pregleda projekt in po možnosti racionalizira (oz. zniža) vrednost projekta.
V prvotni fazi je bilo sicer predvideno, da bo postavitev kotlovnice DOLB za ogrevanje vseh stavb navedenih uporabnikov, z možnostjo priključitve še drugih, načrtovana, a ker sredstva kohezijske politike izključujejo možnost trženja objektov, financiranih s temi sredstvi, so postavitev kotlovnice izpustili. A kot vse kaže, nanjo še zdaleč niso pozabili ...
Dženana Kmetec
Markovci • Kdo bo novi šolski ravnatelj
Med kandidati tudi zdajšnji ravnatelj Ivan Štrafela
Osnovno šolo Markovci bo najverjetneje tudi v prihodnjem mandatu vodil sedanji ravnatelj Ivan Štrafela.
Na razpis za ravnatelja OŠ Markovci so se prijavili štirje kandidati, med njimi tudi sedanji ravnatelj Ivan Štrafela, ki bo najbrž vodenje šole nadaljeval tudi v prihodnjih petih letih. Kot je namreč na aprilski seji občinskega sveta Občine Markovci pri točki mnenje o kandidatih za ravnatelja OŠ Markovci pojasnil predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ) Franc Ro-žanc, se je komisija izmed vseh kandidatov odločila za dosedanjega prvega moža in tak predlog podala občinskemu svetu. »Kandidat je predstavil vizijo vodenja s cilji
delovanja zavoda v smeri razvoja, usklajenega s cilji in politiko ustanoviteljice zavoda. S svojim znanjem in predvsem dosedanjimi izkušnjami z ravnateljevanjem pa je tudi dokazal, da zavod vodi uspešno, zato svet občine Markovci meni, da je primeren kandidat za ravnatelja JZ Osnovna šola Markovci,« je razvidno iz mnenja Kviaza.
Za ravnateljski stolček se poleg Štrafela, ki šolo vodi od leta 2007 in se mu mandat izteče konec šolskega leta, potegujejo še Robert Bezjak, Vlasta Kokol Voljč in Aleksandra Lorbek, noben od teh pa
nima ravnateljskih izkušenj, kar sicer ni pogoj za imenovanje ravnatelja.
Občinski svetniki so dosedanjega ravnatelja podprli soglasno in brez razprave. Mnenje občinskega sveta v teh primerih sicer ni zavezujoče, saj o imenovanju po pridobitvi vseh potrebnih mnenj (poleg lokalne skupnosti še mnenje sveta staršev ter vzgojiteljskega in učiteljskega zbora) najprej odloča svet zavoda, ki naj bi se sestal konec aprila, obrazložen predlog za imenovanje pa nato posreduje še v mnenje šolskemu ministru.
Monika Levanič
Občinski svetniki so dosedanjega ravnatelja podprli soglasno in brez razprave.
Foto: CG
Foto: ML
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 18. aprila 2017
Podravje • Župani v Ljubljano na posvet z vladno ekipo, pričakovanja skromna
Menjava vlade - ključ do črpanja
Župani občin Sp. Podravja so se na zadnji seji kolegija dogovorili, da se bodo zaradi nezmožnosti črpanja evropskih sredstev za projekte, ki stavniki vlade, torej ministri in njihovimi strokovnimi sodelavci.
Koordinator srečanja je Znanstvenoraziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj, ki ga vodi nekdanji ptujski župan Štefan Čelan. »Na skupnem srečanju Podravskega in pomurskega razvojnega sveta v Mariboru in na zadnjem kolegiju županov Sp. Podravja je bila naša institucija zadolžena, da pripravimo srečanje županov statističnih regij Podravja in Pomurja v Državnem svetu. Ker je oskrba s pitno vodo izjemno pomemben projekt v obeh statističnih regijah, resorna ministrstva pa ga niso ustrezno umestila v operativni program za črpanje kohezijskih sredstev, pričakujem, da bo v državnem svetu zastopanih vseh 69 občin. Po zagotovilih predsednika državnega sveta, ki nam pri organizaciji izdatno pomaga, bodo na posvetu sodelovali vsi odgovorni ministri in njihovi strokovni sodelavci. Od srečanja pričakujemo, da bo vlada sprejela ponujeno rešitev, ki
smo jo pripravili v ZRS Bistra Ptuj. Po tem predlogu bi se investicija v oba vodooskrbna sistema (podravski in pomurski) v višini 140 milijonov evrov razdelila na 10-letno obdobje. Iz kohezijskih in interventnih sredstev pričakujemo v prvem letu od države 35 milijonov evrov, nato pa vsako leto iz integralnega proračuna RS slabih osem milijonov evrov. Lokalne skupnosti bi iz zbrane omre-žnine prav tako prispevale slabih osem milijonov evrov na leto. Prepričani smo, da takšen obseg sredstev in dinamika ne bi smeli predstavljati nobenih težav ne za državo in ne za občine v obeh statističnih regijah,« je povedal Čelan.
Butolen o meglenih obljubah
Večina županov spodnjepo-dravskih občin si od srečanja
Foto: Črtomir Goznik
Zupanom
potrpežljivost
pojenja
Zupan mestne občine Ptuj Miran Senčar (na fotografiji) od srečanja s predstavniki vlade pričakuje konstruktivni dialog in rešitev glede finančnih zmožnosti države na eni strani ter postopni začetek izvedbe najpomembnejših regijskih projektov na drugi strani. »Glede na dogajanje na zadnjih srečanjih z župani Sp. Podravja je jasno, da je njihova potrpežljivost na robu. V naslednjem koraku se bomo s člani občinskih svetov odpravili do vlade in parlamenta, protest proti neenakopravnemu obravnavanju vzhodnega dela države se lahko nadaljuje tudi z množičnim pohodom občanov cele regije pred vlado. Nezmožnost črpanja evropskih sredstev se v proračunu MO Ptuj zelo pozna, saj se želimo lotiti pomembnih razvojnih investicijskih projektov. Za prve že imamo pripravljena lastna sredstva in projektno dokumentacijo. Čakamo na poziv, da se bo črpanje sredstev začelo uresničevati in da bodo lahko projekti stekli tudi fizično.«
Županja občine Majšperk Darinka Fakin verjame, da bi lahko posvet z vladno ekipo prinesel pozitiven razplet. »Predvsem pričakujem, da nam bo nekdo resno prisluhnil in razumel, da je oskrba s pitno vodo prioriteta.« Ustrezni mehanizmi, s katerimi bi lahko predstavniki lokalnih skupnosti in regije od vlade zahtevali sredstva za projekte, ki jih regija potrebuje, po mnenju Fakinove ne obstajajo. Dodatni pritiski na vlado, če bodo razgovori v tem tednu neuspešni, so po njenem mnenju stvar dogovora. Podobno kot v drugih občinah tudi v Majšperku čutijo znižanje prihodkov v občinski proračun.
Župan občine Hajdina Stanislav Glažar pred srečanjem s predstavniki vlade pojasnjuje: »Vlado in širšo javnost je treba opozoriti, da občine glede na kriterije in merila za delitev sredstev ne bomo uspele pridobiti nobenih sredstev iz finančne perspektive, kar je v nasprotju s cilji o skladnem regionalnem razvoju. Vsekakor bi bilo treba razmišljati o regionalizaciji, ki bi rešila večino regijskih problemov. Če bomo v dogovorih z vlado neuspešni, lahko v skrajnem primeru posežemo po državljanski nepokorščini. V občinskem proračunu več ni dovolj sredstev za osnovne naloge, ki jih je država predpisala in prenesla na lokalne skupnosti. Opazi se popolna centralizacija države in vedno večji razkorak v razvitosti. Občine ne bodo sposobne peljati nobenih investicij več, kar pomeni, da bodo občani v takšnih občinah drugorazredni državljani.«
ne obeta veliko. Žetalski Anton Butolen poudarja: »Denar je praktično razdeljen, smo pa sredi evropske perspektive 2014-2020. Verjetno nas čaka kup pojasnjevanj in meglenih obljub. Mogoče je še največ, kar je možno doseči, da se napaka ne ponovi v novi finančni perspektivi po 2020. Dokumenti za to obdobje se bodo že začeli pripravljati.« Na vprašanje, kakšni so mehanizmi, s katerimi bi lahko predstavniki lokalnih skupnosti in regije od vlade zahtevali sredstva za projekte, ki jih regija potrebuje, prvi mož občine Žetale odgovarja: »Pravzaprav posebnih mehanizmov ni. Tudi ne čutim, da bi imeli ravno podporo pri javnosti in občanih. Kot da bi se borili za sebe, čeprav smo edini, ki se ne borimo za svoje plače in koristi. Za takšno stanje smo delno krivi tudi sami. Sam sem že na več sejah sveta regije postavljal vprašanje, zakaj so seje brez sredstev javnega obveščanja, vendar zadovoljivega odgovora nisem dobil. Marsikaj je bilo zamujenega že pri pripravi dokumentov za novo finančno obdobje. Za sedanje so odgovorne vsaj štiri vlade: Pahorjeva, Janševa, vlada Bratuškove in Cerarjeva. Kar se tiče delitve sredstev na vzhodno in zahodno regijo, ki je v nasprotju z indeksom razvojne ogroženosti, pa je odgovorna samo sedanja vlada. Verjetno bi moral več narediti tudi svet regije.« Če boste z razgovori neuspešni, kako boste stopnjevali pritisk na vlado? »Posebne ideje nimam, prav tako ne vem, kakšno bo večinsko mnenje. Menim, da so možnosti za dodaten pritisk na vlado brez večje podpore okolja silno omejene,« dodaja župan Butolen in opozarja, da se zniževanje financiranja občin s strani države ter nezmožnost črpanja evropskih sredstev že krepko poznata na višini občinskega proračuna. Proračuna občine Žetale 2016 in 2017 sta najnižja v zadnjih enajstih letih. »Absurdno je, da je proračun za leto 2017 občutno nižji od proračuna za leto 2007, stroški pa so se medtem bistveno povečali. Stanje, kot je trenutno, je za občine porazno.«
Jurgec: »Voda
je ustavna
kategorija«
Tudi župan občine Cirku-lane Janez Jurgec pred srečanjem s predstavniki vlade ne goji previsokih pričakovanj: »Žal ne pričakujem nič, pričakovanja so skromna. Če bi sedanja vlada resnično želela
Spodnje Podravje je ekonomsko ena izmed najbolj izčrpanih regij v Sloveniji. Ne samo, da je trenutno stanje me in vsebine bi izvajali ... Vse razpada, temelji se rušijo: mesto, srednje šolstvo, bolnica, ceste ...
enakomerni razvoj vseh regij v državi, bi lahko to že udejanjila in nam ne bi bilo treba iti v Ljubljano. Pogosto se dogaja, posebej v zadnjem času, da poslanske skupine obiskujejo naše kraje, ker se bližajo dr-žavnozborske volitve. Nekatere med njimi so tudi v vladni koaliciji, kot sta SMC in Desus. Če bi bil njihov namen pošten in resničen v smislu pomagati razvijati naše kraje, bi to lahko storili že sedaj ali prej. K nam hodijo stresat obljube, ki so že vnaprej jasno neuresničljive, kar sami tudi vedo. Pri predlaganem zakonu o Halozah so vse te poslanske skupine glasovale proti zakonu, ki bi mogoče le pripomogel k temu, da bi se naši kraji lahko nekoliko razvili in ljudem ne bi bilo treba iskati dela v tujini. Tako naša vlada razvija lokalne skupnosti in sili ljudi, da si gredo iskat delo v tujino, pri tem pa uspešno zmanjšuje brezposelnost.« O možnih mehanizmih za stopnjevanje pritiska na vlado, če ne bo pristala na dodelitev denarja za Podravje, župan Jurgec pove: »Jih je več. Eden izmed njih je ta, da ljudje iz naših območij na volitvah pokažejo, da take vlade ne potrebujemo in je ne podpiramo. Sami župani lahko naredimo malo ali nič, ljudje so tisti, ki lahko skupaj z nami naredijo veliko. Pravzaprav lahko
skupaj z njimi gremo v Ljubljano in zahtevamo tisto, kar nam pripada. Ureditev vodovoda, ki je prioritetni projekt naše regije, je ustavna kategorija, za
katero se je v Ljubljano vredno peljati tudi večkrat in v večjem številu. Vsi skupaj smo država in ne vem, zakaj se v Ljubljani obnašajo tako, kot da je država
Foto: Črtomir Goznik
V Podravju ne znamo stopiti skupaj
«Glede na dogajanje na področju Podravja, še posebej v zadnjem času Ormoža, sem se na podlagi številnih poslanskih obiskov na terenu in srečanja s predstavniki civilne družbe odločil ter 16. marca v parlament vložil predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi s skladnim regionalnim razvojem in ustvarjanjem pogojev za nova delovna mesta na podeželju. Če smo zmožni prepoznati neskladen regionalni razvoj in v več kot 30 letih nismo uspeli narediti zadostnega koraka k zmanjševanju razlik, je čas, da nekaj ukrenemo. Dosedanji način razvoja, ki temelji na modelu državnih regulacij preko investicij in zaposlitev, ne daje želenih rezultatov. Razlike med bogatimi in revnimi se na ta način še povečujejo. Za normalen razvoj, ki se mora odražati predvsem v zagotavljanju kakovosti življenja, je ob delu in kapitalu treba upoštevati načela, ki izhajajo iz razvojne paradigme uravnoteženega razvoja. Če bi država na enako velikem območju, kot bo obrat podjetja Magna Steyr, naredila rastlinjak za intenzivno pridelavo zelenjave, bi ustvarila skoraj tisoč delovnih mest z izjemno visoko dodano vrednostjo. Med drugim bi bila takšna vrsta obrata manj obremenjujoča za okolje. Sicer pa ocenjujem, da imamo glavni problem v tem, da Ljubljančani vedno stopijo skupaj, Podravci pa skoraj nikdar, ker so vsi »najbolj« pametni na tem svetu. Čas je, da stopimo skupaj in se tako kot v Ljubljani tudi udeležimo volitev ter volimo svoje ljudi,« poudarja državnozborski poslanec Andrej Čuš.
torek • 1S. aprila 2017
V središču
ŠtajerskiTEBKlK S
evropskih sredstev?
jih regija prepoznava kot prednostne, družno odpravili v Ljubljano. Predvidoma v tem tednu se bodo v dvorani državnega sveta srečali s pred-
le Ljubljana z okolico. Nezmožnost črpanja evropskih sredstev in znižanje glavarine se v občinskih proračunih krepko poznata. Menim, da želi seda-
nja vlada uničiti še tisto nekaj pozitivnega, kar se je razvilo z lokalno samoupravo in zaustaviti razvoj občin in krajev, kot so naši.«
Foto: Črtomir Goznik
Vlada
usmerjena centralistično
»Kot poslanka v državnem zboru velikokrat opozarjam na problematiko črpanja evropskih sredstev in regionalnega razvoja s sklicevanjem sej odborov ter pisnimi in ustnimi poslanskimi vprašanji. Žal se tudi na tem področju, kot mnogih drugih, vidi centralistična usmeritev koalicije SMC, SD in Desus, čemur osebno zelo nasprotujem. Naj zgolj izpostavim, da je predsednik vlade Miro Cerar z ljubljanskim županom sklenil dogovor o izvedbi kar 34 projektov v skupni višini 300 milijonov evrov. Podobnih dogovorov z drugimi občinami premier Cerar ni podpisal. Menim, da bi se evropska sredstva morala večinoma usmerjati na območja, ki so podpovprečno razvita, kar je tudi osnovni namen razporeditve tega denarja. Torej bi država morala več sredstev nameniti projektom v Podravju, Pomurju in drugih podpovprečno razvitih regijah. Ključ za delitev sredstev iz te finančne perspektive je v rokah ministrstev, ki pri dodeljevanju sredstev ne upoštevajo razlik v razvitosti regij. Edini projekt, ki se delno financira z evropskimi sredstvi na območju podravske regije, je izgradnja avtoceste Draženci-Gruškovje. Do dogovora za izvedbo ostalih projektov, kljub temu da v regiji obstaja dogovor o prioritetnih projektih, žal še vedno ni prišlo. Ministrstvo za gospodarstvo kot koordinator dogovora za razvoj regij svojega dela ni ustrezno opravilo, saj se ni uskladilo z resornimi ministrstvi. Sama bom še naprej aktivno opozarjala na pomembnost dodelitve finančnih sredstev podravski regiji, škarje in platno o razdeljevanju sredstev pa ima žal še vedno v rokah vlada Mira Cerarja,« pravi Suzana Lep Šimenko, poslanka v državnem zboru.
na primer niti grama. To je samo en primer, da o drugih niti ne govorim. Da je, kot je, smo seveda krivi vsi, tako in drugače.«
Vudlerjeva: »Mediji nas ne slišijo«
Županja občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah Darja Vu-dler je pričakovanja o srečanju s predstavniki vlade strnila takole: »Pričakujem, da bodo na srečanju prisotni predstavniki vlade, s tem mislim predsednika vlade ter ministre in da bodo prisotni ves čas, od začetka do konca. Če se bodo, kot po navadi, skrili za svojimi sekretarji ali odšli takoj po svojem nagovoru, ne da bi nas poslušali, bo to spet pokazatelj, da konstruktivnega dialoga in rešitev ne moremo pričakovati. Dali smo že veliko predlogov in rešitev, tudi takšnih, da bi se sredstva zagotavljala
v več letih do leta 2027 iz interventnih finančnih sredstev iz integralnega proračuna RS in proračunov lokalnih skupnosti. Zdaj je na potezi vlada. Najlažje je reči, da sredstev ni. Zdaj morajo podati rešitev. Ker s pojasnilom, da sredstev ni, se pač ne bomo sprijaznili. Menim, da bomo uspešni šele, ko se bo vlada menjala. Trenutna vlada nam do sedaj ni bila niti malo naklonjena in ne verjamem, da bodo drastično spremenili svojo strategijo. Vladajoča stranka nima niti enega župana in to se pozna na odnosu do občin. Težko razumeš te ljudi, ker vsak od njih vendarle živi v določeni občini. Najboljši pritisk se ustvari preko medijev, glavni mediji pa so tudi pod vplivom. Če bi dobesedno šli na cesto in se pojavili pred vlado in protestirali, bi verjetno napisali, da smo župani prostaški in neolikani. Ko želimo konstruktiven dialog, pa nas ne slišijo. Ko smo šli v državni zbor v lanskem letu
in nas je bilo več kot polovica, ni o tem poročal nobeden pomemben medij. Hkrati pa širijo v javnost še negativno podobo »lokalnih šerifov« in potem smo tam, da je proti nam in proti občinam na splošno še širša javnost. Veliko je zakonskih določil in uredb, ki nam nalagajo vedno več obveznosti od manjših, ki prihajajo skoraj mesečno, do večjih, kot so na primer izgradnja kanalizacijskega omrežja, izgradnja širokopasovnega omrežja ... Občine z lastnimi sredstvi takšnih investicij nismo zmožne izpeljati brez pomoči države in črpanja evropskih sredstev. Na proračunu se pozna tako, da večjih investicij enostavno ne moremo izvajati. Naša občina je bila sicer uspešna pri dveh Interreg projektih, katerih cilji pa so bolj naravnani v kulturno dediščino, naravne danosti. Ne gre za tipično investicijske namene, za katere pa občine sredstva najbolj potrebujemo.«
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
katastrofalno, manjkata tudi temelj in smer razvoja. Kaj želimo, kaj bomo gradili, kaj obnovili, kakšne progra-
Sok o zamenjavi vlade
Pesimističen je tudi župan občine Ormož Alojz Sok: »Dosedanja srečanja niso obrodila sadov. Da bi se na tem srečanju zgodil čudež, ne verjamem. Mehanizem, s pomočjo katerega lahko pridemo do denarja, ki nam pripada, je očitno samo eden. To je zamenjava vlade. Slovenija nujno potrebuje vlado, ki bo začela delati državniško, ne pa po principu moji in vaši, rdeči in črni.« Župan Sok meni, da na dodatno stopnjevanje pritiska na vlado od predstavnikov občin in regije ne gre računati: »Za kaj več nismo sposobni, ker v Sloveniji velja zelo dobro načelo deli in vladaj. Upamo, da bo Slovenija spoznala, da ima država ne samo glavno mesto, ampak da se država začne na mejah. Ker nam evropski viri niso dostopni, so investicije v občinah veliko manjše. Podeželje, predvsem ob meji s Hrvaško, se silovito hitro prazni in zarašča. Slovenija kljub velikim vložkom v kmetijstvo preko subvencij, kar je zahteva EU, izgublja bitko z samooskrbo. Namesto več pridelamo iz leta v leto manj hrane in povečujemo uvoz prehranskih artiklov. Tako smo nekoč, nedavno nazaj, pridelali sto tisoč ton sladkorja, danes
Sprememba operativnega programa
Vlada pripravlja spremembe operativnega programa (OP), na podlagi katerih bo prerazporedila namen porabe za okrog pol milijarde evrov. A tudi s tem vladnim predlogom v podravski regiji niso zadovoljni. Štefan Čelan pojasnjuje: »Veseli nas, da je vlada po dobrih dveh letih spoznala, da so projekti lokalnih in regionalnih skupnosti pomembni za delovanje države. Pozdravljamo predlog, ki predvideva prerazporeditev sredstev v obstoječem OP v višini 457 milijonov evrov. Žal se večina občin ne strinja s projekti, ki jih predlaga država. Občine so prepričane, da je v tej fazi, ko se na novo pogajamo o OP, možno več sredstev prerazporediti na varovanje vodnih virov. Smiselno bi bilo, da se investicije v oskrbo s pitno vodo in kanalizacijo, ki so bile začete v prejšnji finančni perspektivi, končajo v novi.«
Na vladi pojasnjujejo, da so izhodišča za spremembo OP v procesu usklajevanja s posameznimi deležniki. »Vlada si prizadeva, da s pripravljenim predlogom, ki skuša uravnoteženo in enakopravno upoštevati vse partnerje v procesu izvajanja evropske kohezijske politike, odgovori tudi na izziv skladnega regionalnega razvoja ter posledično izvajanje regijskih projektov. Pri tem je treba poudariti, da sredstva evropske kohezijske politike ne morejo in ne predstavljajo edinega vira za izvajanje regijskih projektov (ta sredstva se torej zagotavljajo poleg nacionalnih, lokalnih in drugih sredstev). Dogovori za razvoj regij bodo posledica spremembe OP ter postopkov v skladu z javnim povabilom in ne izhodišče za spremembo. Bodo pa v okviru spremembe OP vsekakor upoštevane vsebine in izkušnje iz izvedenega prvega javnega povabila za regionalne projekte. Sama izhodišča za spremembo OP so tako v tem trenutku v začetni fazi usklajevanj med partnerji. Končni predlog spremembe OP z vsemi utemeljitvami bo posredovan v potrditev Odboru za spremljanje OP in nato tudi Evropski komisiji, ki ima končno besedo pri potrjevanju,« so navedli v vladni službi za razvoj in kohezijsko politiko.
Foto: Črtomir Goznik
6 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 18. aprila 2017
Markovci • Praznujejo 18 let samostojnosti
Želijo širiti obrtno cono in urediti dodatne kolesarske poti, kmalu tudi občinski prostorski načrt
Letos mineva že 18 let samostojne poti občine Markovci, ki jo uresničujejo v skladu z zadanimi cilji, saj je občina postala zelo privlačna tako za investitorje kot tudi nove naložbe. Polnoletnost občine bodo vse do 6. maja obeležili z raznolikimi vsebinami in številnimi dogodki, ki so plod ustvarjalnosti občanov. Vrhunec praznovanja bo osrednja prireditev ob občinskem prazniku v petek, 21. aprila, ob 18. uri v večnamenski dvorani Markovci.
V občini Markovci nadaljujejo z razvojem. Urejajo infrastrukturo ter vlagajo v podeželje in gospodarstvo. Pohvalijo se lahko tudi s podatkom, da je brezposelnost pod slovenskim povprečjem, skratka gre za uspešno občino, meni župan Milan Gabrovec, ki se je ob prazniku občine ozrl na delovanje v zadnjem letu in spregovoril o načrtih v prihodnje. Kot je dejal, so postorili marsikaj: zgradili so sekundarno kanalizacijo v Bukovcih v vrednosti 210.000 evrov, izbrali izvajalca za gradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda v Novi vasi pri
Markovcih, ki velja 850.000 evrov, ter vlagali v ureditev javne razsvetljave. Za vzdrževanje občinskih cest in zimsko službo so namenih 140.000 evrov. V lanskem letu so z ministrstvom za infrastrukturo podpisali pogodbo za začetek velikega in pomembnega projekta - izgradnjo dveh krožišč na regionalni cesti v Markovcih ob trgovini Tuš-Špic in pri Kmetijski zadrugi Ptuj. Vzporedno s tem bodo uredili avtobusno postajališče, odvodnjavanje meteornih vod ter preostale cestne infrastrukture. Poskrbeli bodo še za ureditev poti za pešce in kolesarje.
TESARSTVO
Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci
GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 www.tesarstvo-matjasic.si
I \¡01 ^ <¿0 &
POSTAVLJANJE OSTRESIJ IN KROVSKA DELA
¡/¿m občoma to obautkm zekm
iuiemie, cenit
to pciiomun jjañtkeitjm za izkazano' zaupanje,.
Foto: Črtomir Goznik
Župan je z razvojem občine Markovci izjemno zadovoljen.
Sicer pa so v zadnjem letu postorili tudi več manjših, a za občane prav tako pomembnih naložb, kot so ureditev vodovodnega priključka in fontan ne na pokopališču ter subvencioniranje odvoza salonitnih plošč. Pod črto, za investicije so skupaj s prejetimi sredstvi v zadnjem letu namenili 2.370.000 evrov.
Ravno v tem času v občini na veliko gradijo. Poleg že omenjene gradnje krožišč, vredne kar 940.000 evrov, poteka tudi gradnja kanalizacije v še zadnjem
V občini Markovci smo ob 18. občinskem prazniku in 19. obletnici obstoja občine veseli uspehov, ki smo jih in jih bomo skupaj dosegli v bodoče. Ob tej priložnosti vsem občankam in občanom iskreno čestitamo.
naselju v občini, Novi vasi pri Markovcih. A to niso vse naložbe, ki so planirane za letos. Načrtujejo namreč še izgradnjo postajališča za avtodome ter ureditev fitnesa na prostem v Športnem parku Zabovci, obnovo preostalega mostu čez Ro-goznico, izgradnjo kolesarske steze od Markovcev do Spuhlje ter več manjših projektov.
Dolgo pričakovani OPN bo kmalu pod streho
Poleg velikih naložb, ki so v teku, pa se veselijo še ene pomembne pridobitve - težko pričakovanega občinskega prostorskega načrta, ki je osnova za nadaljnji razvoj občine. »Konč-
no imamo pridobljena vsa soglasja za sprejem Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Markovci, na katerega smo čakali že vse od leta 2004. Mislim, da bo OPN v najkasneje mesecu dni sprejet na občinskem svetu. Takoj po sprejetju pa se bomo lotili priprav na nov OPN, saj nameravamo širiti obrtno cono. Z investitorji namreč potekajo že dogovori; morda lahko za zdaj razkrijem, da se zanima investitor za tri do štiri hektarje zemljišč, kar bi pomenilo zaposlitev najmanj 100 ljudi. Če bomo pridobili dodatna zemljišča, bomo pri zdajšnjih 300 do 400 delovnih mestih v dveh, treh letih v naši coni imeli že približno 700 zaposlenih,« je optimističen župan Milan Ga-brovec. Želja pa je tudi, da bi v prihodnje obe regionalni cesti v občini (Spuhlja-Moškanjci in Spuhlja-Borl) opremili s kolesarskimi stezami.
Čeprav so na investicije in izjemno uspešno obrtno cono izredno ponosni, pa kot poudari Gabrovec, asfalt in beton nista vse. Pomembna sta tudi prizadevnost občanov za skupno dobro ter društveno življenje in tega v občini prav gotovo imajo.
Monika Levanič
Kidričevo • Modernizacija cest
Trije odseki za 138.000 evrov
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar in izvršna direktorica Cestnega podjetja Ptuj (CPP) Meta Zajc Pogorelčnik sta minuli teden podpisala pogodbo za modernizacijo treh cestnih odsekov skupne dolžine okrog 900 metrov.
Hkrati vas vabimo na prireditve ob občinskem prazniku.
Milan Gabrovec, prof. župan
Na razpis za izvajalca del je prispelo šest ponudb. Ponudbe so oddala podjetja Gradnje Žveplan, Strabag, Aspha.Tech, Asfalti Ptuj, Nigrad in CPP. Na razpisu izbrani izvajalec je CPP, vrednost del znaša nekaj manj kot 138.000 evrov. Obnovili bodo Kajuhovo ulico dolžine 375 in širine pet metrov. Odstranili bodo obstoječi asfalt ter položili izravnalni in zaključni sloj skupne debeline devet centimetrov. Obnovili bodo tudi Čuč-kovo in Vlahovičevo ulico. Prvo dolžine 265, drugo 230 metrov ter širine 3,5 metra. Izvedli bodo razširitev obstoječega vozišča in
parkirišč, položili izravnalni in zaključni sloj asfalta ter uredili odvodnjavanje. Dela bodo predvidoma končali do konca julija.
V občini Kidričevo imajo za letos v načrtu modernizacijo še treh cest. Prejšnji teden so odpirali ponudbe za preplastitev 600 metrov
ceste v Cirkovcah. V tem tednu bodo objavili razpisa za izbiro izvajalca del za obnovo 800-metr-skega cestnega odseka v Lovrencu na Dravskem polju ter 900 metrov dolgega odseka med Talumom in zbirnim centrom Kidričevo.
Mojca Zemljarič
Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občine Markovci. Svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje.
(/sem občankam in občanom občine Mar ko t/ci želimo prijetno praznovanje občinskega praznika.
2AF
okovje d.o.o.
Izvršna direktorica CPP Meta Zajc Pogorelčnik in župan občine Kidričevo Anton Leskovar ob podpisu pogodbe
Foto: MZ
torek • 18. aprila 2017
Podjetništvo
Štajerski FEDNIK 7
Slovenja vas • Začenjajo se aktivnosti za ureditev kartodroma
Kartodrom: naše bivalno okolje se bo spremenilo, izgubili bomo na vrednosti nepremičnin ...
V začetku julija letos naj bi kartodrom v Slovenji vasi končno začel delovati. Kljub številnim pomislekom, predvsem stanovalcev, ki živijo v neposredni bližini, je vodstvo AMZS jasno dalo vedeti, da so se o nekaterih problemih sicer pripravljeni pogovarjati in pogajati, a da z uresničevanjem načrtov ne bodo več odlašali. Krajane Slovenje vasi pa skrbi marsikaj: hrup, prometna ureditev, obratovalni čas ...
Pred nekaj manj kot letom dni so Dravske elektrarne Maribor (DEM) kartodrom v Slovenji vasi prodale AMZS, d. d. Takoj po nakupu so novi lastniki jasno povedali, da nameravajo v kratkem času zagnati dejavnost na karto-dromu. Dokončan je bil že pred skoraj štirimi leti, kot vse kaže, pa se bodo prvi gokarti po njem lahko peljali že v začetku tega poletja.
Še preden bodo začeli obratovati v Slovenji vasi, pa je vodstvo
Kaj bi bilo sprejemljivo
Ivan Peklar: „DEM je meritve res opravil, ampak takrat je bilo na karting stezi šest vozil, sedaj jih bo na novi lahko tudi do 25. Hrup bo gotovo bistveno višji. Če že ne moremo drugega, bomo skušali doseči vsaj primeren obratovalni čas, za nas bi to bilo od 9. do 16. ure, dva- ali trikrat na teden. Treba pa se bo pogovarjati tudi o primerni prometni ureditvi."
Sveti Andraž • Ena najpomembnejših občinskih pridobitev
Gradnja optičnega omrežja
Predvidoma dva do tri mesece bodo potekala dela na izgradnji optičnega omrežja v občini Sveti Andraž, naseljih Vitomarci, Drbetinci in Hvaletinci. Dela izvaja Telekom, d. d., ki je tudi izrazil tržni interes za gradnjo na tem območju.
Dostop do svetovnega spleta je na tem območju še vedno velik problem, še vedno so ostale 403 bele lise, območja, kjer širokopasovni priključki (100 Mb/s) niso omogočeni in kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobiti tega priključka, kar kažejo tudi uradni podatki ministrstva za javno upravo po testiranju tržnega interesa, je povedala županja občine Sveti Andraž Darja Vudler.
Občina Sveti Andraž je začela intenzivne pogovore za ureditev širokopasovnega omrežja že v letu 2015. Izdelali so Načrt razvoja širokopasovnega omrežja v občini Sveti Andraž v Slovenskih
goricah, ki je pogoj za prijavo na kakršnikoli razpis za izgradnjo širokopasovnega omrežja. Priključili so se projektu Rune, ki predstavlja trenutno rešitev za izgradnjo večine priključkov na že omenjenih belih lisah. Interes za 346 priključkov je izrazilo podjetje Rune-Si, d. o. o., ki bo sredstva za izgradnjo omrežja pridobilo tudi od Evropske investicijske banke.
„Na območjih, kjer gradi Telekom, se bodo občani lahko dokaj hitro priključili; predvidoma že do poletja. Pri ponudniku bodo stranke le naročile paket, ki ga želijo, s samo priključitvijo do hiš
Predstavniki AMZS so se v sredo srečali s krajani Slovenje vasi.
AMZS sklicalo srečanje s krajani, da jih seznanijo z načrti in prisluhnejo njihovim pobudam. Predvsem od stanovalcev, ki živijo v bližini kartodroma, jih je bilo veliko. Pravzaprav so ponavljali vse tisto, na kar opozarjajo že vrsto let. Prisluhnili pa so tudi predstavitvi projekta, ki jo je izvedla Lucija Sajevec, direktorica AMZS. Med drugim je dejala: „Želimo si biti dejavni predvsem na področju športa, v prvi vrsti kartinga, obenem pa peljati tudi elemente s področja mobilnosti, ki služijo izobraževanju kolesarjev, motoristov in mladih šoferjev v šolah vožnje. V prvi fazi nameravamo postaviti pomožni kontej-nerski objekt za shranjevanje go-kartov. Predvideno je, da bi s poletnim časom aktivnosti zaživele, upamo, da nas bo okolje pozitivno sprejelo in da bomo privabili čim več ljudi, željnih športnih aktivnosti in preventivnih vsebin."
V naseljih Vitomarci (na fotografiji), Drbetinci in Hvaletinci občine Sveti Andraž poteka gradnja optičnega omrežja.
pa stroškov ne bodo imeli. Rune pa bo gradil samo na območjih belih lis, kjer komercialni operaterji niso izrazili tržnega interesa. Skupaj bo v tem sklopu v občini Sveti Andraž zgrajenih 346 priključkov. Gradnja v okviru tega projekta se bo začela prihodnje leto. Ostane nam še 57 belih lis za prijavo na razpis ministrstva," pove županja.
Z izgradnjo optičnega omrežja se bo tako sprostilo navadno omrežje, to pa bo omogočilo vsem preostalim, ki se do zdaj niso mogli priključiti bodisi zaradi zasedenosti omrežja ali pa njihovi priključki niso imeli zadostnih hitrosti, da se bodo lahko priključili z večjimi hitrostmi, vse dokler ne bo z optičnim omrežjem pokrito celotno območje občine.
„S tem, ko bomo prvič v zgodovini dobili v našo občino optično omrežje, mislim, da bomo naredili pomemben korak naprej: našim občanom omogočili enako kakovost storitev, kot jo imajo v mestih. Če želimo pritegniti in obdržati mlade tudi na podeželju, jim moramo nuditi tudi vso potrebno infrastrukturo, vključno z dobro internetno povezavo. Od dobre internetne povezave so odvisna tudi številna podjetja v naši občini. Zato lahko rečem, da je to ena izmed najpomembnejših pridobitev za našo občino," predstavi najnovejšo občinsko pridobitev županja Darja Vudler.
MG
Kot je še pojasnila direktorica AMZS, je vse pripravljeno za začetek del. Že čez nekaj dni bodo začeli postavljati ograje in robnike na sami stezi, pa tudi dograjevati objekt.
Da so se o marsičem pripravljeni pogovarjati s stanovalci in jim tudi prisluhniti, saj da premorejo veliko strpnosti in razumevanja, je Sajevčeva poudarila večkrat. A na kakšen način bodo prisluhnili tokrat slišanim pobudam, ni konkretno povedala. Dejala je le, da bodo upoštevali vse zakonske predpise in se tesno povezovali z vsemi deležniki v lokalni skupnosti.
Kakšne pomisleke imajo stanovalci?
Pomisleki, ki so jih stanovalci predstavljali tokrat, so podobni že večkrat slišanim. Pravzaprav tistim, o katerih poslušamo vse od začetka izgradnje kartodroma na
tem mestu: hrup, prometna ureditev in obratovalni čas.
Velikokrat so krajani že pred letom 2007, ko so začeli izgradnjo, poudarjali, da bi bilo več drugih lokacij veliko primernejših. A kakorkoli, danes ima kartodrom v Slovenji vasi novega lastnika, ki bo izvajanje dejavnosti začel že kmalu.
Med stanovalci, ki so predstavili svoje pomisleke, je bil tudi Ivan Peklar: „Naše bivalno okolje se bo spremenilo, izgubili bomo na vrednosti nepremičnin, ne vemo niti, kakšen bo obratovalni čas kot tudi ne, ali bodo prihajali ljudje na kartodrom napovedano ali ne. Torej jasno je, da pri nas več ne bo miru. Če se bo kdo želel sprostiti, bo prišel sem in se zdivjal, potem bo spet prišel drugi, tretji in tako naprej. Bomo občani cel dan pod stresom in vplivom teh hrupov? Povečal se bo tudi promet, v nevarnosti bodo tudi naši otroci, skratka ne bo več miru in varnosti. S predstavniki AMZS smo se sicer pogovarjali, nismo pa dorekli ničesar glede obratovalnega časa in prometne ureditve. Rekli so, da počakamo, da se stvar začne izvajati in potem se bomo pogovarjali, kako naprej. To je za nas vprašljivo. Zavedamo pa se, da je pohvalna pobuda AMZS, da se pogovarja s krajani. Vsaj to srečo imamo."
Takšno odločitev AMZS, da se poveže s krajani, je pozdravil tudi Stanko Glažar, župan občine Haj-dina. „AMZS je zanesljiv partner in veseli smo, da so novi lastnik kartodroma. Že odločitev, da stopijo v stik s krajani, je zgovorna. Partnerski odnos lahko prinese marsikaj dobrega za vse. Vedno podpiram dobre projekte, ki so v dobrobit občanov. Vsi si želimo, da hrup ne bo preglasen, sicer bo to dejansko moteče za vse, ki tukaj živijo. Sama dejavnost, če bodo upoštevali pobude občanov, pa je po mojem mnenju pozitivna."
Dženana Kmetec
Sveti Tomaž • Svetniki potrdili zaključni račun
Dobro načrtovan proračun
Tomaževski občinski svetniki so na aprilski seji potrdili zaključni račun občine za leto 2016. Ta je bil realiziran v višini slabih 1,9 milijona evrov, kar pomeni skoraj 99 odstotkov od tistega, kar so načrtovali ob sprejemanju proračuna.
Občina Sveti Tomaž je imela lani za okoli 1.882.000 evrov prihodkov, kar pomeni skoraj 99-od-stotno realizacijo, odhodki pa so znašali nekaj več kot 1.929.000 evrov in tako predstavljajo skoraj 93-odstotno realizacijo, od tega so za investicije namenili dobro tretjino sredstev, približno 580.000 evrov. Proračunski primanjkljaj je znašal okoli 47.000 evrov, ki so ga pokrili s prenosom presežka iz prejšnjih let, posojil pa niso jemali.
Kulturna dvorana tudi naprej brezplačna za domača društva
V nadaljevanju so svetniki med drugim sprejeli, kolikšna bo višina uporabnine kulturnega doma oz. so le-to nekoliko uskladili. Društva s sedežem v občini Sveti Tomaž bodo lahko uporabljala dvorano brezplačno, vendar morajo
prostore po končanju prireditve počistiti. Drugi pa morajo najem plačati. Uporabnina za izvedbo kulturnih prireditev, sej in predavanj, ki vključuje tudi vse stroške za uporabo kulturne dvorane s sanitarijami, do treh ur znaša 36,60 evra (z DDV), do 8 ur pa 50 evrov (z DDV). Medtem ko uporabnina za druge namene od novembra do konca marca znaša 61 evrov, od aprila do konca oktobra pa 50 evrov (vključno z DDV).
Monika Levanič
Foto: CG
Foto: MG
8 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 18. aprila 2017
Zetale • Z12. redne seje občinskega sveta
V Osnovni soli Zetale najbrž se letos nov
Žetalski občinski svet je na redni seji potrdil investicijsko projektno dokumentacijo za vzpostavitev in upravljanje sistema ogrevanja za Osnovno tnerstvom, svoj delež pa plačala iz zajamčenih prihrankov pri ogrevanju.
Občina Žetale je skladno z energetskim zakonom naročila in pridobila energetsko izkaznico za OŠ Žetale, eden od zastavljenih ciljev pa predvideva prehod na obnovljive vire energije. S tem bo občina sledila smernicam slovenske in evropske zakonodaje na področju energetske učinkovitosti javnih stavb; zmanjševanje stroškov za ogrevanje objektov in zelena energija sta namreč temeljni poglavji energetske politike EU.
»Glede na starost naprav v kurilnici in dobro vzdrževanje ocenjujemo, da naprave delujejo s povprečnim izkoristkom okoli 90 %. Kljub temu pa občina išče možne alternative za zamenjavo obstoječega kotla, saj je utekočinjen naftni plin zaradi emisije toplogrednih plinov okolju manj
prijazno gorivo, poleg tega pa gre za enega najdražjih energen-tov,« so pojasnili na občini, kjer za ogrevanje osnovne šole letno namenijo okoli 30 tisočakov.
Vrednost investicije energetske sanacije osnovne šole vse skromnejše proračunske okvire Občine Žetale presega, razpisi za energetsko sanacijo javnih stavb so neugodni, po izračunih se najem kredita občini ne splača. Je pa lani decembra na žetalsko občino prispela promo-torska vloga, s katero je bil izkazan potencialni zasebni interes za soinvestiranje v ta projekt. Občina je zato naročila investicijsko dokumentacijo, v kateri so proučili dve varianti investicije: zamenjavo kotla in opremo kotlovnice s sistemom toplotne črpalke zemlja-voda ter zamenja-
vo kotla in opreme kotlovnice s sistemom ogrevanja na lesno biomaso.
Prva varianta bi po izračunih stala 179.645 evrov z DDV, druga 144.570 evrov z DDV. Kljub temu so glede na stopnjo donosnosti in ostanku vrednosti po izteku pogodbe kot ugodnejšo izbrali prvo možnost, torej toplotno črpalko, pri kateri bo po izteku pogodbe ostanek vrednosti znašal približno 110 tisočakov. Občina Žetale naj bi kot javni partner v projekt vložila osnovno sredstvo, torej šolski objekt s pripadajočim zemljiščem, ter financirala začetno projektno in investicijsko dokumentacijo (za to naj bi iz proračuna zagotovila okoli 10 tisočakov z DDV), kriti bo morala tudi stroške priprave dokumentacije za izbor zaseb-
nega partnerja. Javni in zasebni partner naj bi si delila tako tveganja kot koristi, podrobnosti pa bodo seveda še predmet pogajanj.
Privatizacija v sklepni fazi
Zasebni partner bi tako v celoti prevzel financiranje in izvedbo investicije (torej vložil omenjenih slabih 180 tisočakov), vložena sredstva pa bi mu občina povrnila v obliki plačil iz ustvarjenih prihrankov pri stroških energije. Zasebni partner jih bo moral jamčiti: predvidoma naj bi se pri 15-letnem partnerstvu stroški ogrevanja znižali vsaj za 3 %. Dejanske vrednosti prihrankov bodo znane šele iz ponudb
Dnevni red aprilske seje žetalskega občinskega sveta je bil dolg, a se je I
Ptuj • Obisk nizozemskega veleposlanika
Obeta se se boljše sodelovanje Ptuja z Nizozemsko
Zadnje dni je ptujski župan Miran Senčar precej zaposlen s sprejemanjem pomembnih slovenskih in mednarodnih gostov. Med drugim je v torek sprejel veleposlanika Nizozemske v Sloveniji Barta Twaalfhovna, s katerim je govoril o možnostih izboljšanja sodelovanja med Ptujem in Nizozemsko na različnih področjih, med drugim tudi na področju turizma.
Priložnosti, ki se ponujajo na področju gospodarstva, turizma, medregijskega sodelovanja, razvojnih projektov ter prihodnjih izzivov so le nekatere izmed tem, o katerih sta spregovorila ptujski župan Miran Senčar in veleposlanik Nizozemske v Sloveniji Bart Twaalfhovn.
„Ptuj je bil izjemno pomembno mesto v preteklosti, je tudi v sedanjosti in prepričan sem, da bo še pomembneje v prihodnosti. Pohvaliti moram dobro delo, predvsem na področju turizma, dosegli ste namreč ogromno prepoznavnost tudi zunaj meja Slovenije. Z županom sva govorila o številnih temah, med drugim tudi o tem, kako še bolje izkoristiti potencial, predstavila pa sva drug drugemu tudi ideje in možnosti, kako okrepiti medsebojno sode-
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimiregijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
lovanje Nizozemske in Ptuja," je po obisku dejal nizozemski veleposlanik.
Da so Twaalfhovna z marsikaterim podatkom o zgodovini Ptuja presenetili, pa je po njunem srečanju dejal ptujski župan Miran Senčar. Veleposlaniku so skušali predstaviti delček bogate zgodovine, predvsem pa naj bi ga zanimalo, kako to, da Ptuj, ki je bil v rimskih časih eno največjih mest, danes po velikosti ni primerljiv
z Londonom ali Dunajem. „Pove-dali smo, da je mesto v srednjem veku nekajkrat zgorelo, sicer bi bilo gotovo še bistveno večje, kot je danes," je povedal Senčar. Tako on kot njegov gost sta po obisku dejala, da sta optimistična, saj sta prepričana, da bo to srečanje odprlo nove možnosti za sodelovanje med državama. Predstavila naj bi tudi kar nekaj konkretnih projektov, kako to izpeljati.
Dženana Kmetec
Ptujski župan Miran Senčar in podžupan Gorazd Orešek sta v torek sprejela nizozemskega veleposlanika Barta Twaalfhovna.
Cirkulane, Zavrč • 10. Pohod prijateljstva
Prijatelji, to soboto vabljeni v Cirkulane
Osnovna šola Cirkulane-Zavrč bo to soboto, 22. aprila, v sodelovanju z občinama Cirkulane in Zavrč ter številnimi društvi pripravila jubilejni Pohod prijateljstva. Organizatorji na prireditev vabijo vse med nič in sto leti starosti ter obljubljajo nepozabno doživetje in številna presenečenja.
Vodja prireditve Mitja Vidovič je pojasnil, da Pohod prijateljstva organizirajo že od leta 2008: »Vsako leto ga izvedemo v malo drugačni obliki. Dogajanje je bilo sprva na Borlu, kasneje pri Sveti Ani na Velikem Vrhu, nekaj let v Zavrču, tokrat pa se bomo odpravili v Cirkulane. Letos bomo s pohodom obeležili tudi svetovni dan Zemlje.« Pohodniki bodo na pot krenili ob 9. uri zjutraj z Borla. Letos bodo prvič pripravili tudi mini pohod za tiste, ki daljšega ne zmorejo; ti bodo na pot krenili ob 9.30 izpred vrtca v Cirkulanah. Vozila bo mogoče parkirati v Cirkula-nah, do Borla bo vozil brezplačen avtobus.
Mali in veliki pohodniki bodo na stadion Športnega društva Cirkulane prispeli okoli pol enajste ure, kot vsako leto bo sledilo zabavno druženje. Zbrane bosta
nagovorila ravnateljica OŠ Cirku-lane-Zavrč Suzana Petek in župan Občine Cirkulane Janez Jurgec, v kulturnem programu pa bodo nastopili učenci z obeh lokacij šole, plesalci plesne šole Mambo in akrobati Gimnastičnega društva Ptuj ... Odprli bodo lokalno tržnico domačih izdelkov, na kateri se bodo predstavila tudi društva iz obeh občin, seveda ne bodo manjkale številne zabavne aktivnosti in delavnice.
Organizatorji napovedujejo mini skakalnico Planico, animacijo bratov Malek, poslikave obraza, napihljiva igrala, vožnje s kočijo, zip line, cirkuške delavnice in pe-skovnik ter predstavitve boksa, ai-kida, joge in ultimate frizbija ... Če bodo vremenske razmere ugodne, bodo na cilj (resda iz druge smeri kot vsi ostali) prispeli celo padalci. Najmlajši in najstarejši pohodnik
ter najštevilčnejša družina si bodo prislužili praktične nagrade, nekaj presenečenj pripravljajo tudi za ostale obiskovalce prireditve, za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Vse dejavnosti bodo brezplačne, bo pa za šolski sklad mogoče nameniti prostovoljne prispevke. Podrobnejše informacije najdete na Facebook strani dogodka.
Ambasadorji letošnjega Pohoda prijateljstva, župan Cirkulan Janez Jurgec ter nekdanje učenke cirkulansko-završke šole, uspešne športnice Veronika in Doroteja Domijan ter Viktorija Zadravec, na prireditev vljudno vabijo prav vse, ki bi radi lepo preživeli dan. Medgeneracijsko srečanje z dobrodelno noto je lani privabilo okoli tisoč obiskovalcev, letos jih organizatorji pričakujejo še več. Se vidimo, kajne?
Eva Milošič
Foto: arhiv Osnovne šole Cirkulane-Zavrč
Poslanstvo Pohoda prijateljstva je povezovanje vseh ljudi in društev v občinah Cirkulane in Zavrč ter širše.
Foto: CG
torek • 18. aprila 2017
Podravje
Štajerski TEDNIK 9
način ogrevanja
šolo (OS) Zetale. Ker občina sredstev za to investicijo nima, naj bi jo izvedla z javno-zasebnim par-
jurnejša razprava vnela le pri načrtih za ogrevanje Osnovne šole Zetale.
ponudnikov v postopku izbire zasebnega partnerja, zato bodo o dobi partnerstva odločali šele takrat, v vsakem primeru pa bo po preteku pogodbenega obdobja vsa oprema prešla v last občine.
Po terminskem planu bi lahko pogodbo z izvajalcem sklenili že junija letos, takoj za tem bi se lahko začela gradbena dela in montaža opreme, poskusni zagon in tehnični pregled bi lahko opravili že letos avgusta. Nekaj občinskih svetnikov je sicer poudarilo, da bi bilo bolje izbrati drugo varianto, torej ogrevanje na lesno biomaso, če bi našli domačega dobavitelja sekancev. Opozorili so, da bi bilo treba zaslužek dati ljudem iz domače občine, pa čeprav bi to investicijo za kak evro podražilo. Direktori-
ca občinske uprave Milica Simo-nič Steiner je sicer opozorila, da imajo z dobavo sekancev že zdaj nekaj težav.
Župan Žetal Anton Butolen je sklenil, da so razpisi za sanacijo javnih stavb zelo neugodni, s čimer Ministrstvo za okolje in prostor daje prednost javno-za-sebnim partnerstvom: »O teh imamo lahko takšne in drugačne pomisleke, tudi jaz jih imam. Podobno je tudi pri širokopasovnem omrežju za Haloze; najprej je bilo rečeno, da se bodo na razpis prijavljale občine, zdaj pa se bodo prijavljali zasebniki. Evropski denar bodo torej dobivala privatna podjetja. Vse drugo je že privatizirano, zdaj smo priča še privatizaciji evropskih sredstev ...«
Eva Milošič
Foto: http://ths.si/trgovina/image/data/Program/IDM/IDM_Terra-S_Geosonda.jpg
Kamnine za ogrevanje in hlajenje
V	Osnovni šoli Žetale naj bi vzpostavili notranjo enoto ogrevanja s toplotno črpalko in hranilniki toplote ter zunanjo enoto ogrevanja s sistemom vertikalnega zemeljskega kolektorja. V povprečju naj bi bilo z enim metrom geosonde mogoče pridobiti okoli 55 W. Za zadovoljitev toplotnih potreb dobro izolirane individualne hiše pri srednjem geotermičnem potencialu kamnin tako zadostuje ena 100-metrska vrtina, pri žetalski osnovni šoli pa naj bi bile vrtine globoke od 100 do 150 metrov.
V	gradivu, ki ga je pripravilo podjetje Radix, d. o. o., so razložili tak sistem ogrevanja:»Toplotno energijo kamnin zajamemo s tehnologijo geosond. Voda, pomešana z glikolom, kroži skozi cevi (geosonde), vgrajene v vrtino, in se pod vplivom okoliških kamnin segreva. Za nekaj stopinj Celzija segreta tekočina se nato vodi do toplotne črpalke, kjer se ji odvzame toplota, ohlajena tekočina pa znova vstopa v vrtino. V primeru hlajenja je proces obrnjen, krožeča voda v ogrevalnem sistemu se ohlaja na račun segrevanja okoliških kamnin.«
Foto: EM
Gorišnica • Slovesno odprtje dodatnih šolskih prostorov
Tri nove ucilnice, kabinet in povezovalni hodnik
V začetku meseca je bilo v Gorišnici nadvse slovesno. Zgodilo se je namreč odprtje težko pričakovanih novih prostorov pri OŠ Gorišnica, ki merijo skoraj 300 kvadratnih metrov.
Pozitivno vzdušje in veselje ob petkovem slovesnem odprtju novih prostorov, s katerim so tako odpravili prostorsko stisko ter zgradili povezavo s tamkajšnjim vrtcem, sta preplavila OŠ Gorišnica. »V veliko veselje in čast mi je, da smo ob današnjem praznovanju, dnevu OŠ Gorišnica, ki smo ga poimenovali Vse naše pravljice, svojemu namenu predali novi del šole -tri sodobno urejene učilnice s pripadajočim kabinetom ter povezovalni hodnik šole z vrtcem,« je zbrane nagovoril ravnatelj OŠ Gorišnica Milan Šilak ter se ob tej priložnosti še skupaj s kolektivom učiteljev šole, učenci in starši zahvalil občini Gorišnica za skrb in konsenz pri odločitvi za širitev šole.
Pomembna pridobitev poleg treh sodobno urejenih učilnic s pripadajočim kabinetom in
požarnimi stopnicami pa je tudi vezni hodnik z vrtcem, saj bi tako lahko v primeru povečanja števila vrtčevskih otrok dodaten oddelek uredili tudi v osnovni šoli, je na slovesnosti izpostavil župan Jožef Kokot.
Dokončanje novih prostorov so sicer načrtovali že z začetkom šolskega leta, a se je gradnja nekoliko zavlekla: »Projekt je bil star pet let, medtem se je spremenilo veliko uredb, ki so nanizale različne spremembe in dopolnitve ter tudi dodatna dela na tem našem prizidku,« je pojasnil župan.
Celotna dogradnja šole skupaj z opremo in drugimi stroški, ki jo sicer obiskuje 357 učencev, je stala 338.000 evrov, občina pa je investicijo v celoti pokrila iz lastnega proračuna. Pogodbo z izvajalcem del, Cestnim podjetjem Ptuj, so podpisali junija lani.
Prav tako je Kokot še spomnil na pretekla vlaganja na področju šolstva: leta 2010 so predali namenu nov vrtec, leta 2014 pa izvedli energetsko prenovo šole. Ob tem pa je še poudaril, da so otroci največja naložba, zato želi, da imajo dobre pogoje za šolanje.
Novo pridobitev, pomembno za kraj, so minuli petek pozdravili s prireditvijo v sklopu dneva šole, ki je potekala pod geslom Vse naše pravljice. Otroci in učenci so vse dopoldne ustvarjali na to temo ter podoživljali pravljice, delček le-tega pa razkrili tudi prisotnim na slovesnosti v simpatičnem kulturnem programu. Sledil je blagoslov novih prostorov, ki ga je opravil domači župnik Ivan Holobar, nato pa slavnostni prerez traku.
Monika Levanič

Nove prostore sta si ob prisotnosti ravnatelja OS Gorišnice Milana Silaka ogledala tudi župan občine Gorišnica Jožef Kokot in domači župnik Ivan Holobar.
Sveta Trojica • Podpis pogodbe za komunalno ureditev
Nova soseska - pomembna za razvoj kraja in dejavnosti
Petega aprila so v občini Sveta Trojica predstavili projekt komunalnega urejanja območja nove stanovanjske gradnje na območju Svete Trojice jug, ki ga bo izvedlo podjetje Komunala Slovenske gorice, d. o. o., Lenart.
Pogodbo za gradbena-obrtni-ška dela v višini dobrih 426.000 evrov sta podpisala župan Svete Trojice v Slovenskih goricah Darko Fras in direktor Komunale Marjan Bačko. Na tiskovni konferenci so sodelovali tudi predstavniki podjetja SH Global, d. o. o., Tomaž Polak, Marko Trofenik in Tadeja Žalar, ki so predstavili projekt predvidene stanovanjske izgradnje na omenjenem območju.
Območje komunalnega urejanja je veliko 5,7 ha in leži severno od regionalne ceste Ptuj-Lenart, JV od Trojiškega jezera v ureditvenem območju južnega dela naselja Sveta Trojica. Na njem je predvidena stanovanjska poselitev oz. izgradnja in mirne kompatibilne dejavnosti. Prostora je za izgradnjo 60 stanovanjskih objektov. V okviru komunalne ureditve območja bodo za
potrebe predvidene stanovanjske izgradnje zgradili dovozne ceste, meteorno kanalizacijo, fekalno kanalizacijo, vodovodno omrežje z zunanjim hidrantnim omrežjem, javno razsvetljavo, telekomunikacijsko omrežje, nizkonapetostni električni razvod. Kot so povedali na predstavitvi projekta, bo izgradnja komunalne opreme potekala fazno, skladno z načrtovano gradnjo stanovanjskih objektov. Komunalna ureditev v obdobju od aprila 2017 do marca 2019 vključuje izgradnjo novih cest v dolžini 450 m, pločnika, 755 m meteorne kanalizacije, zadrževalnega bazena za meteorne vode, 480 m fekalne kanalizacije, 634 m vodovoda, 520 m javne razsvetljave, 23 svetilk in gradbena dela za TK omrežje. Sočasno bo na delovišču tudi Elektro Maribor, d. d., ki bo poskrbel za izgradnjo potrebnega elektro omrežja.
Izgradnja nove soseske bo imela pomemben vpliv na razvoj kraja in različnih dejavnosti v naslednjih letih, je ob podpisu pogodbe za komunalno urejanje nove soseske in njeni izgradnji poudaril župan občine Sveta Trojica Darko Fras. Podjetje SH Global v tem trenutku že razpolaga z gradbenim dovoljenjem za izgradnjo 23 stanovanjskih objektov sodobne arhitekture in nadstandardne gradnje. Bodočim prebivalcem, kupcem stanovanj oz. hiš ponujajo izgradnjo treh različnih tipov hiš v velikosti od okrog 109 m2 do 150 m2, na različno velikih parcelah, od 470 m2 do 1177 m2, z možnostjo individualnega prilagajanja notranjosti posameznim kupcem, tudi faznosti izgradnje, do tretje gradbene ali na ključ. Gradnjo naj bi začeli že letos, prvi objekt naj bi bil vseljen že do božiča.
MG
S podpisa pogodbe o komunalnem urejanju območja nove stanovanjske gradnje na območju Sv. Trojice jug, na katerem naj bi že do letošnjega božiča zgradili prvi stanovanjski objekt.
Foto: ML
Foto: arhiv
10 &o/m¿zTEDNIK
Kultura in izobraževanje
torek • 18. aprila 2017
Ptuj • Mestno gledališče gostilo Gledališče Koper
Premiera, ki to ni bila ...
Ker je aprilska premiera v Mestnem gledališču Ptuj (v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj naj bi uprizorili Stenico Vladimira Majakovskega) odpadla, so za lastnike abonmaja Premiera 'uvozili' koprsko premiero - komedijo (Totalno) katastrofalna večerja v režiji Sama M. Strelca. Gostje so na ptujskih odrskih deskah zaigrali dvakrat - v sredo in petek, 12. in 14. aprila.
Foto: arhiv Gledališča Koper
Utrinek iz predstave (Totalno) katastrofalna večerja Gledališča Koper
Ne bomo rekli, da je ptujska premiera 'na srečo' odpadla, ker ne vemo, kaj smo zamudili (no, Stenica nas bo premierno pričakala jeseni), sreča pa je, da se je namesto odpadle premiere v ptujsko gledališče (na začasno delo) vrnil režiser Samo M. Strelec, Ptujčan, s komedijo, ki jo je pripravil z igralsko ekipo Gledališča Koper, v kateri so nastopili igralci Aleš Valič, Mojca Partljič, Igor Štamulak, Vanja Korenč, Anja Drnovšek in Gora-zd Žilavec;koprska premiera je sicer bila pred slabim mesecem, 17. marca.
Delovni obisk Sama M. Strelca na Ptuja je bil za nas priložnost za pogovor z njim.
ŠT: Kod vas v zadnjem času vodijo umetniške poti? Če ne bi prišli v Ptuj s to primorsko predstavo, bi človek pomislil, da imate 'kulturni molk' ...
Samo M. Strelec: »Nekoč je kolega Tadej Toš dobro rekel: 'Mi smo kot majstri. Če nas pokličejo, pridemo in naredimo: garažo, hišo ali samo dimnik.' Sam dodajam: 'Za sabo spucamo in gremo.' Včasih imamo naročil več, drugič manj. Ko jih nimamo, pa kakšno škarpo popravimo ali pa tudi samo odmašimo zamašen sekret. Brez šale. Režiram eno do dve predstavi na leto. Kot ugotavljate, ne v MG Ptuj. V zadnjih dveh letih smo na firmici, ki jo vodim, naredili dva nova velika koraka: http://ifigenija. si, ravnokar pa smo odprli nov
iskalnik po slovenskih dramskih tekstih: http://teksti.sigledal. org. Skratka, svoj vsakdanji kruh si še vedno služim predvsem na področju kulture. Mi pa rečejo, ja, da bi (mi) bilo bolje, če bi držal jezik za zobmi in res večkrat molčal. Bi bil to kulturni molk?«
ŠT: Kdaj lahko pričakujemo kakšno vašo ptujsko premiero? Znani ste bili po tem, da ste nam razkrili mnoga neznana ptujska gledališka prizorišča, nad katerimi bi kdo drugi zamahnil z roko, češ to se tu ne da ...
Samo M. Strelec: »Zelo kmalu! In to spet na novem prizorišču: Pomaranča ob Dravi! Ki bo imelo specialno ime: AFŽ - ambient Frana Žižka. Nova premiera bo poklon režiserju Franu Žiž-
ku, pionirju slovenske televizije, očetu Borštnikovega srečanja, človeku, ki je svojo pot začel z avantgardnim gledališčem prav na Ptuju pred 2. svetovno vojno. Sicer pa me je direktor MG Ptuj povabil k sodelovanju, in ko bo pogodba sklenjena, je rekel, da lahko potem o tem javno govorim.«
ŠT: Pa siceršnje ptujsko kulturno dogajanje ... Vas (že) navdušuje sprehod po Panorami, kjer še trnje ne raste? Pa vzpon po 72 stopnicah v novo galerijo? Pa obisk v dominikanskem samostanu, ki postaja hiša strahov, namesto da bi bil kulturni (kongresni) center ...(o množici kongresov v njem ne bova govorila) ...
Samo M. Strelec: »'Ne me of-
navat!' smo včasih rekli. Panorama - a zdaj to sodi v kulturo? No, to, kar je pod zemljo, zagotovo. Upam, da bo zgoraj nastal lep park, ki bo privabljal množice domačinov in turistov. Dokler ne zrastejo drevesa, da bo senca, pa vabim v miren, senčen turniški park ... V galeriji žal še nisem bil. Dvorana dominikanca
je 'mimo', kot se reče. Če je morda arhitekturno biser, je funk-cionalno-gledališko - školjka. Školjka, ki lahko joka brezupno tudi še sto let, a biser se tam ne bo rodil. Ja, o kongresih raje ne govoriva.«
ŠT: Ste Talijin človek in poznate njene dosežke tudi zunaj ptujskih in slovenskih okvirov. Kaj bi nam svetova-
li - katero predstavo si "moramo" ogledati, ker je na vas naredila neverjeten vtis?
Samo M. Strelec: »Zelo me je navdušila Krleževa 'V agoniji' v izvedbi zagrebškega gledališča Gavella. Konec junija jo bodo zagrebški igralci prikazali v grajski dvorani turniškega gradu. Pravzaprav bodo gostovali s kar tremi predstavami: 23. junija - Srce večje od rok, 24. junija - Tesla in 25. junija - V agoniji. Vabljeni že danes in dobrodošli.«
ŠT: Verjamem, da vam je od umetnosti najbližja gledališka. In z njo povezana seveda literarna (zlasti dramatika). Kako pa ste z glasbo, likovno umetnostjo, plesom - tudi na ti?
Samo M. Strelec: »Glasba -sedi, tri. Likovna umetnost - zadostno. Ples - čisti šus, popravni. Moral bi nazaj v osmi razred, h gospodu Glatzu na plesne vaje za valeto . To bom v tretjem življenjskem obdobju noter spravil.«
Jože Šmigoc
Samo M. Strelec: »Dvorana dominikanca je 'mimo' ... Je kot školjka, ki lahko joka brezupno tudi še sto let, a biser se tam ne bo rodil.«
Zakaj je rov zaprt
Ob pogovoru s Samom Strelcem seveda ne moremo mimo 'njegovega' rova. Zakaj je torej zaprt. Samo M. Strelec: »Razlogi so trije:
1.	Vsi printi na papir so popolnoma uničeni od poletne vlage, plesni in sušenja pozimi, kar je papir popolnoma zgubalo, razcefralo in odlepilo.
2.	Ne želim dajati novega denarja v to, da bi gradivo naprintal na cerado, plastično podlago, folijo ali nekaj podobnega, kar bi bila trajna rešitev.
3.	Letos si ne morem privoščiti javnega delavca, ki bi stal pred rovom, sam pa imam drugo delo.«
Foto: CG
Podlehnik • Območno srečanje otroških folklornih skupin
Sedem korakov
Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je v večnamenskem kulturno-turističnem centru v Podlehniku pripravila območno srečanje otroških folklornih skupin (OFS) Sedem korakov 2017.
S spleti se je predstavilo kar ducat skupin mladih plesalcev. Prireditev so zato razdelili v dva dela, a sta letos oba potekala istega dne. Plesalci OFS OŠ dr. Ljude-vita Pivka so iz koruznih storžev zidali hiše, za odrsko postavitev je poskrbela vodja skupine Vesna Horvat. OFS Vrtca Gorišnica je s
spletom Sirota predstavila ples na paši. Skupino vodita Andreja Fe-konja, ki je poskrbela za tokratno odrsko postavitev, in Nataša Žni-darič. Mali folklorniki OŠ Ormož so se od maše domov odpravili z igrami in plesi, za postavitev sta poskrbeli vodji skupine Mateja Brumen Štibler in Darja Horvat.
OFS Akacija OŠ Anice Čer-nejeve Makole je zaplesala splet Ljubi, ne ljubi, ki sta ga pripravili vodji skupine Klementina Mlaker in Anita Koren. OFS Lukari OŠ dr. Franja Žgeča Dornava je s spletom Fse, kar lazi po tem sveti prikazala otroško radoživost, pripravila ga je vodja skupine
Darinka Žnidarič. Mladinska FS OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj je
zaplesala špegltanc, s katerim so lahko nekoč razkrili svojo naklonjenost ... Splet je pripravila mentorica Vesna Horvat. Mlajša OFS Folklornega društva (FD) Lancova vas je predstavila izštevanke. Odrsko postavitev je pripravila Nežka Lubej, skupino vodita Simona Cebek in Barbara Leskovar.
OFS FD Rožmarin Dolena je nastopila s spletom Piščalke. Skupino vodi Aleksandra Petrovič, pri odrski postavitvi je sodeloval tudi Marko Pukšič. OFS Zavrč OŠ Cirkulane-Zavrč je zimi za-žugala, da prihaja korant, nastop je pripravila vodja skupine Janja Solina Črnivec. OFS OŠ Cirkov-ce se je predstavila s spletom Prazna korpa, za odrsko postavitev je poskrbela vodja skupine Metka Kaiser. Starejša OFS FD Lanco-va vas je prikazala delo kovača, vodji skupine Katji Brodnjak je pri odrski postavitvi pomagala Nežka Lubej. OFS Kulturnega društva Destrnik je s prazničnimi igrami obiskovalce popeljala v velikonočni čas. Skupino vodi Marko Pukšič, pri odrski postavitvi je sodelovala še Aleksandra Petrovič.
Voditeljica območnega srečanja mladih folklornikov Sanja Se-linšek je poudarila, da prireditev vsako leto prikaže otroško radoživost ter igre in plese, ki so jih otroci poznali nekoč: »Folklorna
tradicija je v teh krajih še vedno zelo živa, v folklornih skupinah pa delujejo tudi tisti najmlajši, ki se šele učijo o plesih, šegah in navadah ter spoznavajo tradicijo svojega okolja.« Srečanje je strokovno spremljala Petra Nograšek,
Franjo Frančič:
Je zima v krilu poletja
Pred dvema mesecema smo že segli po Franju Frančiču, tokrat vam spet ponujamo v branje njegov roman. Čas je, da ga spoznate, če ga še niste.
ki je skupinam podala mnenja o nastopih in priporočila za nadaljnje delo. Vodja ptujske območne izpostave JSKD Iva Ferlinc je mentorje nagradila s priznanji za sodelovanje.
Eva Milošič
Glavna oseba romana je tokrat ženska. In ker je roman napisan prvoosebno, je Franjo Frančič tokrat pač - Franja. Pisatelj nam v tem romanu opisuje zelo zapleten svet, razgalja osebo, ki jo maličijo družinske travme in družbena neusmiljenost, v okruten svet vrženega otroka, ki (si) kot odrasel človek zadaja bolečino, ker je, prikrajšan za ljubezen, ranjen. Pri tem se ne ozira na družbeno in politično korektnost, pripoveduje brez okolišenja in olepševanja. Zaradi potrebe po človeški bližini se zapleta v konflikten klobčič različnih vlog - matere, žene, ljubice. »Zapisano niso izmišljije ali fantazijska zgodba,« opozarja Frančič na začetku te svoje knjige, »marveč bolj ali manj natančni zapiski pripovedovanj žensk, ki sem jih srečal, jim prisluhnil.« Kako mojstrsko jim je znal prisluhniti, pa boste spoznali, če v knjižnici poiščete roman Je zima v krilu poletja.
Ocena: 5.	jš
Nogomet
Nov odločen mariborski korak k zvezdici
Stran 12
Rokomet
Dostojno slovo Ptujčank od sezone
Stran 12
Nogomet
Ptujčani na Obali bližje zmagi
Stran 13
Nogomet
Prva zmaga Vidma za veliko olajšanje
Strani 13
Odbojka
Zmaga, tretje mesto in slovo Anje Cvim
Strani 14
Šolski šport
Pregled rokometnih in odbojkarskih tekmovanj Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo
Gajser »na domači dirki« le za jeznim Cairolijem
V nedeljo se je v italijanskem Trentinu po štirih oddaljenih dirkah - v Katarju, Indoneziji, Argentini in Mehiki - začel evropski del sezone svetovnega prvenstva v motokrosu. Zaznamovali so jo številni slovenski navijači na nam najbližji preizkušnji, tisti, zaradi katerega so zvečine tja odpotovali, pa jih je razveselil z dobrimi vožnjami.
Najboljši motokrosist na svetu, svetovni prvak Tim Gajser iz Pečk pri Makolah, je sobotne kvalifikacije končal kot tretji, kar mu je v nedeljo na obeh dirkah v konkurenci omogočalo dober startni položaj. Najboljšega si je lahko izbral domačin Antonio Cairoli, drugega
Dirka za SP v Italiji, rezultati:
Francoz Gautier Paulin, za Gajserjem pa so se zvrstili Francoz Romain Febvre, Nemec Max Nagl in Belgijec Clement Desalle.
Dve povsem različni vožnji
Gajser je v nedeljo pokazal dva obraza; v prvi vožnji ni bil povsem zanesljiv, dve napaki pa sta omogočili tekmecem, da so ga zrinili na tretje mesto. Nekaj časa je bil sicer tudi povsem na vrhu, ko se je po startu prebil na drugo mesto in nato prehitel domačega aduta Cairolija, ki pa se je hitro vrnil na najboljši položaj; večino te vožnje je bil
			1., 2. dirka		GP
1. Antonio Cairoli	Italija	KTM	25	22	47
2. Tim Gajser	Slovenija	Honda	20	25	45
3. Arnaud Tonus	Švica	Yamaha	22	14	36
4. Evgeny Bobryshev	Rusija	Honda	14	20	34
5. Gautier Paulin	Francija	Husqvarna	1S	15	33
Skupni vrstni red v SP (5/19)
1.	Tim Gajser
2.	Antonio Cairoli
3.	Clement Desalle
4.	Evgeny Bobryshev
5.	Gautier Paulin
Slovenija	Honda	201
Italija	KTM	1S3
Belgija	Kawasaki	151
Rusija	Honda	145
Francija	Husqvarna	145
nato slovenski dirkač, ki pa se je v Trentinu pred množico navijačev v rumenem počutil skorajda kot doma, drugi, na koncu pa tretji, saj ga je nekaj krogov pred koncem prehitel še tokrat odlični Švicar Arnand Tonus.
A izhodišče po polovici dirke je bilo dobro, še boljši pa je bil nato začetek druge vožnje; slovenski mojster mo-tokrosa je najhitreje potegnil s starta, italijanski mojster je ostal ob njem in nato za njim, potem pa je sledila prava mala katastrofa za Cairolija. Po napaki in padcu v tretjem zavoju je zdrsnil globoko v ozadje in kazalo je, da ne bo nič z visoko uvrstitvijo.
Toda medtem ko se je Gajser udobno s precejšnjo prednostjo vozil na prvem mestu, se je jezni Cairoli začel prebijati naprej. Do sedmega mesta je prišel brez večjih težav, prva večja ovira je bil Tonus, potem pa je moral pokazati vse znanje, odločnost in tudi nekaj agresije, da se je včasih nekoliko na silo prebil mimo tekmecev.
Zadnja branika Gajserjeve skupne zmage na dirki - če bi namreč Italijan ostal tretji
Tenis • FED cup reprezentanca
Slovenke z visokimi cilji
Tim Gajser pred svojimi navijači na »slovenskem ovinku« v Pietramurati.
ali slabši, bi v seštevku slavil Gajser - sta bila v zadnjih dveh krogih aktualni svetovni prvak razreda MX2 Jeffrey Her-lings in Timov klubski kolega na Hondi Jevgenij Bobrišev. Italijan pa je oba prehitel na enak način, z agresivnim vstopom v zavoj, kjer je že pred tem pridobival mesta, tako da se je v zadnjem krogu le prebil na zanj rešilno 2. mesto. Na koncu je Italijan zbral 47 točk, Slovenec pa 45. Tretji je bil Švicar Arnaud Tonus.
Na dirki za VN Trentina prvič v tej sezoni Gajser ni bil edini Slovenec; na startu sta bila še Klemen Gerčar in Pe-
ter Irt. Prvi je osvojil končno 27., drugi pa 29. mesto.
»Bil sem kar malo jezen. Tim me je zaprl, nato sem padel in na tej stezi se je zelo težko prebijati iz ozadja. Vozil sem na vso moč, spodbujali so me navijači in res sem vesel, da mi je uspelo priti do zmage,« je bil takoj po dirki Cairoli prepričan, da ga je mlajši slovenski tekmec na začetku druge vožnje oviral.
Zadovoljen pa je bil tudi Gajser, čeprav mu je na koncu zmaga ušla: »Dobro je, tudi drugo mesto je zelo v redu. Imel sem dve povsem različni vožnji, prva ni bila
najboljša, druga pa precej boljša. Vse je bilo super, prav užival sem, predvsem pa gre velika zahvala vsem mojim navijačem tukaj. Slišal sem jih v vsakem zavoju, res je bilo odlično,« je črto pod dirko, ki ji lahko mirno reče domača v SP, potegnil Gajser.
V skupnem seštevku ima sedaj Gajser pred Cairolijem 18 točk prednosti (201-183), tretji je Belgijec Clement Desalle (151). Sezona se bo konec tedna nadaljevala s preizkušnjo za VN Evrope -na mivki v nizozemskem Val-kenswaardu.
sta, JM
Daniel Šantl, Tamara Zidanšek, Andrej Kraševec, Kaja Juvan in Andreja Klepač
Minuli konec tedna je nastope za letos opravila moška teniška reprezentanca v Davisovem pokalu, čez en teden bo priložnost dobila še ženska izbrana vrsta v pokalu Fed. Igralke pod vodstvom kapetana Andreja Krašev-ca bodo v Litvi nastopile z željo, da si izborijo sodelovanje v prvi evroafriški skupini v prihodnji sezoni.
Barve Slovenije bodo zastopale Tamara Zidanšek, Dalila Jakupovic, Kaja Juvan in Andreja Klepač, na tekmovanju pa jih zagotovo čakajo trije dvoboji, v primeru osvojitve prvega mesta v eni od dveh skupin pa nato še odločilna partija za preboj v višji rang tekmovanja.
Čeprav Slovenija ne bo uvrščena med nosilke tekmovanja, saj se za to upošteva lestvica Mednarodne teniške zveze ITF, je po uvrstitvah na lestvici WTA med favoriti za najvišja mesta. Švedska in Luksemburg imata sicer
prijavljeni igralki med prvih sto na svetu, Slovenija pa ima najbolj homogeno ekipo in najboljšo igralko med dvojicami. Dalila Jakupovic in Tamara Zidanšek sta uvrščeni pod 150. mesto na svetu, 16-letna Kaja Juvan sodi med najboljše mladinke na svetu, Andreja Klepač pa je po letošnjih rezultatih sedma igralka sveta med dvojicami.
»Imam občutek, da se bodo mlade igralke odlično vklopile v ekipo in da bomo v Litvi konkurenčni za najvišja mesta. Čaka nas še nekaj ui-gravanja, da vidimo, katera igralka bo nastopila oziroma katera se bo najbolje ujela s Klepačevo, naša osnovna misel pred potjo pa je zmaga in napredovanje v prvo evro-afriško skupino,« poudarja Kraševec.
Tako Tamara Zidanšek kot Kaja Juvan in Andreja Klepač, ki so se udeležile novinarske konference - Dalila Jakupo-vic je trenutno v Kolumbiji,
kjer nastopa na turnirju WTA -, so poudarile, da je nastop za reprezentanco velika čast in hkrati obveza. Najvišje uvrščena Slovenka je 19-letna Tamara Zidanšek (141. WTA), ki je letos v Laucesto-nu (60.000 dolarjev) igrala finale posameznic in dvojic: »To bo moj prvi nastop na Pokalu federacij in spremljajo me posebni občutki. Ekipno tekmovanje je drugačno od preostalih turnirjev. Vse je bolj povezano, ekipa je s teboj ob igrišču in komaj čakam, da nastopim.«
Tekmice Slovenije v Litvi bodo lahko Danska, Egipt, Luksemburg, Norveška, Južnoafriška republika, Švedska ali gostiteljice. Po prijavah je najvišje uvrščena igralka Johanna Larsson (57.) s Švedske, sledi pa ji Luksembur-žanka Mandy Minella (68.). Žreb bo 18. aprila, dvoboji pa bodo potekali od 19. do 22. aprila.
sta
Foto: AMZS
12 Štajerski
Šport
torek m 1S. aprila 2017
Nogomet • 1. slovenska liga, 29. krog
O I nLLClf. U..L £_al IUVIU \OV.j.
RUDAR VELENJE: Radan, Iharoš, Zec, Billong, Mužek, Bolha, Pi-šek (od 71. Lotrič), Črnčič (od 76. Grbic), Glavina, Vručina (od 87. Bokalic), Mary. Trener: Vanja Radinovic.
MARIBOR: Handanovič, Palčič, Šuler, Defendi, Hodžic, Bohar (od 85. Ogrinec), Vrhovec, Pihler, Hotic, Zahovič (od 81. Novakovic), Ta-vares. Trener: Darko Milanič.
Gorica in Celje ostajata v boju za 4. mesto
V soboto sta bili odigrani le dve srečanji 29. kroga, v derbiju sta se pomerili ekipi Gorice in Celja, ki spomladi pridno zbirata točke. Celjani so bili celo neporaženi (Gorica je izgubila le z Mariborom), tako je ostalo tudi po tekmi. Dalibor Volaš je z 11. golom v sezoni prinesel vodstvo boljši ekipi v prvem polčasu, a so Goričani znali izenačiti (podobno je bilo tudi v Kidričevem, tam so celo povsem preobrnili rezultat). Gorica je z remijem ohranila dragoceno prednost štirih točk, boj za 4. mesto pa kljub temu ostaja odprt.
1. LIGA TELEKOM SLOVENIJA
REZULTATI 29. KROGA:
Rudar Velenje - Maribor 0:1 (0:1);
Gorica - Celje 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Volaš (22.), 1:1 Boben (55.). Tekme Aluminij - Koper, Domžale - Krško in Olimpija - Radomlje so bile odigrane v ponedeljek, po sklepu redakcije.
1. MARIBOR	29	19	7	3	57:22	B4
2. DOMŽALE	2S	14	B	S	52:30	4S
3. OLIMPIJA	2S	14	B	S	40:27	4S
4. GORICA	29	12	9	S	39:34	45
5. CELJE	29	11	S	10	3B:33	41
6. KOPER	2S	9	10	9	29:33	37
7. RUDAR	29	9	S	12,	41:42	35
8. KRŠKO	2S	B	12	10	30:40	30
9. ALUMINIJ	2S	7	7	14	27:47	2S
10. RADOMLJE	2S	1	7	20	19:BB	10
Nov odločen korak k zvezdici
Najboljši strelci: 15 zadetkov: Dominik Glavina (Rudar), Luka Zahovic (Maribor); 13 zadetkov: Miran Burgic (Gorica), John Mary (Rudar); 11 zadetkov: Dalibor Volaš (Celje); 10 zadetkov: Filip Dan-gubic (Krško), 9 zadetkov: Milivoje Novakovic, Dare Vršič (oba Maribor); 8 zadetkov: Žiga Škoflek (Aluminij), Slobodan Vuk, Marko Alvir (oba Domžale); 7 zadetkov: Leon Benko, Miha Zajc (oba Olimpija), Marcos Tavares (Maribor).
Najboljši asistenti: 11 asistenc: Dare Vršič (Maribor); 10 asistenc: Matic Vrbanec (Aluminij); 7 asistenc: Denis Klinar (Olimpija); 6 asistenc: Jan Repas (Domžale), Jure Balkovec (Domžale), Rifet Kapic (Gorica), Matej Podlogar (Celje); 5 asistenc: Bojan Vručina (Rudar), Dino Hotic, Marwan Kabha (oba Maribor).
Mariborčani so hitro preboleli pokalni neuspeh v pol-finalnih obračunih z Olimpi-jo. Na gostovanju v Velenju so se po dveh prvenstvenih remijih vrnili na zmagovite tirnice, Velenjčane, ki na domačo zmago čakajo že od konca novembra (v vsem prvenstvu so doma zmagali le dvakrat), so premagali povsem zasluženo. Z izjemo začetka drugega polčasa so bili boljši tekmec, že v prvem polčasu so izkoristili eno od priložnosti, kar je bilo dovolj za uspeh. S tem so samo potrdili, da visoke prednosti pred najbližjimi zasledovalci na prvenstveni razpredelnici ne nameravajo zapraviti in da odločno korakajo nasproti novi »zvezdici« - naslovu državnih prvakov.
Marcos Tavares je s strelom čez gol napovedal, da bo velenjska obramba doživljala težke trenutke. Dolgo časa je tudi odlično opravljala svoje naloge, saj so Mariborčani kljub terenski premoči svoj prvi strel v okvir vrat sprožili šele v 24. minuti, ko je Damjan Bohar žogo poslal v roke Mateja Radana. Le minuto zatem je imel Radan težje delo, ko je domača obramba podarila priložnost Tavaresu, vendar je domači vratar odlično posredoval. Na pravem mestu je bil tudi ob strelu Dina Hotica od daleč, v 39. minuti pa je vendar moral po žogo v mrežo. Aleks Pihler je na desni strani
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Maribora (na fotografiji Dino Hotic) so s tremi točkami iz Velenja še korak bližje naslovu državnih prvakov. Kidričani (na fotografiji Milan Kocic) so tekmo s Koprom odigrali v ponedeljek.
našel Hotica, ki je z nekaj sreče žogo spravil do Luka Zaho-vica, ki jo je na prsih umiril, nato pa jo z volejem poslal mimo Radana - 0:1. Za mariborskega napadalca je bil to
15. gol v sezoni (prvi po približno 450 minutah posta), s katerim se je na prvem mestu najboljših strelcev izenačil z velenjskim napadalcem Dominikom Glavino.
Slednji je bil skupaj s svojimi soigralci v prvem polčasu povsem neviden, njegova ekipa ni sprožila niti enega strela v okvir vrat, zato pa so bolj ambiciozno začeli drugi del.
Rokomet m 1. A SRL (ž)
Tenis m Mednarodna turnirja Tennis Europe (TE) mí
Dostojno slovo Ptujčank od sezone Straškova uspešna na Islandiji, Planinše
Krim Mercator -ŽRK Aklimat Ptuj 44:23 (20:14)
RK KRIM MERCATOR: Ger-gijev 6, Benko 3, Milanovič-Li-tre 4, Abina 3, Jeriček, Hrnčič
2,	Stefanišin, Bajramovska 4, Marinček, Omoregie 3, Zulič
3,	Koren 6, Barič, Kamdop 3, Amon4, Zrimšek3. Trener: Uroš Brega r.
ŽRK AKLIMAT PTUJ: Mateša 6, Kac 1, Kreft 4, Puž, Kolednik
3,	Križanec, Širec, L. Čagran, Selinšek 5, M. Majcen, Korotaj
4.	Trener: Nikola Bistrovic. Ptujčanke so se od sezone
2016/2017 poslovile s pričakovanim porazom v Lju-
1. A SRL (ž)			
REZULTATI 22. KROGA: Bra-			
nik - Mlinotest Ajdovščina 21:37			
(15:1B), Z'dežele -	Ljubljana		
42:23 (22:13), Krim Mercator			
- Aklimat Ptuj 44:23 (20:14).			
Tekmi Z.U.R.D Koper	-	Krka in	
Zagorje - Velenje bosta odigra-			
ni v sredo in soboto.			
1. KRIM MERCATOR 19 19	0	0	3S
2. ZAGORJE 19 16	0	3	32
3. Z'DEŽELE 19 14	0	5	2S
4. MLIN. AJDOVŠČINA 20 14	0	B	2S
5. Z. DOLINE ŽALEC 20 11	0	9	22
6. KRKA 19 8	1	10	17
7. AKLIMAT PTUJ 20 7	1	12	15
8. Ž.U.R.D. KOPER 18 5	1	12	11
9. LJUBLJANA 19 5	0	14	10
10. VELENJE 19 2	2	15	B
11. BRANIK 20 2	1	17	5
Foto: Črtomir Goznik
Stela Mateša (Aklimat Ptuj)
bljani, toda tokrat z igro niti približno niso razočarale. Nasproti jim je namreč stal dvakratni evropski prvak Krim, ki se po letih zatišja ponovno vrača v evropsko elito. Varovanke Uroša Bregarja so tekmo začele v najboljši postavi, kot da je tekmec sloviti Gyor in ne ptujska ekipa.
Kljub temu so se gostje v prvem polčasu odlično držale, pravzaprav so odigrale enega najboljših polčasov letos. Držale so se navodil trenerja Bistrovica, obenem pa je svoje naredila tudi sproščenost. Igra je bila tekoča in kombinatorna, posledica tega je bil še v 15. minuti minimalen zaostanek (10:9). V tem delu so gostje res uprizorile dobro predstavo, nato pa je v nadaljevanju vendarle pričakovano prišla do izraza bistveno boljša kondicijska priprava in individualna ka-
kovost domačih igralk. Prednost je začela rasti, toda kljub končnemu visokemu porazu je bilo samo srečanje z vidika gostij daleč od blamaže. Nenazadnje so ob koncu dobile priložnost tudi rokome-tašice, ki igrajo manj, tako da je bilo sobotno gostovanje pravzaprav praznik za ptujske rokometašice, še posebej mlajše, obenem pa dober test za ekipo Krima, ki jo čakata še finale slovenskega pokala in končnica regionalne lige.
Za Ptujčankami je torej prva sezona med prvoligaši-njami po nekaj letih in v naslednjih tednih in mesecih bo čas za analize in ocene, ali je bila uspešna ali ne. Glede na vse »kolobocije« med prvenstvom končno 7. mesto niti ni tako slabo, prav gotovo pa bo poslej imela največ dela uprava kluba.
Nikola Bistrovic, trener ŽRK Aklimat Ptuj: »Sama tekma s Krimom je bila nekako preslikava cele sezone. Na trenutke smo odigrali odlično, spet nato so prišli na dan vsi naši problemi. 7. mesto ob koncu se mi zdi realno, čeprav smo zaostali za tiho želenim 5. mestom. Očitno smo bili pred začetkom prvenstva preveč ambiciozni, a po seriji porazov smo se v končnici tekmovanja pobrali ter prehiteli tako Ljubljano kot Koper, kar je seveda pozitivno.«
tp
Pretekli teden sta bila na mednarodnih turnirjih serije Tennis Europe (TE) aktivna dva mlada člana TK Terme Ptuj, Filip Jeff Planinšek in Nika Strašek. Nastopala pa sta na povsem različnih koncih Evrope.
Dvakrat do četrtfinala
15-letni Filip se je udeležil turnirja TE U-16 v Pančevu (Pečin memorial), ki je imel oznako visoke 2. kategorije. V Srbiji je med posamezniki tekmovalo kar 64 mladih, član ptujskega kluba pa je imel status 16. nosilca. V prvih treh krogih je bil uspešen proti trem domačim igralcem, najodmevnejša pa je bila zmaga proti 4. nosilcu.
Turnir TE U-16 v Srbiji (2. rang), posamezniki:
1.	krog: Planinšek (16.)
-	Relja Eskic (Srbija) 1:6, 6:1, 6:4;
2.	krog: Planinšek (16.)
-	Lazar Miličevic (Srbija) 7:6(2), 7:5;
3.	krog: Planinšek (16.)
-	Vanja Dobrnjac (Srbija,
4.)	3:6, 6:2, 7:5; četrtfinale: Planinšek
(16.) - Luca Nardi (Italija,
5.)	4:6, 3:6.
Vanja Dobrnjac je Filipov vrstnik, na turnirjih TE pa je doslej dosegel šest turnir-skih zmag (Filip eno), a ga je Slovenec tokrat ustavil. S tem se je uvrstil med osme-rico najboljših na turnirju, napredovanje v polfinale pa mu je preprečil šele 13-letni Luca Nardi. Mladi Italijan je eden najboljših mladih igralcev Evrope, v kategoriji U-14 zaseda 3- mesto. Mariborčana je ugnal v dveh nizih.
Filip je nastopal tudi v
konkurenci dvojic, njegov partner je bil Relja Eskic. Slo-vensko-srbska naveza je tudi v tej konkurenci prišla do četrtfinala, kjer sta ju ustavila 2. nosilca, Peter Fajta in Peter Sallay. Madžara sta bila boljša v treh nizih, 6:4, 3:6, 7:10.
Nika do finala
Manj zahteven je bil turnir TE U-14 na najbolj severnem koncu Evrope, na Islandiji, v kraju Kopavugor (WOW Air Open), saj je med posamezni-
Nika Strašek (TK Terme Ptuj) se je na Islandiji uvrstila v finale turnirja TE U-14 med posameznicami.
torek m 1S. aprila 2017
Šport
Štajerski	13
Vanja Radinovic, trener Rudarja: »V tekmo smo vstopili, da se pošteno zoperstavimo najboljši ekipi v Sloveniji. To nam je uspelo, za ugodnejši rezultat pa bi morali izkoristiti eno od priložnosti: proti Mariboru je pač treba zabiti gol, sicer ne moreš računati na uspeh.«
Darko Milanič, trener Maribora: »Gostovanje v Velenju je bilo težko, saj je domača ekipa zelo čvrsta in izkušena, zna igrati lep nogomet. Uspelo nam jih je onemogočiti, bili smo boljši tekmec skozi celotno srečanje, en zadetek pa je bil dovolj za zelo pomembne tri točke.«
Nogomet m 2. SNL, 21. krog
Turnir TE U-14 v Islandiji (3. rang), posameznice:
2. krog: Strašek (4.) -Maria Popova (Rusija) 6:4, 6:4;
četrtfinale: Strašek (4.)
-	Lara Bakhaya (VB, 5.) 6:4, 6:2;
polfinale: Strašek (4.)
-	Clarissa Blomqvist (Finska) 4:6, 6:0, 6:4;
finale: Strašek (4.) - Da-sha Plekhanova (Kanada, 3.) 2:6, 2:6.
Ptujčani na Obali bližje zmagi
V 47. minuti je imel lepo priložnost Jean Claude Billong, a je z neposredne bližine z glavo streljal mimo gola. Nekaj minut pozneje je gostujoči vratar Jasmin Handanovic podaril žogo Glavini, a nato popravil napako, strel velenjskega napadalca z 20 metrov je ubranil. Glavina je poskušal tudi minuto pozneje, toda streljal je slabo, žoga je zletela mimo gola. Še najbližje zadetku so bili Velenjčani v 72. minuti, zelo dober strel Glavine pa je Handanovic uspel odbiti do Lotriča, ki pa ni prišel do čistega strela. Mariborčani so preživljali težke trenutke, toda še dovolj zgodaj zaustavili tekmečev nalet. Prepustili so mu sicer pobudo, sami pa prežali na protinapade in na strele od daleč.
sta, JM
Ankaran Hrvatini -Drava Ptuj 0:0
DRAVA PTUJ: Trajkovski, Močič, Šalamun (od 68. Kuko-vec), Marcius (od 75. Lesko-var), Šporn, Čeh, Bašič, Petek, Roškar, Golob, Križan. Trener: Simon Sešlar.
Na atletskem stadionu SRC Bonifika v Kopru sta se na odlični igralni površini pomerili moštvi Ankarana Hr-vatinov in Drave. Ptujčani so večino igralnega časa narekovali tempo igre in so kontrolirali situacijo na igrišču. Kljub nekaterim dobrih situacijam pa niso zabili zadetka in so si s Primorske pripeljali samo točko.
Bili so blizu celo vsem trem, saj so dobro delovali v polju, kjer so onemogočali konkretnejši razvoj igre An-karančanom. Ti v prvem delu niso imeli izrazitejših priložnosti, le dvakrat ali trikrat so se znašli v polpriložnostih, vendar niso resneje ogrozili vratarja Trajkovskega. Na drugi strani je Drava kontinuirano napadala, v prvih 45 minutah pa velja izpostavit
_


Foto: Črtomir Goznik
Vratar Tadej Trajkovski (Drava) je na srečanju z Ankaranom ostal nepremagan.
dve situaciji: v prvi je Šporn iz ugodnega položaja zgrešil, v drugi pa Križanu iz ugodnega položaja ni uspelo premagati vratarja Bužana.
Po odmoru se situacija na zelenici ni bistveno spremenila, je pa potek tekme kar oviral močan naliv. Ptujčani so še naprej gradili igro in iz-
Nogomet • 3. SNL sever, Lige MNZ Ptuj
Prva zmaga Vidma za veliko olajšanje
ajših selekcij
k v Srbiji
cami nastopalo 18 tekmovalk. Med njimi je bila Nika Stra-šek postavljena za 4. nosilko. 13-letna Ptujčanka je bila v uvodnem krogu prosta, nato pa je bila zaporedoma uspešnejša od 12-letne Rusinje Marie Popove, 13-letne Britanke Lare Bakhaya in 12-letne Finke Clarisse Blomqvist. To ji je prineslo prvo uvrstitev v finale na turnirjih serije TE, pomerila pa se je z vrstnico iz Kanade, Dasho Plekhanovo. Slednja je bila kot 3. nosilka tokrat premočna za Niko.
Nika je nastopila tudi v konkurenci dvojic, kjer je moči združila z Irko Juliano Carton. Uvrstili sta se v polfinale, tudi tu pa je bila premočna Plekhanova z rusko soigralko Mario Popovo.
JM
3. SNL sever
REZULTATI 19. KROGA:
Šmartno 1928 - Dravograd 2:2, Maribor B - Fužinar Ravne Systems 3:2, S.Rojko Dobrovce
-	Rogaška 1:1, ZU-VIL Brunšvik
-	ŠD Videm 1:3, AjDAS Lenart
-	Šmarje pri Jelšah 4:0, Mons Claudius - Šampion 2:0, Koro-tan Prevalje - Dravinja 0:1.
1.	MARIBOR B 19 16 2 1 67:15 50
2.	NK ROGAŠKA 19 10 5 4 49:22 35
3.	DRAVINJA 19 10 3 6 31:22 33
4.	DRAVOGRAD 19 9 5 5 29:28 32
5.	KOR. PREVALJE 19 9 4 6 45:32 +31
6.	FUŽINAR RAVNE 19 8 5 6 33:26 29
7.	ŠMARJE PRI J. 19 8 5 6 23:27 29
8.	MONS CLAUD. 19 7 5 7 40:36 26
9.	ŠAMPION 19 7 2 10 35:42 23
10.	DOBROVCE 19 6 4 9 28:39 22
11.	VIDEM 19 6 3 10 24:36 21
12.	BRUNŠVIK 19 4 4 11 30:55 16
13.	AJDAS LENART 19 3 6 10 24:43 15
14.	ŠMARTNO 28 19 3 1 15 12:47 10
ZU-VIL BRUNŠVIK - VIDEM 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Krajnc (24.), 0:2 Plajnšek (50.), 1:2 Plavšič (52.), 1:3 Muric (90.).
VIDEM: Žuliček, Koren, Cafu-ta, Travnikar, Gerečnik, Lah (od 46. Kostanjevec), Tement, Muric, Plajnšek (od 66. Pintarič), Kovačič (od 63. Božak), Krajnc. Trener: Primož Gorše.
Naposled so tudi nogometaši Vidma dočakali žarek sonca in v petem spomladanskem krogu tudi prvič zmagali. V bližnjem Brunšviku so tako dokazali, da se moštvo počasi konsolidira in kot tako bo poslej nevarno prav vsakemu tekmecu. To pa je tudi tisto, kar navijači rumeno-zele-nih pričakujejo in želijo od svojih fantov, še posebej glede na kadrovske premike pozimi. Videm je začel odločno, zago-
spodaril je na igrišču, toda izrazitejše priložnosti ni bilo. Gostje so sicer z igro po tleh povsem umirili domačine, za katere nastopa kar nekaj igralcev, ki jih ljubiteljem nogometa na našem koncu ni treba posebej predstavljati (Wojciechowski, Požegar, Lončarič, Čeh, Lešnik, Perkovič, Klajnšek ...). Po zadetku Krajn-ca, ki je bil plod izjemne akcije Videmčanov, so se gostje le-te-ga kar malo »ustrašili«, domačini so prevzeli iniciativo, nanizali tudi kakšno priložnost, toda čuvaja mreže Vidma Žulička vendarle niso ugnali.
Takoj v nadaljevanju je bilo že 0:2, zadel je mladi Plajnšek, a varno vodstvo rumeno-zelenih ni trajalo dolgo, saj je Plavšič Brunšvik ponovno »vrnil med žive« - v mrežo je pospravil odbitek. Dobrih 100 gledalcev je še naprej spremljalo odprt dvoboj, kjer se ni kalkuliralo, podje-tnejši pa so bili Goršetovi varovanci. Domačini so sicer zadeli, a iz prepovedanega položaja in sodnik je zadetek razveljavil. Za goste so nevarno poskušali Božak, Pintarič in Plajnšek, najlepšo priložnost pa je zapravil Krajnc, ki je zgrešil iz bližine. Videm za zapravljeno ni bil kaznovan, ob koncu je končni izid tekme postavil Murič
Zmaga Vidma je povsem zasluženo in trdo prigarana, toda sedaj se začenja sila zahteven ritem. Konec tedna bodo rume-no-zeleni gostili Dobrovce, sledi sredino gostovanje pri Šmar-tnem 1928, nato pa prihaja domača poslastica z Mariborom B. V taboru Vidma tudi upajo, da bodo do strnjenih in zahtevnih preizkušenj sanirali še preostale zdravstvene težave. Blizu vrnitve sta namreč tako Kmetec kot Hliš.
Gorenjski derbi Triglavu, na Dolenjskem remi
V 21. krogu sta bili uspešni vodilni ekipi lige, Triglav in Dob, tretje uvrščene mu Ankaranu je točki odščipnila Drava. Vodilni Triglav je v kranjskem obračunu brez težav ugnal mestnega tekmeca, drugouvrščeni Roltek Dob pa z nekoliko več težav Brda. V Brežicah so gostovali Novomeščani, ki so med tednom odigrali polfinale Pokala Slovenije. Tokrat se je tekma končala z remijem, čeprav je Krka že vodila 0:2. Krka in Drava sta sedaj z enakim številom točk trdno zasidrani v sredini lestvice.
REZULTATI 21. KROGA:
Ankaran-Hrvatini - Drava
peljali nekaj obetavnih akcij, v katerih pa so bili v zaključkih premalo konkretni ali pa je zmanjkala zadnja odločilna podaja, ki bi pripeljala do mat položaja. Na drugi strani so Primorci še naprej s težavo prihajali do zaključnih strelov, njihovo edino solidno situacijo je zapravil Jurina. Pri Dravi je poizkušal Čeh, mimo vrat je streljal tudi Kukovec, daleč najlepšo priložnost pa je v 83. minuti zapravil Križan. Takrat je Bašic poslal idealen predložek z leve strani, Križan pa je z neposredne
Ptuj 0:0;
Triglav Kranj - Zarica Kranj 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Hajdare-vič (25., ag), 2:0 Durkovič (39.), 3:0 Poplatnik (80.);
Roltek Dob - Brda 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Kidrič (2.), 1:1 Sim-čič Zuljan (30.), 2;1 Račič (55.);
Brežice-Terme Čatež - Krka 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Dežman (4.), 0:2 Potokar (56.9, 1:2 Turkovič (72.), 2:2 Žerjav (76.); rdeči karton: Drnovšek (92., Krka).
1.	TRIGLAV KRANJ 19 16 1 2 44:12 49
2.	ROLTEK DOB 20 13 5 2 49:17 44
3.	ANKARAN 20 12 2 6 38:21 38
4.	BREŽICE ČATEŽ 20 8 6 6 28:28 30
5.	KRKA 19 7 3 9 38:29 24
6.	DRAVA PTUJ 20 7 3 10 34:41 24
7.	BRDA	20 4 5 11 15:30 17
8.	FARMT. VERŽEJ 19 4 4 11 14:35 16
9.	ZARICA KRANJ 20 5 1 14 16:46 16
10.	ZAVRČ 9 1 2 6 16:33 5
bližine s strelom z glavo zadel - vratnico.
Tako je ostalo pri začetnem rezultatu, ptujski nogometaši pa so dokazali, da se lahko povsem enakovredno kosajo tudi proti ekipi Ankarana Hrvatinov, ki je pri vrhu drugoligaške razpredelnice in je pokazala ambicije za napredovanje. Spomnimo: med varovanci Vlada Badžima so tudi Jaka Štromajer, Marin Jurina, Erik Gliha, Tim Vodeb, Jan Pahor, Luka Badžim ...
David Breznik
Super liga:
Bukovci tavajo še naprej
REZULTATI 16. KROGA:
Središče ob Dravi - Bukovci 3:2 (1:2); strelci: 0:1 Antolič (18.), 0:2 Antolič (44.), 1:2 Jau-šovec (45.), 2:2 Rakovec (60., z 11 m), 3:2 Rakovec (70.);
Hajdina - Skorba 2:1 (1:0); strelca: 1:0 Štumberger (1.), 1:1 Lenart (83.), 2:1 Štumberger (92.).
Kljub temu da sta bili v Super-ligi v soboto odigrani le dve srečanji, pa številni gledalci niso ostali ravnodušni. V Središču so pokleknili Bukovci, čeprav se je zdelo, da bodo z lahkoto prešli čez »zeleno oviro«. Po zadetkih Antoliča so namreč vodili že z 0:2, toda nato so na sceno stopili domačini. Junak tekme je bil nekdanji dravaš Rakovec z
dvema doseženima zadetkoma. V derbiju občine Hajdina so po nekaj neprepričljivih predstavah tokrat vendarle slavili domačini. Glavni akter srečanja je bil Štumberger, ki je zadel na začetku in nato še ob koncu srečanja.
tp
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 16. KROGA: Boč
Poljčane - Markovci 0:0, Rogo-znica - Gorišnica 2:3 (1:1), Dornava - Tržec 1:0 (1:0).
1.	GORIŠNICA 16 10 3 3 30:22 33
2.	MARKOVCI 16 10 2 4 32:15 32
3.	ROGOZNICA 16 8 2 6 28:20 26
4.	PODLEHNIK 15 7 3 5 31:17 24
5.	PRAGERSKO 15 7 3 5 33:27 24
6.	LESKOVEC 15 6 1 8 20:35 19
7.	TRŽEC 16 6 0 10 24:29 17
8.	BOČ POLJČANE 16 5 2 9 18:25 17
9.	DORNAVA 16 5 1 10 20:31 16
10.	ORMOŽ 15 5 1 9 20:35 16
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 13. KROGA:
Zgornja Polskava - Polskava Avto prevozništvo Grobelnik 0:2
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Dornave so na svojem igrišču minimalno ugnali ekipo Tržca.
(0:1), Majšperk - Grajena 0:5 (0:3), Pohorje Oplotnica - Lovrenc 2:2 (1:1).
1.	GRAJENA 12 11 0 1 59:10 33
2.	POLSKAVA 12 11 0 1 36:8 33
3.	ZG. POLSKAVA 11 7 0 4 32:18 21
4.	MAJŠPERK 12 6 1 5 21:31 18
5.	LOVRENC 11 4 2 5 15:24 14
6.	HAJDOŠE 10 4 1 5 18:15 13
7.	SLOVENJA VAS 11 4 1 6 20:27 13
8.	MAKOLE MIHA 11 1 0 10 9:36 3
9.	POHORJE OPL. 12 0 1 11 7:48 1
Veteranske lige MNZ Ptuj
LIGA 35 VZHOD REZULTATI 10. KROGA: Gori-šnica - Dornava 0:2, Markovci - Tržec 1:5, Borovci - Podlehnik 1:1, Grajena - Podvinci 1:4.
1.	PODVINCI 10 7 2 1 29:12 23
2.	GORIŠNICA 10 7 2 1 22:15 23
3.	GRAJENA 10 6 0 4 29:16 18
4.	TRŽEC 10 6 0 4 29:28 18
5.	DORNAVA 10 3 2 5 18:19 11
6.	BOROVCI 10 1 2 7 15:30 8
7.	PODLEHNIK 10 1 4 5 11:21 7
8.	MARKOVCI 10 2 2 6 15:27 5
LIGA 35 ZAHOD REZULTATI 10. KROGA: Ge-
rečja vas - Lovrenc 0:5, Lesko-vec - Skorba 1:2, Spodnja Polskava - Hajdina 0:5.
1.	LOVRENC 9 6 1 2 29:19 19
2.	SKORBA 7 5 2 0 20:7 17
3.	HAJDINA 7 5 1 1 28:9 16
4.	GEREČJA VAS 8 3 2 3 11:14 11
5.	SP. POLSKAVA 8 3 0 5 14:21 9
6.	PRAGERSKO 8 2 1 5 11:15 7
7.	LESKOVEC 9 0 1 8 10:38 1
VETERANI 40
REZULTATA 10. KROGA: Ormož - Hajdoše 4:1, Zgornja Pol-skava - Pohorje Oplotnica 0:1.
1.	POHORJE OPL. 10 7 1 2 18:11 22
2.	VIDEM 9 7 0 2 40:16 21
3.	ORMOŽ 10 5 0 5 22:18 15
4.	ZG. POLSKAVA 10 3 2 5 14:22 11
5.	MAJŠPERK 9 2 2 5 13:20 8
6.	HAJDOŠE 10 2 1 7 17:37 7
JM
14 Štajerski
Šport
torek m 1S. aprila 2017
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Zmaga, tretje mesto in slovo Anje Cvirn
ZOK GSV Zava Ptuj - Svolley Vuzenica 3:0 (20, 18, 23)
GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Dre-venšek, Gobec, Burič, Stavbar, Gričnik, Horvat, Čabrian, Gaj-ser, Pušnik, Turnšek-Murko, Kocmut. Trenerka: Marijana Horvat Gojkošek.
Zadnja tekma sezone 2016/17 je bila v znamenju Anje Cvirn, saj se je kapetan-ka ptujske ekipe poslovila od aktivnega igranja odbojke. Na tekmi s Svolleyem je bila kljub temu ponovno vodilni člen svoje ekipe na poti do zmage. Tokrat je trenerka Marijana Horvat Gojkošek tekmo proti zelo borbeni ekipi iz Vu-zenice začela z najmočnejšo postavo (večino tekme je igrala do nedavnega poškodovana Gajserjeva, ki je na prejšnjih tekmah prišla v igro zgolj po potrebi). Na tribunah Gimnazije Ptuj se je zbralo tudi precej gledalcev, ki so glasno spodbujali domačo ekipo.
Ta je po nekaj uspelih napadih takoj povedla z 9:5, vendar so jih gostje z nepopustljivo igro v sredini niza ujele na 15:14. Sledilo je nekaj izigranih akcij in prednost
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so v zadnjem krogu sezone 2016/17 pred domačimi gledalci ugnale ekipo iz Vuzenice in potrdile končno 3. mesto v 2. ligi vzhod.
se je takoj povečala, tako da so Ptujčanke odigrale mirno končnico za 25:20. Scenarij iz prvega se je ponovil tudi v drugem setu, ko sta najprej Stavbarjeva in Cvirnova z odličnimi servisi pripeljali domačinke do lepe uvodne prednost (13:7). Še enkrat več so se odbojkarice Svolleya prebudile in se z nekaj dobrimi napadi priključile na 15:14.
V teh trenutkih je odgovornost prevzela Cvirnova, ki je v napadu dosegla nekaj zaporednih točk. V končnici seta je Stavbarjeva še enkrat nanizala serijo dobrih servisov, za zmago 25:18 je zadnjo točko znova prispevala Pušnikova.
Med drugim in tretjim nizom so se predstavniki ptujskega kluba prvič zahvalili Anji Cvirn, ki je bila po kon-
cu tekme deležna še manjše pozornosti in številnih čestitk ter zahval. Šlo je za zelo čustven trenutek za ptujsko kapetanko, ki je bila v zadnjih desetih letih vseskozi vodilna ali ena izmed vodilnih igralk. Ob slovesu je dejala: »Odločila sem se zaključiti igralno kariero, ampak to ne pomeni, da se poslavljam od odbojke in Ptuja. Čas je, da dam pri-
ložnost na igrišču mlajšim igralkam, medtem ko bom sama ostala v klubu in bom kot trenerka predajala znanje naprej mlajšim selekcijam. Zadnja tekma je bila za mene zelo čustvena, ob tem sem hvaležna tudi svoji ekipi, da smo skupaj odigrale takšno tekmo, ki mi bo ostala v lepem spominu.«
Tretji niz je bil najbolj izenačen, gledalci so spremljali številne atraktivne poteze in dolge točke, v katerih se je videla silna želja igralk obeh ekip. V zanimivem zaključku je po izenačenju na 22:22 malo prednost Ptujčankam priborila Cvirnova, zaključno žogo pa je odigrala Buričeva.
Tako se je precej izenačena tekma končala s 3:0, domače igralke pa so vedno v pravem trenutku odigrale dobro, da so prišle do zmage. Po njej je trenerka ptujske ekipe Marijana Horvat Gojkošek povedala: »Tekmo smo odigrale točno tako, kot smo se dogovorile. Igralke so naredile popolnoma vse po načrtu, prav tako pa v igri niso naredile veliko napak. Dobro smo se pripravile na nasprotnice, saj smo vedele, da nas na vsak način želijo premagati, tako da sem z današnjo tekmo in igro vseh igralk zelo zadovoljna.«
Z zmago nad Svolleyem so Ptujčanke potrdile 3. mesto, kar je bil tudi primarni cilj. Ob tem Horvat Gojkoškova
nadaljuje: »Ko sem prevzela ekipo, to je bilo približno po dveh mesecih treniranja v tej sezoni in po štirih porazih ter eni zmagi, smo bili v mali krizi. Kot trenerka sem takrat ugotovila, da lahko v nadaljevanju sezone odigramo tako dobro, da dosežemo 3. mesto, kar nam je tudi uspelo. Celotno sezono smo odigrale dobro, a vmes so bile tudi nekatere tekme, ki jih nismo odigrale na želenem nivoju.«
V ptujski sredini so se izkazale tudi nekatere mlade domače igralke, kot so Hor-vatova, Čabrianova in Dre-venškova, priključile pa so se še nekatere mlade igralke.
David Breznik
2. DOL VZHOD (Ž)
REZULTATI 22 KROGA: ŽOK
GSV Zava Ptuj - Svolley Vuzenica 3:0, Celje - Kajuh Slovan 3:2, Braslovče - Benedikt 3:1, Swatycomet Zreče - Kostmann Slovenj Gradec 3:2, Nova KBM Branik II - Prevalje 3:2, ŽOK Ljutomer - Mozirje 3:1.
1.	NOVA KBM BRANIK II 22 20 2 63:18 59
2.	PREVALJE	22 19 3 59:16 57
3.	ŽOK GSV ZAVA PTUJ 22 16 6 58:22 51
4.	ŽOK LJUTOMER 22 16 6 54:25 48
5.	MOZIRJE	22 13 9 47:39 36
6.	BRASLOVČE 22 12 10 41:42 33
7.	SVOLLEY VUZENICA 22 11 11 39:49 29
8.	CELJE	22 9 13 36:47 27
9.	SWATYCOMET ZREČE 22 6 16 27:56 18
10.	SLOVENJ GRADEC 22 5 17 27:55 18
11.	BENEDIKT 22 3 19 18:59 10
12.	KAJUH ŠOŠTANJ 22 2 20 22:63 10
Šah • Nika Kralj
Nika Kralj med šahom, šolo, glasbo... srečanje z VM Judit Polgar
Dvanajstletna Nika Kralj iz Gorišnice je preprosta, razposajena najstnica, ki jo zanimajo različne stvari. Vsekakor pa se po svojem zrelem obnašanju nekoliko razlikuje od vrstnikov. Je morda za to kriva zaljubljenost v 32 črno--belih lesenih figur, razporejenih na 64 črno-belih poljih? Je njen svet samo bel ali samo črn? Nikakor, njen svet je bogat, je pisan in lep, kot je lahko v teh rosnih letih.
Nika, kdo in kdaj te je navdušil za šah?
Za šah sta me že zelo zgodaj navdušila mama in oče, ki sta bila tudi sama šahista. Pri štirih letih sem pravilno postavila figure, pri petih pa bi lahko mojemu prestavljanju figur kljub številnim spregledom rekli igra.
Sta te starša tudi naučila prvih pravilnih potez?
Da, ati me je naučil nekaj osnovnih pravil in mi razložil pomen vsake figure in njeno vrednost. Nato mi je pokazal tudi najpreprostejša matira-nja. Tako sem se z igro doma
in z igranjem z vrstnicami v šolskem krožku izboljševala. A to za dobre rezultate ni bilo dovolj, začela sem obiskovati tedenske šahovske ure, ki jih je vodil trener Danilo Pola-jžer, za tem pa sem se vključila v redne treninge Šahovskega društva Ptuj.
Se spomnišprve medalje ali pokala in kateri uspeh bi posebej izpostavila?
Prvič sem bila na tekmovanju v prvem razredu pri deklicah do 8 let v Spuhlji, a nisem dosegla dobrega me-
Mednarodni blejski festival:
Sodelovali trije člani ŠD Destrnik, vrhunec obisk najboljše svetovne šahistke Judit Polgar
ŠK Ljubljana DUOL je v sodelovanju z Zavodom za turizem Bled in Šahovskim društvom Caissa pred časom organiziral izredno kakovosten mednarodni šahovski festival. Turnir je bil odprt za vse ljubitelje šaha, s tem da je bilo treba upoštevati pravilo »dress code«, obvezna elegantna oblačila. Vrhunec pa je bil prav gotovo obisk posebne gostje, najboljše šahistke vseh časov, madžarske velemojstrice Judit Polgar.
Judit Polgar je na Bledu opravila kar nekaj obveznosti. Tako je v petek uradno odprla festival, v soboto pa se je najprej srečala z mladimi in jih navdušila s predavanjem na temo »Svet inspiracije«. Nato je trenerjem in mentorjem predavala na temo »Svet trdega dela«, za zaključek pa je sodelovala še na odmevni novinarski konferenci.
Judit Polgar je najuspešnejša izmed treh »šahovskih« sester Polgar, ki so leta 1991
skupaj z očetom obiskale tudi Ptuj in jih je v vlogi takratne predsednice ŠD Ptuj pozdravila avtorica tega prispevka, njihove ekshibicijske nastope v Sloveniji pa je sodil mednarodni šahovski sodnik Janko Bohak. Judit je z 12 leti osvojila naslov mednarodne mojstrice, s 16 naslov velemojstrice, leta 2005 pa je imela najvišji rating 2735 točk, kar jo je uvrščalo tudi med najboljše šahiste sveta. Nikoli sicer ni osvojila naslova svetovne šahovske prvakinje, saj se je že kmalu odločila, da bo nastopala samo na moških turnirjih, redno pa je branila barve madžarske moške reprezentance.
Na blejskem festivalu je sodelovalo 64 ša-histk in šahistov iz sedmih držav, od tega trije velemojstri. Med njimi so bili tudi trije člani ŠD Destrnik, ki so dosegli uvrstitve v okviru svojih začetnih pozicij. Najboljši med njimi je bil Mitja Kramberger, ki je eni zmagi in enemu porazu dodal tri neodločene rezultate.
Končni vrstni red: 1. (4.) VM Marko Tratar 4,5. 2. (2.) VM Luka Lenič 4, oba ŠK Ljubljana DUOL, 3. (3.) VM Ognjen Jovanič CRO 4 ... 33. (35.) Mitja Kramberger 2,5 ... 42. (43.) Branko Cvetko 2 ... 50. (58.) Aleš Križe 1,5 točke, vsi trije ŠD Destrnik itd. (številke v oklepajih so začetne pozicije).
VM Judit Polgar s šopkom rož skupaj z mladimi, Nika šesta z desne
sta. Prvo, in to zlato medaljo sem osvojila dve leti kasneje, prav tako v Spuhlji na območnem osnovnošolskem tekmovanju. Med svoja največja uspeha do sedaj pa štejem lansko prvo mesto v Cmure-ku na prvenstvu Evropske unije med dekleti do 12 let in seveda letošnje drugo mesto v standardnem šahu na mladinskem državnem prvenstvu, ki je potekalo na Ptuju. Z naslovom državne podpr-vakinje sem si priborila pravico nastopa na Evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo v Romuniji.
Kdo so bili ali so še tvoji šahovski vzorniki?
Do nedavnega v bistvu nisem imela nobenega šahovskega vzornika, po srečanju z Judit Polgar na Bledu pa je to postala prav ona. Všeč mi je, saj verjame, da lahko ša-histke, če dovolj trdo delajo, dosežejo enake rezultate kot moški.
Omenila si srečanje z
najboljšo šahistko vseh časov, VM Judit Polgar, ki je obiskala mednarodni šahovski festival na Bledu. Kaj bi lahko rekla o tem srečanju?
Ko sem izvedela, da gremo na Bled zaradi njenega predavanja in srečanja z mladimi, sem bila zelo vesela, saj sem vedela, da sodi v sam vrh svetovnega šaha. Na srečanju nam je povedala veliko o svoji karieri, svojem načinu treniranja in razmišljanja. Nato smo ji prisotni lahko tudi postavili vprašanja. Sama sem jo vprašala, kako bi opisala dobrega šahista. Odgovorila je, da mora imeti strast do šaha, malo talenta in biti vztrajen pri delu. Ta odgovor se mi je zdel popoln. Na koncu pa je sledila še skupinska slika in avtogrami. Oboje bo v moji sobi dobilo častno mesto J.
Ali ob šoli in šahu ostane še kaj prostega časa in kako ga izkoriščaš?
Redno obiskujem glasbe-
no šolo, kjer se učim klavirja. Veliko tudi berem, nekaj časa pa ostane še za druženje z vrstniki.
Kje se Nika Kralj vidi kot šahistka čez deset let?
No, ciljam na kategorijo FIDE mojstrice, z resnim in trdim delom pa morda do mednarodne mojstrice. A to je še daleč, zato se zaenkrat trudim, da bi izboljšala svojo igro in razširila šahovsko znanje. Trenutno redno obiskujem treninge, se udeležujem različnih turnirjev, predvsem pa povečujem šahovski trening doma, analiziram partije, rešujem taktike ... Vesela sem, da me je Šahovska zveza Slovenije vključila v skupino trinajstih perspektivnih za izobraževanje v okviru šahovskih taborov.
Da je Nika Kralj skromna najstnica, kažejo njeni odgovori in šahovske želje, ki so povsem realne in prepričani smo, da ji bo uspelo.
Silva Razlag
Foto: TK
torek • 18. aprila 2017
Šolski šport
Štajerski	15
Šolski šport • Rokomet, odbojka
V rokometu slavili ekipi
V	v	v
OS Gorišnica in OS Markovci, v odbojki OS JurSinci
Rokomet, učenci: Napredujeta ekipi OS GoriSnica in OS Ljudski vrt
V	športni dvorani v Cirkulanah je v ponedeljek, 3. 4., potekalo medobčinsko tekmovanje OŠ v rokometu za učence letnika 2004 in mlajše. Izmed štirih ekip so največ rokometnega znanja pokazali učenci OŠ Gorišnica, ki so v treh tekmah zabeležili tri zmage. Drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Ljudski vrt, ki se je prav tako uvrstila na območno tekmovanje.
Rezultati:
Cirkulane-Zavrč - Olge Meglič 3:9, Ljudski vrt - Gorišnica 5:9, Olge Meglič - Gorišnica 6:7, Cir-kulane-Zavrč - Ljudski vrt 7:10, Ljudski vrt - Olge Meglič 13:5, Gorišnica - Cirkulane-Zavrč 12:7.
Vrstni red:
1.	OŠ Gorišnica	6 točk
2.	OŠ Ljudski vrt	4 točke
3.	OŠ Olga Meglič	2 točki
4.	OŠ Cirkulane-Zavrč 0 točk
Rokomet, dekleta: OS Markovci pred OS Ljudski vrt
V	petek, 7. 4., je v športni dvorani Markovci potekalo medobčinsko tekmovanje v rokometu za učenke letnika 2004 in mlajše. Izmed štirih prisotnih ekip je največ odbojkarskega znanja prikazala domača ekipa OŠ Markovci, na območno tekmovanje se je uvrstila tudi drugouvrščena ekipa OŠ Ljudski vrt.
Rezultati:
Markovci - Cirkulane-Zavrč 6:6, Gorišnica -
Ljudski vrt 3:5, Cirkulane-Zavrč - Ljudski vrt 3:4, Markovci - Gorišnica 10:3, Gorišnica - Cirkulane--Zavrč 6:6, Ljudski vrt - Markovci 3:7.
Vrstni red:
1.	OŠ Markovci	5 točk
2.	OŠ Ljudski vrt	4 točke
3.	OŠ Cirkulane-Zavrč 2 točki
4.	OŠ Gorišnica	1 točka
Odbojka: Napredovali ekipi OŠ Juršinci in OŠ Kidričevo
Konec marca in v začetku aprila je v Juršincih potekalo medobčinsko prvenstvo v odbojki za dekleta letnikov 2004 in mlajše. Nastopalo je šest ekip, OŠ Juršinci kar z dvema. Iz predtekmovanja so se v finalni del uvrstile štiri najboljše, ki so med sabo odločale o medobčinskih prvakinjah.
Naslovje prepričljivo osvojila prva ekipa OŠ Juršinci, ki je v vseh treh tekmah slavila z rezultatom 2:0. Zanimivo je bilo tudi v boju za 2. mesto, ki je še vodilo na območno tekmovanje: ekipa OŠ Kidričevo je tesno ugnala ekipo OŠ Ljudski vrt.
Rezultati, finalni del:
Juršinci - Olge Meglič 2:0, Olge Meglič - Kidričevo 1:2, Breg - Olge Meglič 1:2, Breg - Kidričevo 0:2, Juršinci - Breg 2:0, Kidričevo - Juršinci 0:2.
Vrstni red:
1.	OŠ Juršinci
2.	OŠ Kidričevo
3.	OŠ Olga Meglič
4.	OŠ Breg
5.	OŠ Juršinci B
6.	OŠ Ljudski vrt
Zmagovalna ekipa medobčinskega prvenstva v rokometu za dekleta: OŠ Markovci
UP Drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Ljudski vrt.
Mladi rokometaši Oš Gorišnica so postali medobčinski prvaki.
Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v odbojki za dekleta: Oš Juršinci
: ■ i±i t~HH i -I lH-HH f-MH-if
Na območno tekmovanje so se z 2. mestom uvrstili tudi rokometaši OŠ Ljudski vrt.
Na območno tekmovanje se je ob zmagovalni ekipi uvrstila tudi ekipa OŠ Kidričevo.
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 18. aprila 2017
Destrnik • S proslave ob 300-letnici šole na Destrniku
„Povezani bomo obstali in premagali vse preizkušnje"
Na Destrniku so 14. aprila praznovali 300-letnico šolstva. Slavnostni govornik je bil predsednik države Borut Pahor. Jubilej so obogatili z izdajo priložnostnega zbornika in razstavo.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
V kulturnem programu so učenci OS Destrnik-Vitomarci „raziskovali" preteklost šole, peli, plesali in igrali.
Ravnatelj je v svojem govoru spomnil na najpomembnejše dogodke iz 300-letne zgodovine šolstva na Destrniku. „Ponosen sem, da bom skupaj s sodelavci del zgodovine, ki je v zadnjih desetletjih pustila pomemben pečat v razvoju šole na Destrniku. Ob 300-letnici šole na Destrniku izrekam spoštovanje in se zahvaljujem vsem, ki so na kakršen koli način sooblikovali destrniško šolo," je izpostavil ravnatelj Drago Skurjeni.
Kljub temu da občina Destrnik spada po statističnih podatkih med manj razvita območja v dr-
žavi, pa se lahko pohvalijo, da so med tistimi kraji, kjer se je šolstvo začelo razvijati že zelo zgodaj. „Šola je prevzela pomembno vlogo širjenja pismenosti in njenega ohranjanja, predvsem pa je bila središče kulturno-socialnega življenja kraja in območja. Tako je še danes. Šola je tudi pomemben gospodarski subjekt tega okolja, saj daje kruh velikemu številu ljudi iz ožjega in širšega okolja," je ponosno povedal župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, ki je skupaj s šolo pripravila jubilejno slovesnost.
OŠ Destrnik-Trnovska vas ponosna prejemnica slovenske zastave
Predsednik RS Borut Pahor se je zahvalil za vabilo na čudovito prireditev, da lahko skupaj z vsemi deli radost ob tem pomembnem jubileju. Prepričan je, da lahko kljub vsem težavam, s katerimi se srečujemo, z zaupanjem zremo v prihodnost. Kraj s šolo ne samo da razume spremembe v času, ampak ta čas tudi sooblikuje, je poudaril predsednik države.
Z osrednje slovesnosti ob 300-letnici OS na Destrniku (od leve) Milan Zver, evropski poslanec, žena destrniškega župana Stanka, župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, predsednik RS Borut Pahor in ravnatelj OS Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni
Pohvalil je tudi celoten učiteljski kolektiv. Današnja šola mora biti izobraževalna in vzgojna institucija. Šola v kraju skrbi, da se ohranjajo ustvarjalni posamezniki in ustvarjalna nacija, narod.
Na 300-letnico šolstva na Destrniku bo šolo in njen kolektiv, pa tudi celotno občino, spominjalo tudi protokolarno priznanje, slovenska zastava, darilo predsednika RS, za katerega se je odločil, da ga podeli ob 25-letnici osamosvojitve in 25-letnici priznanja Slovenije vsem uglednim posameznikom in ustanovam kot znak hva-
ležnosti za opravljeno plemenito poslanstvo, da Slovenci ostanemo kot narod. „Ne vem, kaj bo prinesla prihodnost, vem pa iz osebnih in naših zgodovinskih izkušenj, da kolikor bomo povezani, bomo obstali in premagali še tako nepremagljive in težke zgodovinske preizkušnje," je še povedal Pahor, ko je slovensko zastavo z najboljšimi željami izročil ravnatelju OŠ Destrnik-Trnovska vas. Med gosti so bili tudi evropski poslanec Milan Zver (bivši učenec OŠ na Destrniku), direktor direktorata ministrstva za izobraževanje, zna-
nost in šport Gregor Mohorčič, Matejka Lovše, predstavnica Zavoda za šolstvo, OE Maribor, pesnik, pisatelj, kritik Aleš Šteger (tudi bivši učenec OŠ Destrnik), bivši župan občine Destrnik Franc Pu-kšič, župan občine Trnovska vas Alojz Benko, predstavniki nekaterih drugih občin, bivši ravnatelji in učitelji ter učenci. Skupaj z njimi so se velikega praznika veselili tudi vsi zdajšnji zaposleni na OŠ Destrnik-Trnovska vas z ravnateljem Dragom Skurjenim, učenci, starši in občani Destrnika.
MG
Ptuj • Animateka po Animateki
Jagodni izbor animiranih filmov
Mednarodni festival animiranega filma Animateka že trinajst let občinstvu ponuja najboljše, kar ima ponuditi svet animacije, že šesto leto zapored pa bodo z Animateko po Animateki na svoj račun prišli tudi Ptujčani.
Jutri, 19. aprila, ob 19. uri si bo v Mestnem kinu Ptuj mogoče brezplačno ogledati izbor najboljših filmov zadnje edicije festivala Animateka. Na velikem platnu se bodo zvrstili slovensko-hrvaški film Nočna ptica, ameriški Duh po geranijah, poljsko-japonski Črnina, slovenski Slovo, hrvaški Planemo in švicarski Analysis Paralysis, konec pa bo s češko črno komedijo Happy end goto-
vo srečen. Projekciji bo sledil še pogovor z animatorjem Matejem Lavrenčičem in vodjo programa Animateka po Animateki Sanjo Čakarun o živahnem svetu animiranega filma za odrasle.
V 63-minutnem jagodnem izboru so se znašli avtorski kratkome-tražni animirani filmi, ki so prejeli nagrade in posebne omembe članov žirije oz. so jih strokovnjaki prepoznali kot kakovostne in vre-
dne ogleda. Ker gre za filme zahtevnejših vsebin, ki spodbujajo h kritičnemu razmisleku, je izbor namenjen odraslim in mladostnikom po 14. letu starosti. Mateja Lapuh iz ptujskega mestnega kina je poudarila, da s tovrstnimi festivali sodelujejo z veseljem: »S tem razbijamo predsodke, da so 'risanke' samo za otroke; tudi za odrasle se kaj najde!«
EM
Foto: arhiv Animateke
V letošnjem jagodnem izboru Animateke po Animateki je sedem kratkometražnih animiranih filmov.
Ptuj • Gimnazijci snemajo film
Anina prepovedana ljubezen
V sredo, 12. aprila, se je na ptujski gimnaziji začelo snemanje kratkega igranega filma z naslovom Ana: Prepovedana ljubezen v režiji Roberta Vogrinca. Pri nastajanju filma sodeluje čez petdeset oseb. Film bo trajal okoli 50 minut, producent pa je ABV Film.
Prva epizoda filma je padla na gimnazijskem odru, nakar se je snemanje preselilo na hodnike šole, v učilnico, šolsko knjižnico, kabinet. Mladi so prikazali veliko mero talenta in zavzetosti; ptujskim gimnazijcem pa so se pridružili še mariborski. Scenarij je napisal Silvester Vogrinec po svojem istoimenskem romanu. Filmsko režijo je prevzel Robert Vogrinec, ki snema tako igrane kot dokumentarne in reklamne filme
ter videospote. Že v osnovni šoli je sodeloval na mladinskih filmskih festivalih, zmagal pa je tudi na filmskem natečaju Neodvisen. si in za nagrado bival v Londonu pri Branetu Kastelicu.
Glavno vlogo dijakinje Ane Krajnc igra Maja Selinšek, njeno najboljšo prijateljico Saro Mlakar upodablja Lucija Praznik, Anin fant Matej Potočnik je Jure Pišek, vlogo učitelja Braneta Tratnika pa igra Daniel Dugi.
Film bo predvidoma končan v maju, nakar bo predstavljen na filmskih festivalih, tako na domačih kot mednarodnih. Predvajan bo na televiziji, izšel pa bo tudi v DVD-formatu. Uradna filmska video reklama bo na voljo na you-tubu, kjer bodo objavljeni tudi posnetki zakulisja. Ptujska premiera filma je predvidena za mesec oktober.
Matjaž Horvat
Foto: Vita Selinšek
Režiser (z desne) Robert Vogrinec, igralci Maja Selinšek, Daniel Dugi, Lucija Praznik ter scenarist in producent Silvester Vogrinec
torek • 18. aprila 2017
Ljudje in
dogodki
Štajerski FEDNIK 17
Ptuj, Ormož • Vodstvo DeSUS-a na obisku
Obljube in zelje Karla Erjavca
Minulo sredo opoldne se je vodstvo stranke DeSUS mudilo na kratkem obisku Ptuja, ki so ga zaključili v Ormožu. »Na prvi seji vlade bom odprl vprašanje izgradnje ptujskega urgentnega centra, da čimprej najdemo ustrezno rešitev,« je poudaril prvi mož upokojencev Karl Erjavec.
Kot je še povedal v kratki izjavi za javnost, se je na srečanju v Ptuju srečal z županom Ptuja Miranom Senčarjem, z direktorjem ptujske bolnišnice Andrejem Levaničem, ki mu je podrobneje predstavil problematiko izgradnje urgentnega centra, ter z direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksandrom Lovrenčičem.
»Odprli smo veliko zanimivih tem od potrebne obvoznice in prenove mestnega jedra do opcije, da Ptuj postane center arheologije za vso državo. Sicer pa lahko rečem, da sem vesel načrtovane gradnje medgeneracijskega centra v tem okolju, prav tako lahko pohvalim delo ptujskega mestnega odbora DeSUS-a. V teh dneh že pripravljamo nove programske usmeritve stranke za volitve v letu 2018. V naši stranki želimo delovati širše, tudi na gospodarskem področju; zavzemali se bomo za odprtje novih delovnih mest, saj mladi potrebujejo zaposlitve. Med našimi cilji pa je tudi ustanovitev demografskega sklada,« je izposta-
m s*s
vil Erjavec, ki se je seznanil tudi s širšim regijskim projektom celovite prenove vodovodnega sistema, glede katerega sicer ni dajal velikih obljub, pač pa le pripomnil, da se bo poskušal zavzeti vsaj za to, da bi se morda lahko izvajal v obliki manjših podprojektov.
Delo in priprave na prihajajoče volitve MO DeSUS Ptuj je na krat-
ko predstavila nova predsednica stranke Aleksandra Pivec.
Delegacija DeSUS-a, ki sta jo spremljala minister Gorazd Žmavc in vodja poslanske skupine Franc Jurša, je po srečanju in ogledu Ptuja obisk nadaljevala v Ormožu, kjer so se srečali z župani in si ogledali vinsko klet Jeruzalem.
Ur
Ptuj • Center za obravnavo otrok z Downovim sindromom
Veseli otroci z Downovim sindromom vabijo na svoj nastop
Društvo Downov sindrom Slovenija, pod okriljem katerega deluje tudi ptujski center, obeležuje letos 20 let delovanja.
V počastitev tega jubileja organizirajo v četrtek prireditev, na kateri bodo nastopili otroci z Downovim sindromom in gledališka skupina KD Skorba. Vstop je prost, več kot dobrodošli pa bodo prostovoljni prispevki, ki bodo v celoti namenjeni za obravnavo otrok z Downovim sindromom na Ptuju.
Ptujski center za obravnavo otrok z Downovim sindromom deluje že od leta 2009, izvajajo pa zgodnje obravnave in terapije za
otroke z Downovim sindromom. Trenutno obiskuje obravnave osem otrok s ptujskega območja, in sicer v prostorih Dijaškega doma Ptuj, kjer imajo na razpolago učilnico in opremljen vadbeni kabinet. Tam dvakrat tedensko izvajajo specialnopedagoške in nevrofizioterapevtske obravnave, v sodelovanju z Zavodom nazaj na konja pa v Starošincah za otroke izvajajo še terapije s konji. „Te obravnave pomagajo k pripravi na samostojno vključitev otrok v
r
Dobrodelna prireditev
i
ob 20. obletnici delovanja
Društva Downov sindrom Slovenija
Pokrovitelj prireditve je predsednik Republike
Slovenije, gospod Borut Pahor.
Vabljeni v OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, v četrtek, 20. 4. 2017 ob 18. uri
Nastopajoči:
Učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
Gledališka skupina KO Skorba: HOTEL BA6ILOON
igralca Nejc Lazar in Tilen Abraham
HOTEL BA61LOON
Hú
V TJLEM í A B RA H A
www.downov.sindrom.si
Vir: Društvo Downov sindrom Slovenija
vse oblike družbenega življenja. Specialnopedagoške so usmerjene v izobraževanje, pridobivanje in osvajanje šolskih znanj, ki pomembno vplivajo na optimalni celostni razvoj otroka. S primerno oblikovanim vadbenim programom pa se z nevrofizioterapev-tskimi obravnavami vpliva na izboljšanje kakovosti ravnotežnih reakcij telesa, boljšo orientiranost v prostoru in času, pa tudi na izboljšanje finomotorike, kar je pri šolskih otrocih zelo pomembno. Terapije s pomočjo konja pa predstavljajo pomemben del medicinske, pedagoške in psihosocialne obravnave," pojasnjuje koordina-torka Centra za Downov sindrom Ptuj Silva Emeršič.
Da je primeren vadbeni program za te otroke izjemno pomemben, pojasnjuje tudi Sonja Lovrec, mama Žiga, otroka, ki ima Downov sindrom, a je s pomočjo pravih prijemov že zdavnaj presegel vse okvire pričakovanj. Da bi v prihodnje zagotovili potrebna sredstva, tudi s pomočjo prostovoljnih prispevkov, ter predvsem v počastitev 20-letnice društva Downov sindrom Slovenija starši otrok, ki obiskujejo ptujski center, organizirajo prireditev, ki bo v telovadnici OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj v četrtek, 20. aprila, ob 18. uri. Nastopili bodo otroci z Downo-vim sindromom, ki obiskujejo OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj in gledališka skupina KD Skorba z igro Hotel BABILOON v izvedbi Nejca Lazarja in Tilna Abrahama. Pokrovitelj prireditve je predsednik države Borut Pahor, ki je ob tem jubileju društvu podelil posebno priznanje.
Dženana Kmetec
Ptuj • Stoletnica najstarejšega slovenskega arhivskega vina
Vino, stoletni zaklad
Zbirka arhivskih vin Ptujske kleti je po besedah direktorja Vinka Mandla vrhunski spomenik vinske kulture nacionalnega, če ne celo evropskega pomena. V kleti hranijo najstarejše slovensko vino, letnik 1917, danes staro sto let.
Foto: Črtomir Goznik
O stoletnici zlate trte so govorili predstavnik Art Poetoviensis Slavko Podbrežnik Dobnik, v. d. direktorice Zavoda za turizem Maribor Pohorje Simona Pinterič in direktor Ptujske kleti Vinko Mandl.
Vino je v klet položil Josef Ornig, ki je pred vojno vihro pobegnil, njegovo dejavnost je prevzel sin Pavel Ornig. V zavezniškem bombnem napadu na središče Ptuja sta bila poškodovana del delavnice in ostrešje Ornigove vinske kleti. Pritisk eksplozije je odtrgal vrata v arhivsko klet, ki je postala tarča plenjenja. Pavel Ornig jo je dal na skrivaj zazidati, oblastem in javnosti pa sporočil, da je bilo v bombnem napadu in kasnejšem plenjenju vse uničeno. Za skriti arhiv so vedeli le kletni delavci in to skrivnost obdržali do konca vojne. Mlademu Ornigu je povojna oblast premoženje nacionalizirala. Njegovo vino, tudi arhivsko, so delili vsepovprek. Kljub vsem dogodkom se je še kar nekaj arhivskih vin v kleti ohranilo. Med njimi letnik 1917, ki ga je v klet položil Joseph
Ornig, preden je odšel v prostovoljno izgnanstvo. »Poklanjamo se predhodnikom, ki so vina pred vojno dodajali v zbirko, in tistim, ki so po vojni za njih skrbeli. Poklon velja vsem našim sodelavcem, ki še danes skrbijo za zbirko. Zgodbo o stoletnici najstarejšega ohranjenega vina v Sloveniji smo povezali tudi z desetletnico Hiše stare trte v Mariboru, sicer pa letos v Ptujski kleti zaznamujemo 55 let od prve polnitve haložana in deset let blagovnih znamk Pullus in Pinky chick,« poudarja direktor Ptujske kleti Vinko Mandl. »Zgodba zlate trte je fenome-nalna. Dotika se viharnih časov naše zgodovine. Zame je vino magično. Povezuje ljudi, narode. V našem primeru povezuje generacije,« dodaja Slavko Podbrežnik Dobnik, avtor koncepta razstave ob stoletnici zlate trte
in soorganizator dogodkov ob jubileju.
Razstavo v čas najstarejšemu ohranjenemu slovenskemu vinu so postavili pred Mestno hišo na Ptuju. Na doge sodov so razstavili fotografije, stare sto let in več. »To je čas, ki ga živimo še danes. Ta življenja niso izginila. Namen razstave je izraziti poetiko časa, ki je še vedno živ v steklenici zlate trte, letnik 1917. To vino še vedno raste, se spreminja, ima svojo osebnost, svoje življenje. Razstava se bo po tednu dni iz Ptuja preselila v Maribor, v Hišo stare trte. Tam jo bodo obogatili z arhivskimi vini, odprli jo bodo v petek, 21. aprila. Maja bo razstava na ogled na Salonu sau-vignon na Ptuju, potem pa še v Ljubljani in drugih mestih, tudi izven Slovenije,« je še pojasnil Podbrežnik Dobnik.
Mojca Zemljarič
Juršinci • Spomladansko čiščenje okolja
Zbrali dve toni odpadkov
V občini Juršinci oz. v vseh občinskih naseljih je letošnje spomladansko čiščenje okolja potekalo 8. aprila.
Sodelovalo je okrog 200 udeležencev iz društev, vaških odborov, občinskega sveta in nekaterih drugih okolij. Že dan prej pa je akcijo čiščenja okolja organi-
zirala šola, v kateri je sodelovalo okrog 240 udeležencev. Iz okolja so v občinski akciji čiščenja pobrali 2100 kg mešanih komunalnih odpadkov, največ pločevink
in plastične embalaže, kar je približno toliko kot v letu 2016. Novih črnih odlagališč niso odkrili. Za malico je poskrbela občina.
MG
Foto: Blaž Sluga
Spomladanskega čiščenja okolja se je udeležilo okrog 200 udeležencev, med njimi tudi člani ŠD Juršinci, ki so temeljito očistili športno igrišče.
Foto: ČG
18 Šta/m&TEDNlK
Zeleni tednik
torek • 18. aprila 2017
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
r»l • • v •	I • •
bkrajni cas je za nabiranje
V tem trenutku so naši travniki, celo zelenice, polni rumenega cvetja zelo neopazne travniške rastline regrata. Običajno jo uvrščamo kar med plevele, saj jo najdemo skoraj povsod v naravi. V tujini se je že marsikje preselila tudi na vrtove, saj marsikdo nima več časa za sprehode v naravo. Mnogi jo povsem napačno, celo s herbicidi preganjajo s svojih travnikov, pašnikov in zelenic.
Vsekakor je ta rastlina lahko zelo zanimiva tudi v gojeni obliki, saj je ena prvih spomladanskih zelenih rastlin.Ni zdravilna samo spomladi, ko njene grenčine očistijo naše telo in preženejo pomladansko utrujenost. Zdravilna je tudi regratova korenina, ki jo nabiramo jeseni. Iz regratovih cvetov lahko po posebnem receptu pripravimo tudi prav poseben sirup, ki mu nekateri rečejo regratov med, je zelo aromatičen in izredno okusen kot naravno sla-dilo v čajih.
Iz cvetov regrata pa lahko pripravimo tudi pripravek za krepitev rastlin: podobno kot delujejo pripravki iz alg. Prav zdaj je še nekaj časa za nabiranje cvetov, čeprav je bilo letos cvetenje zaradi visokih temperatur dokaj kratko.
Regrat lahko pridelujemo na vrtu
Običajno si regrat poiščemo kar na travnikih. Lahko pa ga vzgajamo tudi s setvijo direktno na stalno mesto ali pa si vzgojimo sadike. Seme dobimo danes tudi v Sloveniji, kar me zelo veseli. Vendar bodite pozorni. Če ga boste iskali v tujini, ga ne iskati z očmi in gledati samo slik, listi regrata so lahko nevarno podobni listom katalonskega radiča, ta ima sicer veliko dobrih lastnosti, ki pa so vseeno drugačne od regrato-vih. Zato se vedno o vsebini vrečice s semenom prepričamo tudi tako, da preberemo, katero seme vsebuje. Seme seveda lahko naberemo tudi v naravi in vzgojimo rastline na vrtu.
Naslednji teden bo tudi čas za nabiranje semena regrata, čisto enostavno je. Vzemite košarico, vanjo pa dajajte regratove lučke. Ko pridete domov, jih zmencajte, da ločite seme, nato pa počasi pihajte na roko. To počnemo seveda zunaj. Tako vam bo v rokah ostalo čisto
Sejemo ga od aprila do junija, najboljše je sejati v juniju. Med vrstami naj bo 30-40 cm, v vrsti jih redčimo na 10-20 cm. Režemo ga celo leto, v jeseni lahko izkopljemo korenine in jih shranimo v vlažnem pesku. Silimo ga enako kot radič, le da ga lahko večkrat režemo, zato je pridelek višji. Ne potrebuje posebnega gnojenja. Da vzgojimo močne in zdrave rastline, gnojimo samo z domačim kompostom. Regrat ima zelo globoke korenine, tako da je namakanje redkokdaj potrebno. Le če se suša vleče zelo dolgo, ga namočimo globoko do 30 cm in več enkrat na teden. Rastlinam med rastjo odstranjujemo cvetne glavice, tako bodo razvile čem več listja. Mlade liste nato uporabimo v solatah, starejše pa uporabimo kot zastirko okoli drugih vrtnin ali pa v prevrel-ki za krepitev rastlin.
Regratov sirup
Zdaj je čas, da si sirup iz regrato-vih cvetov naredite sami. Poleg cvetov potrebujete še sladkor in limono. Ljudska medicina ga priporoča predvsem za izboljšanje splošnega počutja ter ljudem z ledvičnimi boleznimi. Regratove cvetove nabiramo takrat, ko je sredica še povsem stisnjena, ne še povsem odprta. Takrat so najbolj učinkoviti. Malo pozno bo že, a vseeno ni nemogoče najti dovolj cvetov v ta namen. Približno 300 g cvetov splaknemo pod tekočo vodo in temeljito odcedimo. Prelijemo jih z 2 l vrele vode, pokrijemo in pustimo stati nekje 10-20 minut. Odcedimo in precejeni sok znova pristavimo. Pripravek , ki ste ga dobili sedaj, je uporaben tudi za krepčanje vrtnin.
Če pa dodamo sladkor (odločite se raje za rjavega) in sok 2 limon, nato pa med nenehnim mešanjem kuhamo na zelo nizki temperaturi, da se sladkor stopi, tekočina pa dobi
Foto: Miša Pušenjak
Sadika kumare je v treh tednih primerna za presajanje.
primerno gostoto, dobite okusen in zdravilen sirup zase in za družino.
Se vroč regratov sirup natočimo v oprane steklenice, dobro zapremo in shranimo v suhem, temnem prostoru. Razredčen regratov sirup s hladno navadno ali mineralno vodo pripravimo kot osvežujočo brezalkoholno pijačo. Uporabljamo pa ga
lahko tudi kot sladilo za čaje, sadne solate, sadne kupe, sorbete in druge sladice.
Pripravek iz cvetov za krepčanje rastlin
Cvetovi regrata pa so zdravilni tudi za vrtnine. Uporabljamo lahko sveže, a ker regrat cveti le krajši čas,
Foto: Miša Pušenjak
V tem tednu je še čas za nabiranje regratovih cvetov, lahko pa si naberete tudi seme.
si jih zdaj naberemo in posušimo.
Uporabimo lahko prevrelko ali čaj. Za 10 l vode potrebujemo 1,5-2 kg svežih rastlin s cvetovi. Suhe zeli potrebujemo 150-200 g za 10 l vode. Namočimo v plastičnih (nikakor kovinskih) posodah in pustimo na toplem, da se tekočina preneha peniti. Vsak dan premešamo, da preprečimo gnitje. Ko se tekočina preneha peniti, jo precedimo in shranimo v povsem temnem in hladnem prostoru.
Za pomoč odraslim rastlinam uporabljamo nerazredčeno tekočino, za manjše rastline ali take, ki so zaradi stresa (mraz, vročina) že prizadete, pa razredčimo v razmerju do 1 : 5, preizkusimo, koliko je potrebno redčiti. Pripravek krepi rastline, rastline so močnejše, gostejše in odpornejše, plodovi pa čvrstejši in ne pokajo.
Čaj lahko naredimo iz suhih ali svežih rastlin po istem receptu, le da suho ali sveže zelišče prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati do 15 minut, nato odcedimo, ohladimo in uporabimo. V tem primeru shranjevanje ni možno in je treba čaj pripravljati sproti.
Kaj bomo delali ta teden?
Zal je že prepozno za prekrivanje čebule in drugih čebulnic, saj je porova zavrtalka (čebulna muha) že prisotna. Njen napad prepoznamo po majhnih, drobnih belih vbodih na konicah mladih listov. Sama muha je manjša od 4 mm, ima prekrižana krila in zadek progast kakor ose, samo ne tako izrazito.
Zdaj je čas, da pričnete nasade zalivati s čajem iz pelina. To naredite vedno zvečer. Nujno je, da jih zalijete vsaj enkrat tedensko. Tudi lesni pepel včasih zmanjša število zaleglih jajčec oz. izleglih ličink. Vendar ga dodajte rastlinam takoj. Bojim se, da je že prepozno.
Prispevek nastaja teden prej, preden izide, zato se moram zanašati na vremensko napoved. Ta pa kaže, da bo v tednu, ko berete ta prispevek, zelo mrzlo. Zato svetujem, da vrtnine, pa tudi okrasne rastline , poškropite s pripravki iz morskih alg, baldrijana ali regrata. Tako jim boste pomagali prebroditi padec temperatur, ki jim ne bo všeč. Enako naredite s sadnim drevjem, ki je zdaj v najobčutljivejši fazi.
V tem tednu lahko posejete kumare in bučke, vendar seveda ne na prosto. Posejemo jih v lončke za pridelavo sadik. Lončke premera 5-8 cm napolnite samo do polovice s substratom. V vsak lonček poseje-te dve semenki. Daste na toplo in svetlo. Ko bodo rastlinice vzkalile, se bodo zaradi pomanjkanja svetlobe dvignile iz lončka. Zdaj dodajte zemljo povsem do vrha. Ker buč in kumar ne moremo pikirati, presajati, ta trik nadomesti globlje pikira-nje (kakor pri paradižniku in papriki naredimo, da dobimo globlji in bolj razvejan koreninski sistem).
Razen plodovk in fižola sejemo in sadimo na prosto vse druge vrtnine. Upam lahko, da je bila vremenska napoved točnejša in je padlo kaj dežja. Drugače je seveda zalivanje oziroma namakanje vrta na prvem mestu. Namakati je treba tudi vse na novo posajene okrasne rastline in tudi sadje.
Za setev nizkega in visokega fižola pa je še prezgodaj, razen v rastlinjake. Prav tako pa si lahko vzgojite sadike nizkega fižola. Smiselno je predvsem hitenje z nizkimi stro-čjimi sortami, saj si ravno sladkih mladih strokov želimo najhitreje. V lončke premera 4-6 cm posejte po dve do tri semenke in v treh tednih boste imeli čvrsto sadiko, ki jo boste potem presadili na stalno mesto. Visokega fižola pa še ne sejemo, saj v dolgem dnevu naredi preveč listne mase, kasneje pa zato manj cveti.
Seveda pa je zdaj tudi skrajni čas za prezračevanje (ventrikuliranje) zelenice in seveda gnojenje. Tisti, ki ste to naredili že pred mesecem dni, lahko postopek mirno ponovite, ko oz. če bo zemlja dovolj vlažna. Zelenico je, če bo kaj padavin, treba tudi pognojiti. Vzemite specialna gnojila za travo in uporabite polovični odmerek. Travo je treba gnojiti, sicer nastanejo med rastlinami prosta mesta, na katera se zagotovo naselijo pleveli. Mah v zelenici pa ni posledica kisle zemlje, slabe prehranjenosti trave, ampak posledica zbite zemlje, sence in vlage. Ko se enkrat naseli, se razrašča tudi na soncu. Mah boste najbolje krotili z rednim zračenjem zemlje. Ob takem zračenju (ventrikulaciji) dodajte poleg gnojil še kremenčev pesek ali zeolit. Ta dodatek bo zemljo vsaj nekaj časa vzdrževal rahlo in zračno.
Miša Pušenjak
APRIL
Mali traven
	SOBOTA HuEO	13. teden		16	NEDELJA Bernarda	Velika noč	fa
2	NEDELJA			17	PONEDELJEK	15. teden	do 11:00
	Franc	Tiha nadelja			Rudi Velikonočni ponedeljek		
3	PONEDELJEK Ljuba	14 teden m	«	18	TOREK Konrad		•
k	TOREK Izidor		ré:	19	SREDA Leon	¡1	do 10.00 ad 11:00
LD	SREDA Vinko			20	ČETRTEK Neža		
6	Četrtek Viljem		#	21	PETEK Simeon		«015 .00 Od 16 ,00
							
7	Darko	Sonirti 141100 13:43	Od 16:00		Leonida		
8	SOBOTA Albert		m	23	NEDELJA Vojko		od 13:00
9	NEDELJA Toma?			24	PONEDELJEK	17. teden	
10	PONEDELJEK Mehtilda	15. tedefi		25	TOREK Marko		
11	torek Leon	a		26	sreda Marcelin	m 13:18	
12	SREDA Lazar			27	ČETRTEK Jaroslav Dan upora proti okupatorju		
13	četrtek Eda		m	28	PETEK Pavel		
14	PETEK Valerij	MIW petek			SOBOTA Robert		
	SOBOTA Helena			30	NEDELJA Katarina		*
	Ni pTirtltrfrl {«						
Podtalni plodovi
feslni^ebjla' redkev.!'.
ID za D D V: SlASnSEAi
*
Plodovke in sadje
Paradifnik, paprika, grah. fižol, vse vrste sadja .
Listnate rastline
Solate, reljs. ohronrt ,
Vinska trto Škropimo proti oifiiju. ko so poganjki aolj! 1-2 era. Okapiierr.o okoli de:el mladih dreves. V proposas temlio SiÎ'^SClik». ÎJrrepimo Hdno drevje proti Škodljivcem it. it je to m potresno po Skrtpilnčm kaledanj.
-_.... ......... ...... ..... .-.. ,........ . :
•J ¡t v Savtniji v MikiijUfli atl V Jilji ZllOiEi Ajdi. Vfidtrtt t Cl 75^0 A3
KGZS - Zavod Ptuj svetuje
Tla in namakanje - 1. del
Namakanje kmetijskih zemljišč je tesno povezano s podnebjem, talnimi razmerami in vrsto kulture, ki jo pridelujemo. Zato je nujno poznavanje lastnosti tal, na katerih se bo izvajalo namakanje. Tla so pomemben naravni vir, zato moramo biti previdni pri gospodarjenju z njimi. Za strokovno namakanje potrebujemo podatke o: tipu tal, globini talnih horizontov, te-ksturi tal, sposobnosti zadrževanja vode v posameznem horizontu in koeficientu infiltracije oz. vpojni sposobnosti tal za vodo.
V tleh se razvija koreninski sistem rastlin, preko katerega korenine črpajo vodo in hranila. Tla so sestavljena iz trdne, tekoče in plinaste faze. Govorimo o tleh kot trifaznem sistemu. Trdna faza zajema okrog 50 vol. % tal, preostalo polovico sestavljata plinasta in tekoča faza. Obe sta v porah in sta nujni za rast in razvoj rastlin. Razmerje med tekočo in plinasto fazo se stalno spreminja, to je t. i. dinamično ravnovesje. Trdna faza oz. delci prsti se s pomočjo organske snovi v tleh med seboj lepijo in ustvarjajo strukturne agregate, ki so temelj strukture tal. Struktura tal je osnova rodovitnosti kmetijskih zemljišč. Rodovitnost kmetijskih zemljišč pomeni sposobnost tal, da oskrbujejo rastline z zrakom, vodo in potrebnimi hranili.
Organska snov odločilno vpliva na lastnosti tal. Glavni vir organske snovi so rastlinski ostanki, ki se sčasoma mineralizirajo in so
na voljo kot hrana rastlinam. Pretežni del organske snovi sestavlja humus, nekaj pa je tudi nehuminskih spojin. Organska snov ima raznoliko vlogo v tleh: je rezervoar za ogljik, dušik in druga hranila, vsebuje rastne regulatorje, omogoča mikrobno življenje v tleh, povečuje kationsko izmenjavo, izboljšuje strukturo tal in agregaci-jo talnih delcev, poveča poroznost, vpliva na zračnost, zmanjšuje erozijo in poveča sposobnost tal za zadrževanje vode.
Zlepljeni delci prsti ali strukturni agregati tvorijo zaradi svojih bolj ali manj pravilnih oblik in načina sestavljanja zemeljske pore, v katerih sta tekoča in plinasta faza. Tekoča faza je v obliki vode in v njej raztopljenih hranilnih in drugih snovi, plinasta pa v obliki vodne pare, zraka in drugih plinastih snovi in zmesi. Primerno strukturirana tla imajo lahko tudi do 70 vol. % por, pravimo, da so tla rahla, ne zbita in da so ugodna za obdelavo. Če so tla zbita, je struktura uničena, v tleh ni zraka, prevladujejo redukcijski procesi in posledica so kisla tla. V tleh se odvijajo anaerobni procesi, to so procesi brez prisotnosti kisika.
Tekstura tal določa gibanje vode skozi tla (permeabilnost), kapaciteto za zadrževanje vode, zračnost (aeracijo) tal, sposobnost za obdelovanje tal in rodovitnost. Peščena tla imajo visoko infiltra-cijsko sposobnost, nizko vodno kapaciteto, skromno sposobnost zadrževanja hranil, dobro zračnost in so ugodna za obdelovanje. Nasprotno imajo glinasta tla visoko vodno kapaciteto in nizko zračno kapaciteto, dobro zadržujejo hranila in so težja za obdelovanje. Glinasto teksturo sestavljajo najmanjši delci, kjer je premer manjši od 0,002 mm, število delcev (9 x 1010) in aktivna površina (2 m2 na kg tal) pa osupljivo visoka.
Marko Černe, univ. dipl. inž. agr.,
specialist za namakanje
Vir: KZ Ptuj
torek • 25. aprila 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 19
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Igor in zlati zvoki
Jubilej,
Ansambel Igor in zlati zvoki je slovensko narodno-zabavno sceno obogatil pred 25 leti. Ves ta čas razveseljuje ljubitelje domače glasbe doma in v tujini. Kot je povedal vodja ansambla Igor Podpečan (harmonika, vokal, pozavna), ki je pred ustanovitvijo ansambla v letu 1992, igral bariton in bas v zadnji zasedbi Ansambla bratov Avsenik, je 25-letnica zagotovo dober razlog za pravo praznovanje z jubilejnimi koncerti, novimi skladbami, videospoti in številnimi zanimivimi nastopi.
Večino koncertov bodo izvedli skupaj z legendarnimi Fanti s Praprotna, pri katerih že nekaj časa prepeva tudi sam in ki letos praznujejo že častitljivih 55 let delovanja. Jubilejne koncerte pa bodo povečini izvedli v krajih, od koder prihajajo člani ansambla: osrednji koncert bo 1. julija v Slovenj Gradcu, v Škofji Loki bodo nastopili 23. julija, v Libo-jah 24. avgusta, v Slovenski Bistrici 31. avgusta in v Begunjah 22. decembra. Na koncertu se jim bo ob drugih glasbenih gostih, s katerimi so v preteklosti že sodelovali, pridružil tudi nekdanji dolgoletni član ansambla Matej Mastnak. Koncertni program bo nadvse zanimiv, ponovno bodo razveselili s svojimi najve-
z glasbenimi poslasticami: vodja ansambla bo kot solist zaigral nekaj atraktivnih glasbenih točk s pozavno in harmoniko, Branko John se bo izkazal kot izvrsten interpret solističnih skladb legendarnega Avsenikovega klarinetista Albina Rudana. Manjkale ne bodo niti uspešnice Elvisa Pre-sleya v izvedbi odličnega kitarista Mika Orešarja, enega najboljših studijskih kitaristov v Sloveniji.
Ob 25. obletnici bo izšla njihova jubilejna zgoščenka; skupaj z jubilanti Fanti s Praprotna pa bodo izdali tudi skupno zgoščenko z melodijami, ki jih je prav za Fante napisal vodja ansambla Igor in zlati zvoki Igor Podpečan, ki sodi med najbolj plodovite avtorje. Do zdaj je napisal že več kot 1500 skladb za znane naro-dno-zabavne skupine, otroke, pihalne orkestre in vokalne skupine; kot glasbeni producent, avtor ali izvajalec pa je sodeloval s šte-
vilnimi znanimi imeni domače in zabavne glasbe. Ansambel Igor in zlati zvoki, ki je ena najbolj priznanih in uveljavljeni skupin na področju slovenske narodno-zabavne glasbe, je doslej posnel že 20 albumov za slovensko in 15 za nemško govorno območje. Njihova pevka Jelka Hafner je prejela nagrado za naj pevko slovenske domače glasbe v letu 2000 in 2002. Z več nagradami pa se ponaša tudi celotni ansambel, katerega muziciranje v celoti poteka v živo.
Igorju Podpečanu glasba pomeni veliko, ni aktiven le kot glasbenik, je tudi snemalec, pro-ducent, žirant ... „Popolnoma se od glasbe nikoli ne odklopim, ves čas se mi porajajo kakšne nove glasbene ideje, pri roki imam vedno kakšen list ali diktafon, da si idejo lahko takoj shranim/ zapišem."
MG
čjimi uspešnicami, kot so Halo Evropa, Kavboj Joe ... in seveda z občutenimi valčki, ki jih poje solistka Jelka Hafner, ki igra tudi violino: Zlatolaska, Labodi na Blejskem jezeru ... V koncertni program so uvrstili tudi najnovejšo uspešnico ansambla - Če sonce ujeti bi znala, za katero so pred kratkim posneli tudi videospot. Člani srebrnega ansambla
so še: Martin Frece (bas, bariton; njegov oče Vinko je bil član prve zasedbe ansambla na enakih instrumentih), Boštjan Lašič (trobenta, bobni, vokal; njegov oče Slavko je bil član prve zasedbe ansambla na enakih instrumentih), Branko Jahn (klarinet, saksofon, vokal) in Mike Orešar (vokal, kitara). Zvestemu občinstvu pa se bodo na koncertih zahvalili tudi
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1960
o o
Ptujski tednik je vstopil v 13. leto izhajanja, uredništvo in uprava sta se zahvalila za vse lepe želje v novem letu. V novoletni poslanici je predsednik Tito izpostavil skrb za ljudi.
Urbanisti so predlagali, da se nova avtobusna postaja uredi na prostoru minoritskega samostana in kjer je dvorišče in skladišče Cestne uprave. Delati je pričela Delavska univerza Ormož, kjer pa imajo velike probleme zaradi Drave, ki ogroža kar 300 ha plodne zemlje, nujna je tudi obnova vinogradov in sadjarstva ter rekonstrukcija tamkajšnje Opekarne. Pričele so se priprave za gradnjo velike ormoške vinske kleti, ki bo sprejela 300 vagonov vinskega pridelka.
Za melioracije so namenili 230 milijonov dinarjev, za osušitev osrednjega dela Pesnice, na območju 4240 ha, pa bo do leta 1968 porabljenih 2,5 milijarde dinarjev, saj bo na Pesnici in njenih pritokih treba zgraditi kar 110 mostov. V Pletarni Ptuj, kjer je zaposlenih več kot 110 ljudi, so tudi v tem letu veliko izdelkov iz vrbe in ro-
OBrr~'Pittav
/
Pogled na ptujski grad s Panorame
goze izvozili, med drugim tudi na Ciper. V Kidričevem je nastopil kvintet Avsenik s pevcema Danico Filipič in Francem Korenom. Glas o kurentu - demonu - je vse bolj prodiral v svet. Po 2000
Konec leta 1959 je bilo v ptujski občini že skoraj 6500 radiapa-ratov različnih velikosti in znamk. Še leta 1956 jih je bilo polovica manj. Na občutno povečanje števila je vplivala širitev električnega omrežja. V samo enem letu si je radioaparate kupilo več kot 1000 družin in posameznikov. Vsa leta jih je bilo največ na območju Ptuja (2700) Hajdine (440), Moškanjcev (370), Majšperka (315), Vidma (310), Gorišnice (237) in Lovernca na Dravskem polju (225). Do 100 aparatov pa so imeli v Vitomarcih, Podlehniku, Polenšaku, Leskovcu, Grajeni in Žetalah.
letih je Ptuj zopet dobil vodovod, prvi hišni priključki so bili speljani na Vičavi. Prvega aprila je začel veljati zakon o zdravstvenem zavarovanju kmečkega prebivalstva, eden najpomembnejših zakonov s področja socialnega zavarovanja v državi. Zakon je določil 35 bolezni, katerih zdravljenje v celoti plača sklad za zavarovanje. Zgodovinsko društvo Ptuj je 27. februarja organiziralo pustno povorko, 1. marca je potekala pustna povorka, ki jo je organiziralo DPD Svoboda Ptuj. Dokončno so bile odstranjene ruševine minoritske cerkve. Gasilsko društvo Ptuj je ob svoji 90-letnici prejelo republiško priznanje I. stopnje. Ob 8. marcu - dnevu žena -
Foto: Iz zbirke Simona Petroviča
so v ospredje postavili vlogo napredne žene v političnem življenju, ki ji je v navdih humani program KP.
Predsednica ptujske občine je postala Lojzka Stropnik
Marca se je za Janka Vogrin-ca končalo 12-letno uspešno predsednikovanje občine Ptuj. Predsednica je postala dosedanja podpredsednica Lojzka Stropnik. Glavni investicijski projekt na področju gostinstva in turizma je postala gradnja hotela s 60 ležišči, restavracijo, kavarno, kulturno dvorano in vrtom, ki bo stala 130 milijonov dinarjev. V Ormožu so
odprli nov kovinski obrat, prostore zavoda Jožeta Kerenčiča, kjer bodo zaposleni invalidi in drugi na sodobnih strojih izdelovali izdelke kovinske galanterije in sčasoma tudi druge izdelke. Na prvomajskih proslavah in zborovanjih so počastili desetletnico delavskega samoupravljanja. V Zavrču so odprli kulturni dom. S povorko in zborovanjem na Titovem trgu je Ptuj proslavil 15-letnico osvoboditve in dan mladosti. V letu 1959 so za šolske kuhinje namenili 8 milijonov dinarjev, skoraj 9200 otrok se je že hranilo v šolah, od tega nekaj več kot 1700 brezplačno. Jugoslovanska investicijska banka Beograd je Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo odobrila nekaj nad 9 milijard dinarjev dolgoročnega investicijskega kredita za rekonstrukcijo in modernizacijo tovarne ter za novogradnjo hale B elektrolize.
Na Gomili so izvedli tekmo koscev in škropcev v vinogradu ob razglednem stolpu. Šola v Mar-kovcih je praznovala 150-letnico. Zadružna proizvajalna poslovna zveza Ptuj in izvozno trgovsko podjetje Perutnina Ptuj sta na trg dala prve pohance. Ptujski park so počasi urejali, za nekatere sicer prepočasi, vsi pa so komaj čakali, kdaj bo dobil tudi vodomet. V poletnem času je za razvedrilo Ptujčanov poskrbel tudi lunapark pri Mladiki, kjer so poslušali lepe melodije, se vozili z vrtiljakom. Tudi v Ptuju so zapeli krampi in lopata, mladinska delovna brigada je priskočila na pomoč pri gradnji ptujskega vodovoda.
Občuten porast industrijske proizvodnje
Občinski praznik je bil v znamenju manifestacije kmetijstva in njegovega napredka v zadnjih
letih. Občina Ptuj se je izkazala z občutnim porastom industrijske proizvodnje, ki je presegel prvotne načrte o 14,2-odstotni rasti. Novo veliko industrijsko središče bo v nekaj letih zraslo na Bregu, med Zagrebško cesto, železniško progo in hajdinsko železniško postajo. Prispevalo bo k hitrejšemu dvigu življenjskega standarda v ptujski občini. V vajenski šoli na Ptuju je že od leta 1958 potekalo šolanje za mojstrske kandidate iz obrti iz Ptuja. Šola v Gorišnica je praznovala 200-letnico. V Ptuju so odprli mladinsko politično šolo.
Na neki način je postal 31. oktober zgodovinski dan za Ptuj, tega dne je namreč GP Drava Ptuj z buldožerjem začelo pripravljati teren za gradnjo ptujskega hotela, ki bo stal v Trstenjakovi ulici nasproti nove poslovne stavbe Merkur. Ptuj potrebuje tudi pralnico za avtomobile, ki bo pokrivala lokalne potrebe in potrebe vse večjega števila turistov, ki prihajajo v mesto. Na republiški cesti čez Pesnico v Gorišnici so zgradili novi cestni most. Turistično društvo Ptuj je izdalo turistični album o Ptuju, sicer nadvse dobrodošlo turistično publikacijo, ki pa ni bila najbolj kakovostna, motile so tudi nekatere skoraj identične slike. V Doleni in na Rodnem Vrhu so 20. novembra praznovali, to je bil prvi dan, ko so začeli redno uporabljati elektriko. 10. decembra so v Ptuju odprli delavski klub sindikatov za izobraževanje in zabavo delovnih ljudi. V zadnjih letih se je močno razvila tudi ptujska trgovina. V letu 1959 je bilo v ptujski občini že 147 trgovin ali 16 več kot leta 1956. V kratkem jih bodo odprli še več, med drugim prodajalno Borovo in Jugoplastika ter trgovski lokal za pohištvo v Trstenjakovi ulici v Ptuju.
Pripravila: MG
20 Šta/m&TEDNlK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 1S. aprila 2Q17
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—J	NEDELJA	PONEDELJEK
korenčkovajuha,	čebulna juha,	ričet,	porova juha,	juha,	kostna juha, piščančje	juha,
krompirjeva omaka,	puranja rulada s	polnozrnat kruh,	ribji file v pivskem	goveji naravni zrezek,	prsi na žaru, ocvrt	testenine z gobami,
prekajena šunka,	špinačo, svedrčki,	sadje	testu, pire krompir,	svaljki,	krompirček, stročji	zelena solata,
kompot	zelena solata,		jabolčni zavitek	radič,	fižol v solati, šarkelj	rižev narastek
	skutno pecivo			miške	s suhim sadjem	
Šarkelj s suhim sadjem
Sestavine: 600 g moke, žlička soli, 30 g kvasa, 50 g sladkorja, 120 g masla, 2 do 5 rumenjakov, 300 do 400 ml mleka, nastrgana limonina lupina, 2 žlici ruma, 2 žlici kisle smetane; nadev: 300 g suhega sadja (marelice, fige, suhe slive ...), 100 g rozin, 100 ml ruma; 1 jajce za premaz.
Suho sadje na drobno narežemo in ga z rozinami čez noč namočimo v rumu. V skledo presejemo moko, ob strani dodamo sol, na sredini pa naredimo jamico in vanjo vlijemo v malo toplega mleka razmešan kvas z nekaj sladkorja. Pomešamo z moko in pustimo, da vzhaja. Maslo, sladkor, rumenjake, rum, limonino lupino in kislo smetano penasto umešamo, prilijemo vroče mleko in vse skupaj vmešamo v moko s kvasom. Testo gnetemo, da postane gladko. Pokrijemo ga in pustimo na toplem vzhajati. Vzhajano testo razvaljamo in potresemo z namočenim sadjem. Tesno ga zvijemo in damo v pomaščen model. V njem naj vzhaja še enkrat. Vzhajanega namažemo z razžvrkljanim jajcem. Pečemo 60 minut pri 180 stopinjah Celzija.
HlVV	v,	■	-v
Piščančje prsi na žaru
Sestavine: 6 piščančjih prsi; marinada: 10 strokov česna, 1 šopek peteršilja, 0,75 skodelice oljčnega olja, 0,25 skodelice balzamičnega kisa, 0,25 skodelice piščančje jušne osnove, 0,75 žličke posušenega origana, 0,75 žličke posušene bazilike, 0,25 žličke nasekljanih posušenih rdečih čilijev, 0,5 žličke soli, 0,25 žličke popra.
V terilniku stremo česen v pasto, peteršilj pa na drobno nasekljamo. V majhni skledi ju zmešamo z vsemi drugimi sestavinami za marinado. Piščančje prsi operemo, izkoščičimo, odstranimo kožo in jih sploščimo. Meso zložimo v večjo skledo, prelijemo z marinado in z rokami dobro premešamo, da se marinada dobro oprime mesa. Shranimo v hladilniku za vsaj 30 minut (še boljše je, če meso v marinadi počiva do 4 ure). Meso vzamemo iz marinade, počakamo, da se odcedi, in ga položimo na segret žar. Pečemo 8 do 10 minut na eni strani in 6 do 8 minut na drugi.
ZPS • Potrošnikov zoom
Zavarovani v tujini z le nekaj kliki?
Ko odhajamo na pot, se nam kaj lahko zgodi, da ob načrtovanju poti, prenočišč, ogledov in drugih aktivnosti hitro pozabimo na sklenitev zavarovanja, ki nas bo ščitilo tudi v primeru, da se nam v tujini zgodi kaj neprijetnega.
Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja v tujini ni nujno dovolj, saj je njena uporabnost odvisna od tega, kam potujete in kaj od zavarovanja pričakujete ali potrebujete. Evropska kartica vam tako ne zagotavlja nikakršnega varstva, če potujete v države izven EU, EGP (Norveška, Islandija in Lihtenštajn) oz. Švico, Avstralijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo in Srbijo. Omejen je tudi nabor storitev, ki jih lahko z evropsko kartico uveljavljate.
Upravičeni ste do nujnih in potrebnih zdravstvenih storitev (EU, EGP in Švica) pri zdravnikih, ki so del
Zavarovalnica
Zavarovanje
javne zdravstvene mreže, v preostalih državah pa celo samo do nujnih zdravstvenih storitev oz. nujne medicinske pomoči. Pomembno je vedeti, da evropska kartica v večini tujih držav npr. ne krije stroškov prevoza zaradi poškodbe na smučišču, stroškov prevoza zavarovanca iz tujine v domovino, stroškov zdravstvenih storitev, ki jih nudijo turistične ambulante na Hrvaškem, ali stroškov zdravljenja oz. poroda v tujih državah, če ste tja odpotovali z namenom zdravljenja oz. poroda.
Nujno zdravljenje in nujna medicinska pomoč sta tisti storitvi, ki ju ni mogoče odložiti, ne da bi bilo vaše zdravje ali življenje ogroženo. Obseg nujnih
in potrebnih zdravstvenih storitev, torej storitev, ki so potrebne iz medicinskih razlogov, opredeli zdravnik, ki vas sprejme na zdravljenje, in sicer v takem obsegu, da se vam zgolj zaradi zdravljenja ni treba predčasno vrniti v domovino.
Kaj vam ponuja turistično zavarovanje?
Turistično zavarovanje je skupno ime za različne vrste zavarovanj, s katerimi se zavarujete za nepredvidene dogodke, povezane s potovanji.
Najpomembnejše in najbolj razširjeno je zdravstveno zavarovanje v tujini,
Adriatic Slovenica Zdravstveno zavarovanje v tujini Coris AS
NLB Vita
Vzajemna
Generali zavarovalnica
Zavarovalnica Sava
Zavarovalnica Triglav
Grawe zavarovalnica Grawe Turist
NLB Vita tujina
Zavarovanje za tujino
Turistično zavarovanje z zdravstveno asistenco v tujini
Turistično zavarovanje z asistenco v tujini
Zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco
Delovni čas klicnega centra	Brezplačna številka	Izpostavljenost kontaktnih podatkov	TI * A T N O *	Osnovne informacije (opis produkta)	Objavljeni splošni pogoji
			10%		
o	tt	tt	tt	tt	tt
tt	tt	tt	tt	tt	tt
t	tt	tt	tt	tt	tt
o	tt	tt	tt	tt	tt
-	tt	t	t	tt	-
o	tt	tt	tt	tt	tt
-	tt	tt	tt	o	-
zavarovalnice pa vam ponujajo še razna druga kritja, npr. proti nezgodam, tatvini ali kraji, izgubi prtljage, odgovornosti, prekinitvi ali prisilnemu podaljšanju potovanja ...
Kaj boste izbrali, je seveda v prvi vrsti odvisno od vaših potreb, žal pa vam zavarovalnice posebne fleksibilnosti pri sestavi zavarovanja, ki ustreza vaši konkretni situaciji, večinoma ne ponujajo. Za turistična zavarovanja so še kako značilne paketne ponudbe, kjer boste skoraj brez izjeme "dobili" tudi kritja, ki jih pravzaprav ne želite, tista, ki jih potrebujete, pa bodo morda tako omejena, da vam bodo v praksi le malo koristila.
Sklenitev preko spleta	DOSTOPNOST	v to et k a p lo vi et	Trajanje zavarovanja	Geografska veljavnost	PRILAGODLJIVOST Nabor nevarnosti	
	30%				20%	
tt	tt	o	tt	o	t	tt
tt	tt	t	tt	-	t	tt
tt	tt	tt	tt	tt	tt	tt
tt	tt	-	tt	t	t	o
tt	t	t	tt	-	t	tt
tt	tt	t	tt	-	t	o
- -	-	- -	tt	-	o	t
e kt
z ak ra
10% 100%
o o t
t t -
++ zelo dobro (80 - 100 %) + dobro (60 - 79 %) o povprečno (40 - 59 %) - pomanjkljivo (20 - 39 %) -- nezadovoljivo (0 - 19 %)
Vir: Potrošnikov zoom
Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave je v okviru primerjalnega ocenjevanja preveril, koliko si pri izbiri ustreznega zavarovanja lahko pomagamo s podatki in možnostmi, ki jih zavarovalnice ponujajo na spletu.
Kako torej izbrati zavarovanje?
Osredotočite se na zdravstveno zavarovanje v tujini: nepredvidene zdravstvene težave v tujini so tiste, ki vam lahko povzročijo največ neprijetnosti in hkrati tudi visoke stroške, če pred odhodom niste poskrbeli za ustrezno zavarovanje.
Podrobno preverite omejitve kritja: tudi zdravstveno zavarovanje v tujini vas ne bo ščitilo v vseh primerih. Zavarovanje ne krije bolezni in poškodb, ki nastanejo kot posledica že obstoječih kroničnih bolezni, samomora ali naklepne samopoškodbe, uživanja alkohola in drog, udeležbe v pretepu, vožnje z motornim vozilom brez vozniškega dovoljenja, izvajanja shujševalnih ali lepotnih terapij, sodelovanja na športnih tekmovanjih in ukvarjanja z ekstremnimi športi ter poškodb zaradi višje sile (vojne, potresi, poplave). Prav tako ne krije običajnih težav med nosečnostjo in pregledov nosečnice, razen če gre za reševanje življenja matere ali otroka.
Izberite višje zavarovalne vsote: zavarovalna vsota je zgornja meja obveznosti zavarovalnice, ko pride do zavarovalnega primera. Predstavlja torej najvišji možen znesek, ki ga lahko prejmete. Če stroški presegajo zavarovalno vsoto, bo doplačilo šlo iz vašega žepa. Zato je smiselno, da izbirate med tistimi produkti, ki vam za vplačano premijo ponujajo višje zavarovalne vsote.
30%
t
o
o
+
4-
t
o
+
+
t
o
t
0
torek • 18. aprila 2017
Za kratek čas
ŠtajerskiTEDNIK 21
Vidi se...
... da je pravzaprav v življenju marsikajo odvisno od tega, s katere točke nekaj pogledamo. In drugošolci na zadnji strani svojega slovenskega učbenika gotovo niso prebrali tega, kar je nam najprej padlo v oči... Malo nas je vendarle sram... (Če vas ni sram, potem niste prebrali tega, kar smo mi, in je vaša ne-omadeževana dušica na nivoju drugošolcev...)
Govori se...
... da je neznank okoli tega, kak prometni kaos nas čaka zaradi zaprtja starega ptujskega mostu, toliko, da imamo tudi mi idejo: poskusno zaprimo most za en dan, pa bomo videli, kaj bo prinesla prometna praksa. Če lahkoEvropa eksperimentira s slovensko-hrvaško mejo, ni vrag, da ne bi ptujska občina izvedla svojega eksperimenta!
... da si mestna oblast resno prizadeva za oživitev ptujskega jezerskega turizma. Tako zelo nujno je, da so razpis za novega upravljalca rečnega
Prireditvenik
turizma omejili na vsega osem dni. Mogoče pa je kak dobro obveščen krog imel že vnaprej informacijo o tem, da je treba začeti delati projekte, in bo celo ujel pravi rok. Pravi človek na pravem mestu - s pravimi strici v ozadju ...
... da so Ptujčani naivni. Nedavno so na tržnici iskali ponudnike domačih dobrot, ki bi jih človek pričakoval v mestu, ki že
tri desetletja pripravlja največjo razstavo dobrot s slovenskih kmetij. Pa je bilo iskanje zaman. Seveda niste iskali na pravem mestu. Pojdite v Lipnico, pa boste tam lahko kupili ptujski klojcnprot ...
... da so kondomi od nekdaj imeli različno število pakiranj - in to z razlogom. Po trije v zavitku - za dijake (en v petek, en v soboto, en v nedeljo). Po šest
Foto: Tajno društvo PGC
- za študente (dva v petek, dva v soboto, dva v nedeljo). Po dvanajst - za poročene gospode (en januarja, en februarja, en marca...). Sedaj pa je prišla v spletni trgovini Zbita cena nenavadna ponudba: 34 kondomov. A to je mali poslovni paket za sindikalni izlet male firme? Pravi čas: pri nas se ravno te dni odločamo, kam bi šli na sindikalca. In sedaj bo varno!
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
			7			4		
	9							6
5	1			8			7	
			8		3	2		
	8			9			6	
		7	4		6			
	5			6			8	9
2							1	
		3			5			
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€€	OO
Bik	vvv	©©	€€	OOO
Dvojcka	v	©©©	€	OO
Rak	vvv	©©	€	OOO
Lev	v	©	€€	OOO
Devica	vvv	©©©	€€	O
Tehtnica	vvv	©	€	OOO
Škorpijon	vv	©©	€€€	OO
Strelec	v*	©©©		O
Kozorog	¥	©©		OO
Vodnar	v*	©©©		OOO
Ribi	¥¥¥	©©	€€	O
Torek, 18. april
1:00
6:00 7:00
7:00 8:00
9:00
:00
Ptuj, Šolski center, literarno srečanje z Ivanom Sivcem ob zaključku Bralne skrinje
Turški Vrh, Bar pri Veseliču, ocenjevanje vin
Lenart, letni vrt Varstveno-delovnega centra Polž, Slovenski dnevi knjige, literarni večer
Markovci, občinska stavba, praznik občine Markovci, sprejem novorojencev Markovci, občinska stavba, praznik občine Markovci, sprejem za krvodajalce
Ptuj, Galerija mesta Ptuj, Prešernova ul. 29, odprtje posthumne razstave Albin Lugarič (1927-2014): Iz umetnikove zapuščine, na ogled do 25. junija
Jurovski Dol, Avla Fredija Neuvirta, kulturni dom, odprtje razstave del Jožeta Hudalesa
Sreda, 19. april
09:00
16:00 19:00
Ptuj, razstavišče Stari zapori, Prešernova 37, 33. praznik Vrtca Ptuj in 72 let Vrtca Ptuj, razstava otroške likovne ustvarjalnosti Sprehod po spominu, na ogled do 25. aprila od 9. do 17. ure
Šmartno na Pohorju, Močnik, pri mostu, urejanje gozdne učne poti Bojtina Ptuj, Miheličeva galerija, predavanje Manice Hartman Pranje in likanje nekoč
Četrtek, 20. april
09:00 Zg. Partinje, okrepčevalnica Pri Ančki, meddruštveni turnir Zveze upokojencev Slov. gorice v kartanju 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljična soba mladinskega oddelka, Pravljica z jogo
17:00 Črešnjevec, OŠ dr. Jožeta Pučnika, 44. območna revija mladinskih pevskih
zborov Zapoj z menoj 17:00 Slovenska Bistrica, prostori Europe Donne, delavnice Program čuječnosti 18:00 Ptuj, OŠ Breg, Dan šole OŠ Breg
19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, Domoznanski večer s fotografom Borisom B. Voglarjem, svetovni dan knjig in avtorskih pravic, razstava fotografij do 19. maja, med 9. in 17. uro knjižni sejem
Petek, 21. april
09:00 09:00
11:00 18:00
18:00
19:00
19:00
19:00 19:30 20:00
20:00 20:30
Sl. Bistrica, Tomšičeva 23, saditev zelenih dreves na Tomšičevi 23 Lenart, VDC Polž Lenart, medgeneracijsko sodelovanje med uporabniki VDC Polž Lenart in otroci Zelene igralnice OŠ Lenart-vrtec Sl. Bistrica, 2. OŠ, prireditev s kulturnim programom ob dnevu Zemlje Ptuj, športna dvorana OŠ Ljudski vrt, 33. praznik Vrtca Ptuj in 72 let Vrtca Ptuj, prireditev otrok Sprehod po spominu
Markovci, večnamenska dvorana, osrednja prireditev ob 18. občinskem prazniku Markovci
Jurovski Dol, Kulturni dom, Jurjevi dnevi, proslava ob 11. občinskem prazniku
Dornava, večnamenski center, vaško-kulturna dvorana, večer ljudskega petja in domačih viž
Ptuj, mala dvorana Narodnega doma, literarni večer V krogu
Ptuj, Mestno gledališče, predstava (Totalno) katastrofalna večerja
Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII, 13. sezona Primusovih
vinskih zgodb Vina Steyer/Verus/Gaube, svečani zaključek
Lenart, Dom kulture, odštekana komedija 50 odtenkov ženske
Ptuj, CID, Jazz v CID-u, odprtje razstave jazz portretov Sonje Pišek in
jamm Session Milan Stanisavljevič - klavir
Mestni kino Ptuj
Sreda, 19. april: Pogovor ob filmu »Animateka po Animateki«, izbor najboljših filmov 13. edicije Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, pogovor z ustvarjalci.
Četrtek, 20. april: 19:00 Potovanje v času: Pot življenja. Petek, 21. april: 17:00 Ježek in vran na sirovi dirki; 19:00 Popolna blaženost; 21:00 Hitri in drzni 8.
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 4. od 18. do 24. aprila 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
RADIOPTUJ V četrtek ob 16. uri.
Kako v Halozah pridobiti finančna sredstva za ohranitev
suhih travnikov
Naudaru
Tedni kova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 24. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Qelix
UČILA
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tedni ko ve nagradne razrezanke je: Nik Pukšič, Janežovski Vrh 15 a, 2253 Destrnik. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
oto: GG
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 1S. aprila 2017
IZKORISTITE LAST MINUTE PONUDBO
Ptuj, Grajena • Osnovnošolci v projektu Ekošola
Hrana ni za tjavendan
Učenci in delavci OŠ Ljudski vrt Ptuj, Podružnica Grajena, že štirinajsto leto sodelujejo v mednarodnem projektu Ekošola kot način življenja. V teh letih so sodelovali v različnih projektih, izpeljali številne aktivnosti, zelo uspešno sodelovali v različnih natečajih in se naučili veliko novega.
V letošnjem letu aktivnosti nadgrajujejo s projektom Hrana ni za tjavendan, ki ga vodi učiteljica Nada Sevšek. Cilj projekta je zmanjšati količino odvržene hrane. Najprej so želeli ugotoviti, koliko hrane zavržejo pri malici in koliko pri kosilu. Da bi dobili te podatke, so šest tednov vsak dan merili, koliko hrane ostane. Ostanke malice so beležili učenci dru-
SsŠšTtkv
" * * * i * ;¿b*t
gega, tretjega in petega razreda, in sicer od 14. 11. do 23. 12. 2016. Vsak teden so dobili nov popisni list, na katerega so reditelji vsak dan sproti beležili, kaj je bilo za malico ter kaj in koliko je ostalo. Po novem letu so zbrali vse popisne liste in narisali tabelo s primerjavo ostankov hrane po razredih. Ugotovili so, da pri malici ne marajo zelenjave oz. solate.
Ostanke pri kosilu je natančno merila kuharica Mateja. V povprečju je ostajalo okrog tri litre hrane. Pri kosilu zavržejo največ solate, saj je učenci ne marajo. Zelo radi pa imajo mesne kroglice (čufte), pečenko, testenine, dunajske zrezke in jabolčni zavitek.
Najbolj priljubljena hrana -hamburgerji ...
12. aprila so izpeljali dan
Foto: Nada Sevšek
brez ostankov hrane. Marca so predlagali jedilnik, ki je ta dan veljal - za zajtrk, za malico in za kosilo. Prvošolčki so za zajtrk izbrali mleko in čokoladne kosmiče. Kar šest razredov je za malico predlagalo podobno - hamburger z različnimi prilogami. Ker je bilo največ predlogov za hamburger s ple-skavico, je le-ta bil ta dan na jedilniku. In ne boste verjeli! V kuhinjo se je po malici vrnila le ena polovička hamburgerja! Za kosilo je največ razredov predlagalo mesne kroglice (čufte) s paradižnikovo omako in pire krompirjem. Tudi pri kosilu je bil ostanek hrane zanemarljiv. Ostalo je manj kot en liter hrane, in to predvsem krompirja.
Opogumljeni z dosežkom in rezultati so se odločili, da bodo vsak mesec izpeljali en takšen dan. Maja bo na jedilniku hrana, ki se je uvrstila na drugo mesto po izboru učencev. Poleg tega pa si bodo prizadevali, da se učenci ne bi izogibali uživanju zelenjave in solat. Tudi pri tem so ugotovili napredek, a bo treba še naprej vztrajati.
Nada Sevšek
ZA VPIS NA SREDNJO SOLO ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR,
ki vas lahko popelje na atraktivno potovanje do zaposlitve na področju gostinstva in turizma!
Turistični informator Prodajalec turističnih storitev Receptor
Turistični animator Vodja cateringa f Ljubezen gre RES Dietni kuhar	l ^¡lebdeč.
................. Se dvomiš?
Kuhar Natakar
ib
G
"9
SREDNJA SOtA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM
MARIBOR
OPOZORILO: mesta se hitro
polnijo. Zadnji »potniki« se zbirajo... boš med njimi?
Mladinska ulica 14 a 2000 Maribor Telefonska številka: 02 / 23 50 010 Elektronska pošta: ss.gtmb@guest.arnes.si
Vitomarci • Dobrodelni koncert
Naše pesmi - naše sanje
V podružnični OŠ Vitomarci bo 21. aprila ob 18. uri dobrodelni koncert OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, na katerem bodo zbirali sredstva za delovanje šolskega sklada OŠ Cerkvenjak-Vitomarci. Kot je povedal ravnatelj Mirko Žmavc, je letošnji dobrodelni koncert pod naslovom Naše pesmi - naše sanje že drugi po vrsti, prvega so organizirali lani na matični šoli v Cerkvenjaku. Dobrodelnih prispevkov ne zbirajo za socialne namene, temveč za nakup šolskih pripomočkov za višjo kakovost izobraževalnega in vzgojnega dela na šoli. Želijo si, da bi koncert obiskalo čim več ljudi, zlasti pa še staršev otrok, ki obiskujejo OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, saj je to tudi priložnost, da se pokažejo delo otrok in njihovi talenti. Nastopili bodo s plesnimi in pevskimi točkami, povabili pa so tudi glasbene goste. Matično in podružnično šolo v tem šolskem letu skupaj obiskuje 237 učencev, v obeh vrtcih pa je skupaj 142 otrok.
MG
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli PRIROČEN HLADILNI NAHRBTNIK.
Hladilni nahrbtnik bo zagotovo postal vaš zvesti spremljevalec na piknikih, plaži in pohodih v naravi. Pijačo in hrano bo ohranjal hladno in svežo, prvi časopis Po-dravja - Štajerski tednik - pa bo poskrbel za prvovrstne in vedno vroče vsebine. Odločite se za pravo poletno kombinacijo.
NAROČILNICA ZA Štajerski
¿taiersRi
tednik
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJAPRPOBITfffUDI
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih^glasov v Štajerskem tedniku
RADIO TEDNIK Ptuj, d... Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti ppl
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLA
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 18. aprila 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
*Na voljo* NOVA KOLEKCIJA
opornih dokolenk za poletje!

DOKOLENKESILVERLINE
Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon
041 358 960._
NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Telefon 02 688 1381 ali 040 531 246.
Rešek, Starše 23._
PURANE, 6-tedenske, in bele kokoši, težke 4 kg. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 1381 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
VOZNIKA C+E-kategorije v domačem in mednarodnem prometu smer EU-zaposlim, dobro plačilo. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13,
2204 Miklavž, www.lamot.si._
NA ŽAGI V MEDRIBNIKU zaposlimo mizarja za daljše časovno obdobje. Delo se izvaja pretežno v delavnici, občasno pa na terenu po Sloveniji. Zaželene so delovne izkušnje. Za več informacij pokličite na 031 811 297.
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
Iščemo delavca za delo s čebelami, najprej sezonsko, nato pa z možnostjo redne zaposlitve. Izkušnje niso potrebne, prosimo pa, da so kandidati zanesljivi in delovni. Oglasite se nam na info@cebelarstvo-pislak.si ali na telefon 031 734 905. Čebelarstvo Pislak Bali, Apače 303, Lovrenc na Dr. polju.
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi.
V SPOMIN
Minilo je deset let, odkar nas je zapustila naša draga
Anica Trafela
DRAVINJSKI VRH 24, VIDEM PRI PTUJU
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko.
Njeni najdražji
STORITVE
RAZNO
POSEBNAPONUDBA
za bralce Štajerskega tednika
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PRODAM lepe železniške tramove - švelerje. Cena 15,00 €. Možnost
dostave. Tel. 041 893 305._
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 051 322 240, www.anaholz83@gmail.com.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
Redna cena: 27,90 EUR
Preverite na
0803025
www.vitavera.si	TEDNIK
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Poraba energije za ogrevanje: . 101,00 kWh/m2 na leto .
8:00 Oddaja iz občine Dcstmik 9:00 Gostilna pr' Francef 0:00 Oddaja iz preteklosti 2:00 Video strani 5:00 Italijanska trgovina - v živo 8:00 Pričetek delovanja zdrav nika v 0:00 300 let pisne omembe
Sotsiva na Destrniku 1:30 Revija folklornih skupin 3:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na splelni strani www.siptv.si
I 08:00 Pasi on na prostem 2006 I 09:15 Ljudski pcvei se predstavijo 10:40 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Veseloigra - Moža je zatajila 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani
SIP
Razkrižju
08:00 Mat. dan v Skotbi 10:00 Oddaja iz občine Starše 11:05 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Starše 19:30 5KL
20:00 Športnik leta občine Hajdina201ft 21:00 Mat. dan v Skorbi 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
On ni hotel še umreti, on hotel je še naprej živeti.
ZAHVALA
Mnogo prehitro se je od nas poslovil dragi sin, brat, stric, vnuk, svak, bratranec in nečak
Tadej Holc
17. 3. 1999-2. 4. 2017 IZ ZAGORCEV 5
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli besede tolažbe, darovali sveče in za svete maše. Hvala tudi vsem sošolcem Osnovne šole Juršinci ter gospodu ravnatelju, profesorjem in sedanjim sošolcem 3. e-razreda Biotehniške šole Maribor. Zahvaljujemo se tudi vsem gasilcem, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma, zastavonošem, gospodu Lovrencu za molitev, gospodu župniku za pogrebni obred in gospe govornici za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči njegovi najdražji
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
^^Stajerskitednik Stajerskitednik
www.tednik.si
tednik@tednik.si
Ptuj • Celostna prometna strategija dokončana
»Za ta denar lahko zgradimo nov most!
«
Kar nekaj zanimivih predlogov, kako izboljšati stanje na področju prometa na Ptuju, je zapisanih v Celostni prometni strategiji. Večina jih je sicer dolgoročnih in so odvisni od finančnih sredstev ter ureditve cestne infrastrukture: izgradnja podvoza pri Ciril-Metodovem drevoredu, kolesarske steze, pločniki, klančine ...
A kot kaže, bo zaprtje starega mostu za nekaj časa vse te pomisleke postavilo v drugi plan; tudi predlog, da se v delu centra mesta uvede cona za pešce in območje mirujočega prometa.
Celovita promocija hoje, varne poti v šolo, urejene kolesarske poti, še bolj razširjen mestni potniški promet ter središče mesta, ki bi bilo v prvi vrsti namenjeno pešcem, so le nekateri izmed predlogov, ki smo jih slišali na zadnji, četrti obravnavi Celostne prometne strategije MO Ptuj. V zadnjih mesecih so na tem področju potekale različne aktivnosti, cilj pa je izboljšanje stanja prometa, kar bi prispevalo tudi h kakovosti življenja občanov. Izvedene so bile razprave, delavnice, ankete in intervjuji, na podlagi vsega tega pa so pripravljeni cilji in ukrepi Strategije.
Po besedah vodje priprave Celostne prometne strategije Sebastiana Toplaka iz Fakultete za gradbeništvo, prometno inže-nirstvo in arhitekturo Univerze v Maribor je bilo med drugim ugotovljeno tudi, da je prostor v starem mestnem jedru predragocen za parkiranje vozil. »Zato predlagamo, da se staro mestno jedro postopno opredeli kot območje za pešce in območje mirujočega prometa,« je dejal Toplak. Namen tega ukrepa je razbremeniti mestno jedro pločevine in ga nameniti drugim dejavnostim. Kot je bilo večkrat poudarjeno, to ne bi pomenilo popolnega zaprtja mesta za avtomobile, parkirišča bi namreč nadomestili v neposredni bližini centra.
A takšni ukrepi so po besedah Toplaka možni ob predpostavki, da se upošteva in izboljša tudi nekaj drugih dejavnikov. Med
v//////////////^
Invalidi, kolesarji, pešci ...
Svoje težave so tokrat izpostavili tudi invalidi, ki so in še bodo sodelovali pri pripravi predlogov za izboljšanje prometne infrastrukture v mestu. Beseda je tekla tudi o manjkajočih pločnikih, kolesarskih stezah in kolesarjih, ki ne upoštevajo prometnih pravil v mestnem parku. Pri tem je vodja Medobčinskega redarstva SOU občin Spodnjega Podravja Robert Brkič izpostavil, da so kolesarji po navadi obravnavani kot ranljive skupine, a da so med njimi tudi taki, ki sami predstavljajo grožnjo za pešce. Izpostavil je velike hitrosti, s katerimi se posamezniki vozijo po mestnem jedru in dejal, da bo tudi tej temi treba posvetiti pozornost.
Stroka je povedala svoje, kako dobro je strategija pripravljena in ali bo potrjena, pa je odločitev mestnega sveta.
Gorišnica • Na pošti zavladal preplah
Po prvih ugotovitvah beli prah ni bil nevaren
V poslovalnici pošte v Gorišnici je v četrtek popoldan zavladal preplah, saj je poštni uslužbenki iz dveh pisemskih ovojnic vsul bel prah. Hitri test je pokazal, da ne gre za antraks ali eksploziv.
Zaradi suma, da gre za tako imenovano"sumljivo pošiljko", so policisti in gasilci območje pošte najprej zavarovali, dve uslužbenki pa sta morali ostati v karanteni. Pošiljko so prevzele pristojne službe in jo odnesle na analizo, ki je k sreči pokazala, da ni šlo za nevarno snov, zato sta uslužbenki lahko odšli domov. Kot so še sporočili z mariborske policijske uprave, bodo podrobnejša analiza snovi in ukrepi policistov znani v naslednji dneh.
drugim, da se še bolj izkoristi mestni potniški promet - postopna uvedba novih linij - in da se ustvarijo pogoji za dvig aktivne mobilnosti - kolesarjenje in pešačenje.
Prvi predlog predvideva poskusno razširitev območja za pešce na območju Slomškove in Miklošičeve ulice ter Slomškovega trga. Dolgoročni cilj pa je tudi Prešernova ulica, ki bi najbrž sledila po razširitvi peš cone na Cankarjevi ulici.
»Dostopnost do mestnega središča se ne sme poslabšati, ampak ravno nasprotno: mora se izboljšati,« je med drugim zatrdil Toplak. Prav zato se predlaga postopno uvajanje novih linij mestnega potniškega prometa: tudi do Vičave, Orešja, pokopališča ...
Med zanimivimi predlogi, ki pa terjajo znatna finančna sredstva in so zato dolgoročni, pa je vsekakor tudi ta, da se pri Ciril-Metodo-vem drevoredu zgradi podvoz na drugo stran železniške proge.
Občane trenutno zanima le obnova mostu ...
Medtem ko smo v prejšnjih diskusijah na predstavitvah strategi-
Kaj pa stanovalci in dostava v mestnem jedru?
Kot je pojasnil Toplak, stvari okrog širitve peš cone še niso dokončno dorečene. Jasno pa je, da se predvideva poskusna širitev območja za pešce in mirujočega prometa najprej na Slomškovi in Miklošičevi ulici ter Slomškovem trgu. Poseben režim bo veljal za stanovalce in dostavo, ki naj bi predvidoma tudi z avtomobili imeli dostop do peš cone, a le za omejen čas, torej parkirati ne bodo smeli. Zanje naj bi se uredila nadomestna parkirišča v neposredni bližini njihovih stanovanj. Na katerih mestih natančno, tokrat ni bilo povedano. Prioritetni ukrepi prometne strategije bodo opredeljeni v teh dneh, vse to pa bo na majski seji predstavljeno mestnemu svetu, ki bo dal zadnjo besedo.«
Osebna kronika
Rojstva: Sandra Sorčič, Me-zgovci ob Pesnici 42 d, Dornava
-	deček Mario; Andreja Zagor-šek, Bukovci 72, Markovci - deček Jakob; Lidija Čeh, Krčevina pri Vurbergu 31, Ptuj - deklica Sofija; Nataša Furek, Slovenja vas 70 a, Hajdina - deček Svit; Monika Stockl, Ul. prvega maja 4, Ptuj - deček; Jasmina Kretič, Slavšina 43 a, Vitomarci - deček Antonio; Darija Petek, Moškanjci 116, Gorišnica - deklica Nuša; Mateja Matko, Drevesniška ulica 46, Rače - deček Sven; Alenka Vindiš, Šerovo 3, Šmarje pri Jelšah - deklica Klara.
Umrli so: Janez Golob, Nova vas pri Markovcih 44, roj. 1926
-	umrl 6. aprila 2017; Vladimir Žiher, Mezgovci ob Pesnici 25 a, roj. 1941 - umrl 4. aprila 2017; Anton Mir, Veliki Brebrovnik 73, roj. 1935 - umrl 5. aprila 2017; Štefan Cafuta, Pobrežje 120, roj. 1935 - umrl 6. aprila 2017; Franc Repec, Kungota pri Ptuju 23, roj. 1954 - umrl 6. aprila 2017; Gerda Sgerm, roj. Ambrož, Cirkovce 62, roj. 1942 - umrla 6. aprila 2017; Viktor Lukman, Ptuj, Seliškarjeva ulica 4, roj. 1929
-	umrl 8. aprila 2017; Alojz Vu-zem, Belski Vrh 57, roj. 1947 -umrl 11. februarja 2017; Marija Murks, roj. Klobasa, Njiverce, Ob Železnici 10, roj. 1938 - umrla 9. aprila 2017; Terezija Horvat, roj. Jurič, Mihovci pri Veliki Nedelji 9 a, roj. 1933 - umrla 11. aprila 2017.
Poroka - Ptuj: Boris Kozel in Tamara Forstnarič, Cirkulane 29.
Eden izmed predlogov je, da se najprej uvede območje za pešce na Slomškovi in Miklošičevi ulici ter na Slomškovem trgu.
je več ali manj poslušali vprašanja o predvideni širitvi peš cone v mestnem jedru, je načrtovano zaprtje starega mostu čez Dravo vse te pomisleke postavilo v drugi plan. Čeprav pripravljavci tega dokumenta nimajo kaj veliko pri odločanju o zapori, je kar nekaj prisotnih na četrtkovi razpravi ravno nanje naslavljalo vprašanja. Občini so očitali, da je pasivni igralec, da naj končno razmišlja tudi o svojem lastniškem mostu, okrog katerega bi lahko sama sprejemala tudi odločitve.
Tudi nekdanji ptujski župan Štefan Čelan je dejal, da bi bilo morda glede na dejstvo, da bo sanacija mostu stala 4,5 milijona evrov in bo trajala leto in pol, bolj smiselno razmišljati o izgradnji novega mostu. »Prepričan sem, da ne bi stalo bistveno več. Samo poglejte Puhov most, v devetih mesecih je stal,« je bil jasen Čelan, ki je dejal tudi, da je strategija prometa v občini bila že narejena, a da bi za izvedbo predvidenih ukrepov potrebovali 35 milijonov evrov.
Dženana Kmetec
Napoved vremena za Slovenijo
Če se aprila vreme smeje, ' o kisalo kasneje.
Foto: Jože Kramberger
Policisti so skupaj z gasilci minuli četrtek takole zavarovali območje pošte.
Danes bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami. Pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem burja. Hladneje bo, meja sneženja se bo spustila do okoli 700 metrov nadmorske višine. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, ob morju okoli 9, najvišje dnevne od 3 do 10, na Primorskem do 13 stopinj C.
Obeti
V sredo kaže na spremenljivo oblačno vreme s popoldanskimi plohami. Pihal bo severni do severovzhodni veter. V četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, še bo vetrovno.
Vremenska slika
Ciklonsko območje je nad vzhodnim Balkanom, nad severozahodno Evropo pa se krepi območje visokega zračnega tlaka. Izrazita hladna fronta se od severa bliža Alpam.
Foto: CG
Foto: CG