Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the Pttawfcsafc, A. S. Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME IV.—LETO IV. CLEVELAND, OHIO SOBOTA (SATURDAY) APRIL 16th '21 Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879. St. 89 (No.) Posamezna številka 3c. GENERALNI STRAJK DELAVSKE II-ZVEZE PREKLICAN. ŽELEZNIČARJI IN TRANSPORTNI DELAVCI SO • ODKLONILI -NADALJNO PODPORO PREMO-GARJEM? — VLADA ŠE NI ODNEHALA S PRIPRAVAMI ZA SLUČAJ, DA PRIDE DO NADA-LJNH NESPORAZUMOV; — PREMOGARSKI ŠTRAJK JE ŠE VEDNO EFEKTIVEN. LONDON, 15' aprila. — Štrajk delavske trozveze, se je imel pričeti danes ob 10. uri zvečer je bil glasom uradnega naznanila danes preklican. Tozadevno naznanilo je bilo podano v javnost potem, ko je Lloyd .George naznanil, da so štrajkujoči premogarji obnovili svoje originalne zahteve. To naznani-'se je najprej tolmačilo kot da so se pogajanja razbila *vn da je poravnava nemogoča. Toda kmalu nato je pri-uradno naznanilo. Sklep, da se prekliče generalno stavko, je bil podan Potem, ko je Frank Hodges, tajnik premogarske federate izjavil, da so premogarji pripravljeni obnoviti poganjaj z lastniki premogorovov in z vlado z ozirom na Plače. Premogarjem se je takoj nato poslalo tozadevno povabilo. Nato je Lloyd George poklical k seji lastnike premo-sorovov in. jim je povedal, da morajo privoliti v nadalljne koncesije. Obljubili so, da bodo sodelovali v vseh možnih ozi-rih- Celo uro so vsa javnost, vlada in lastniki premogorovov Čakali z največjo,napetostjo ,kaj da bodo premogarji Ogovorili na vladno povabilo. Tekom tega časa so se pred uradi časopisov po vseh ^gleških mestih zbrale velike množice ljudi, ki so pri-, Skovale odločitve. Ko je vlada uradno naznanila, da je štrajk delavske rozveze preklican, se je vest kot blisk razširila širom Vse Anglije. Kot je razvidno je prišlo med voditelji delavske zveze do nesporazuma, in da je bolj zmerni in pohlevni element v delavski trozvezi zmagal nad bolj revolucijonar-ttim. Toda vlada navzlic preklicu generalne stavke ni oddala s pripravama proti štrajku, in .še vedno kliče no-ve rezervne sile, katerih bi se poslužila za slučaj potrebe. Jutri se vrši seja trozveze, in vlada se boji, da bi Prenehanje s pripravami proti štrajku dalo delavskim ^oditeljem novega poguma^ in da bi morda zopet izdali Pr°glas za generalno stavko. Poročila glede rudarjev so si nasprotujoča, toda go-0v° je, da je štrajk premogarjev še vedno efektiven. Tudi večji del tovaren za železo in jeklo je že moralo | Nehati z delom, in ako se štrajk premogarjev nadalu-' tedaj je samo vprašanje časa, ko bodo prizadete -vse varne in ko bo na milijone delavcev moralo prenehati z delom. Q Vlada upa, da sedaj, ko so rudarji izgubili podporo talih dveh kril delavske trozveze, bodo rudarji opu- ^svojo dalekosežno zahtev/) glede nacijonalizacije ru- ikov, in da se bodo pričeli pogajati le z ozirom na i-iace. !• p Razpoloženje rudarjev ne opravičuje dosti upanja, farV v South Walesu in na Škotskem so rudarji zelo Že v alni rdece zastave pri pohodih so priče tamkaj kar v navado, toda navzlic temu upa vlada, da se bodo ^ftiogarji končno vendarle zadovoljili s poravnavo sa- ^ezdnega vprašanja. » j)u se izjavlja, so rudarji v okrajih Yorkshire in k^tti pripravljeni, da se nemudoma povrnejo na delo. Ve e hi se premogarji omejili samo na mezdne zahte-^r'.tedaj bi najbrže tudi vlada delovala za kolikor toliko ^d Poravnavo, kajti nikakega dvoma ni, da imajo v tem pogledu za sabo ves narod. .anašnji dan, ki je prinesel več presenečenj, kot Jev Prejšnji, odkar se je pričela stavka premogar-^' ie končal mirno, ali vsaj tako je izgledalo na J- p?, . P°ložaj Je sledeč: Štrajk premogarjev se toda vprašanje uspeha ali neuspeha več ne J 0(i P°dPore, na katero so računali rudarji pri dru-K jlf n°gah delavstva, temveč od tega, v koliko meri, da Hodges, tajnik rudarske federacije, v stanu ovati radikalnejše elemente med premogarji. ovori se, da je Hodges danes aktualno grozil, da Cestno-železniški u-službenci sprejeli znižanje plače. % Cleveland, O., 16. aprila. — Spor med clevelfendskimi cestno-železniškimi uslužbenci in družbo je poravnan. Uslužbenci so z veliko večino glasov glasovali proti pogajanjem, na katerih bi se debatiralo celo o vffrašanju, da-li bi družba še nadalje priznavala unijo, in so mesto tega sprejeli eno izmed dveh ponudb, katero je stavila družba. , Sprejeta ponudba določa sledeče: Novi delavci bodo dobivali 55c na uro prve tri mesece svoje vposlitve; za prihodnjih 9 mesecev se jim plača na 59c na uro; delavci, ki so v službi več kot eno leto, pa bodo dobivali po 60c na uro. Za čezurno delo ob nedeljah in praznikih bodo dobili plačan čas in pol, za čezurno delo ob navadnih dneh pa le čas in en četrt. Sprejem navedene ponudbe znači, da ao uslužbenci sprejeli 20 -procentno znižanje plače. Druga ponudba, ki jo je pre* dlagala družba, je določala 55c za prvo leto, nadenoletno službovanje pa 62c. Ta ponudba je dobila jalko malo glasov od u-službencev. Danes bodo uslužbenci obvestili predsednika cestrio-železni-ške družbe o svoji odločitvi, in v kratkem bo podpisana nova pogodba, ki bo vzela mesto stare, ki poteče a 1. majem. Najbrže bo tudi nova pogodba napravljena samo za dobo enega leta. Sprejela pogodba znači skoro popolno zmago za cestno-železni-ško družbo. -O-;- VEČ UBITIH V NEMIRIH?" Rim, 15. aprila.'— Iz severne in centralne Italije se poroča o ponovnih spopadih med eocijali-sti in fašisti. Več oseb je bilo ubitih. y -O- LORAINSKI /ŽUPAN NI DOVOLJ "SUH". Lorain, 15. aprila. — Ohijski prohibicijonisti so podali gov. Davisu priporočilo, da odstrani lorainskega župana Gralla, ker baje ne gleda, da bi se dovolj danes zvečer v&rko veselico v strogo izpolnjevalo prohibicijsko Finski dvorani na 3147 W. 25th postavo. Str. Odločitev vladnega želez, odbora se sodi različno. Chicago; 15. aiprila. — Ekse-kutivni odbor žejezničarskih organizacij, v katerih se nahajajo oni delavci, ki so vposljeni po železniških delavnicah, smatra odločitev vladnega železniškega odbora za zmago za delavstvo, in pravi, da v nijeakem oziru ne prizadeva ekonomskega in soci-jalnega stanja delavstva. Eksekutiva zastopa približno 500,000 delavcev. Tudi zveza železničnih družb v splošnem nima ničesar proti izjavi, katero je podal vladni železniški® odbor, toda kritizira se nekatere stvari, posebno onih 16 osnovnih točk, na podlagi katerih naj se vodijo nedaljna pogajanja med posameznimi družbami in njih delavci. Silno nasproten pa je odločitvi železniškega odbora predsednik ameriške delavske federacije, Samuel Gompers. V izjavi, ki jo je podal v New Yorku, pravi, da je bil vladni odbor gotovo pod vplivom velikega biznesa, ko je podal svojo izjavo. -o- 350 milijonov profitov. Washington, 15. aprila. — Preračunjeno je, da je 44 vodilnih industrij v Združenih državah vštevši avtomobilsko, tobačno,, petrolejsko in druge, napravilo v zadnjem letu približno $350.-000.000 profita. Dohodki vseh omenjenih 44 industrij pa so znašali okrog osem bilijonov. -o- — Sin Mrs. Alice Jackson je hotel včeraj na vsak način pre-prositi sodnika, naj bi mu dovolil, da on Odsluži materino kazen v prisilni delavnici. Ona je obsojena na tri mesece v*Warren sville, ker jo je porota spoznala ■krivo napada in pretepa. Njen sin Alexander je 'star 21 let in pravi, da mu je bilo vedno dobra mati in zato ga tilno boli, videti da bi bila zaprta. Sodnik pa nje gove prošnje ni uslišal. Spcijalistična stranka ima položi svojo resignacijo, toda da je eksekutiva ni marala sprejeti, predno se ne snidejo delegatje federacije iz vseh krajev dežele, da odločijo nadaljno ^stopanje rudarjev. Datum te konference bo objavljen jutri, nakar bodo premogarji podali uradno izjavo z ozirom na svoje bodoče ravnanje. Do razkola pri trozvezi je prišlo, ko so rudarji zavrgli nasvet Hodgesa, ki je priporočal, da se sprejme vladno ponudbo, to je, da se najprej skuša rešiti mezdno vprašanje, nato šele pa naj bi se razmotrivalo nadaljne zahteve rudarjev. * Kot se govori, so ostali člani rudarske eksekutive silno nasprotni mirovni ponudbi, katero je Hodges, tajnik premogarske federacije, napravil pred parlamentom, ne da bi se preje o tem posvetoval z ostalimi člani premogarske eksekutive. Govori se, da je Hodges nato takoj, položil svojo resignacijo. Ko pa so časnikarski poročevalci vprašali Hodgesa, koliko je resnice na tem, jim je odvrnil kratko: "Jaz nisem resigniral. Ako bi bil, tedaj bi sedaj gotovo ne podajal uradnih objav. Danes zjutraj, ko se je še mislilo, da bo zvečer izvedena generalna stavka, je bilo opaziti po mestu čudne prizore. Videlo se je na stotine slučajev, ko so razni vladni in drugi uslužbenci prevažali postelje v svoje urade, ker bi v slučaju stavke ne bili v stanu iti spat domov. Vsepovsod se je videlo ljudi, obtežene s kovčeki, ki so hiteli semintja ter odhajali iz Londona domov ali kam drugam, dokler so bile železnice še na razpolago. Gompers se oženi. New York, 15. aprila. — Ko bo šel Samuel Gorhpers prihodnjega junija na letno konvencijo Ameriške delavske federacije, bo vzel s seboj tudi svojo nevesto, Mrs. Gertrude A. G. Neuscheler, ki je doma iz Zanesville, O., ki pa sedaj živi v New Yorku. Zaroko sta potrdila danes oba, Gompers in Mrs. Neuscheler. Kdaj se bo vršila poroka, še ni znano; ve se le toliko, da se bo vršila pred junijem. Zena Gompersa je umrla lani. Gompers je star 71 let, njegova nevesta, ki je ločeaa od svojega prvega moža, pa 38 let. Gompers ima šest otrok in je tudi že večkrat stari oče. Gompers in njegova nevesta sta že stara znanca. Prvič »ta 3e sešla, ko je Gompers pred več leti v Trentonu, kjer je ona živela, imel govor. Ko je lani umrla Gompersova žena, se sta zopet sešla na domu nekega prijatelja, in od tedaj std se videla še večkrat. Danes pa se sporoča, da se je praznovala zaroka. Mrs. Neuscheler je blondinka, zelo izobražena ženska, precej dobro poznana kot slikarica in godbenica. Ko so vprašali Gompersa, se je spočetka obnašal zelo "'sramežljivo" in ni hotel povedati imena neveste. — Okrcg sedme ure sinoči je bil ukraden Harry Robinsonu avtomobil, katerega je pustil stati v ozadju Hollenden hotela na Vincent ave., pod ure kasneje pa so se pojavili pri develandskem popoldanskem listu "The Press", ■trije bainditi, kjer so vzeli od 400 do 500 dolarjev v gotovini. Iz tega zaključuje policija, 'da so se poslužili roparji ukradenega avtomobila, da rop čim lažje vpri-zorijo. Avtomobil je bil kasneje najden na Lakeside Ave. blizu 26. ulice. Dva izmed treh bandi-•tov sta bila maskirana, ko so prišli v Press poslopje od Rocwell Ave. Denar za liste, ki se proda-.jo po mestnih ulicah, je bil ravno preštet in spravljen v vreče, in Iblagajničar cirkulafcijskefga od delka William Gage, je nesel t spremstvu Harry Comelija denar v glavno blagajno. Ko stopata po hodniku v drugem nadstropju, srečata tri moške ki jima zaukažejo: "Roke kvišku!" Oba sta seveda morala ubogati. Nato sta morala postaviti vreče z denarjem na tla.'Za cente in de-setke roparjem ni bilo nič in zato so^primorali Cornelija in Ga-geja stre3ti denar iz vreče in zbra ti samo papirnati denar ter jim ga izročiti. Ko je bilo delo gotovo so se odpeljali v čakajočem avtomobilu. Oblečeni so bili vsi e-legantno in videti je ibilo, da jim je poslopje ddbro znano. Kmalu ko je bila policija obveščena o ropu pri Press u, je prišlo že drugo. Edward Souhrada, poslovodja Miller United Shoe Co. na 6001 St. (Jlair Ave , je bil oropan za $102 v gotovini in $16 v čekih. Ravno je trgovino zapiral, ko prideta v trgovino dva moška,%retji"pa je čakal zunaj, Eden ga je prosil, naj mu pokaiže par šolnov, ko pa se je Souhrada o-brnil, sta ga moška napadla in vzela denar. — Poročna dovoljenja so dobili zo,pet trije slovenski pari: Fr. Budan, 29. 3855 St. Clair ave., in Mary Plesko, 25, 1401 E. 55. St.; Toni Strnad, 28, 1426 E. 51. St.; in Jennie* Oberstar, 20 1450 E. 51. St. in John Jurich 28 let 947 E. 61. St. in Justina Remeta 28, 947 E. 67. St. Vsem želimo mnogo ".reče in zadovoljstva. Hardingova poslanica nikaka tolažba za delavstvo. Washington, 13. aprila. _ (Piše Laurence Todd.) Organizirano delavstvo ne more iz prve poslanice predsednika Hardinga na kongres Zedinjenih držav črpati nikake tolažbe, če se izvzame tolažba, ki prihaja iz dejstva, da sedaj ve, da se bo tekom prihodnjih let njegov sovražnik boril odprto. Predsednik in njegova večina v kongresu bodo delovali v popolnem soglasju z najvišjim sodiščem Zedinjenih držav v povzdigovanju onih, ki investujejo denar, nad onimi, ki nimajo inv&9ti-rati drugega kot svojo delavno moč. Delavcem se bo odkazalo njih prostor. Najprej udarja Harding princip javnega lastništva in obratovanja industrije. 'Dobro je, da se sporazumi-mo," pravi predsednik, "da ima biznes pravico zasledovati normalno, postavno in prevično pot neoviran, da se mu ni treba boriti proti vladni kompeticiji, kje| nosi ves riziko javna zakladni- II ca. Pozneje govori Harding o vladnem obratovanju železnic in pravi, da se bo železniški problem rešil, ko bo vsakdo docela prišel do spoznanja, da kongres nima nikake moči, da bi upelja-val vladno obratovanje. Ko je Mr. Harding čital besede: "Ostale zapreke, ki so bile podedovane od kapitalističnega izkoriščanja," ni od zbranih poslancev nihče ploskal, ko pa je dokončal stavek in dejal, "da se mora delavstvo pridružiti u-pravi železnic v razumevanju, da javnost, ki plačuje, mora biti tudi pošteno poetrežena," se je pojavilo silno ploskanje. Očividno so zbrali poslanci in senatorji ta stavek Hardinga tolmačili, da mora delavstvo sprejeti znižanje delavskih plač in splošnega delavskega standarda, ali pa bo nastopila vlada sama z svo svojo silo. i Mornarški delavci, ki pričakujejo boljšega postopanja od Mr. Hardinga in njegove stranke, bi bili morali slišati agresnivni ton njegovega glasu, ko je zahteval lažje pogoje za ameriške ladje-delske družbe, da bodo pri svojem obratovanju mogli tekmovati s tujezemskimi družbami. Tu očividno ni imel v mislih denarne podpore od strani vlade, kajti že pri železnicah je omenil, da kongres ne nalaga davkov na ljudstvo zato, da bi pokrival deficite podjetij, ki bo se morala sama vzdrževati. Harding se zavzema za zavrnitev Seamonovega zakona in pravi: ''Očividno so ameriški zakoni z ozirom na pomorske aktivi nosti taki, da dajejo prednost 6-nim, ki kompetirajo z nami pri prevažanju našega lastnega tovora." Te besede so bile pozdravljene z gromovitim aplavzom. Kongresmani so videli, da je to napad na Seamanov zakon, katerega Se vedno smatrajo za oviro proti profitom ameriških paro-brodnih družb. Bili so zadovoljni, ko je Harding na to dejal, da jim bo vlada pri tem pomagala, da pa se ne misli na vladno operacijo. Iz nadaljnih izvajanj predsednika je tudi razvidno, da se bo še nadalje prizadevalo prikrajšati o-brat raznih vladnih dobrodelnih departmentov in pa delovanje raznih uradov v zvezi z delavskim departmentom. Harding sicer priznava, da ni- Ne morejo najti -McGannona. Bivšega sodnika W. H. McGannona, ki je bil obtožen in oproščen umora H. Kagyja, in proti kateremu je sedaj okrajna velika porota izdala obtožbo radi krivega pričanja, še sedaj niso našli. Šerif Stannard je zgodaj danes zjutraj dobil poročilo, kje da se nahaja McGannon in je nemudoma zapustil svoj urad, da izvede aretacijo. Sedaj še ni znano', če ga je dobil. Vse dosedanje iskanje McGannona na njegovem domu, pri njegovih prijateljih in po drugih prostorih, o katerih se misli, da jih je obiskoval, je dosedaj ostalo zaman. Okrajna porota je dosedaj izrekla obtožbo radi krivega pričanja še proti trem nadaljnim Or sebam, ki so izpričevale pri Mc-Gannonovih obravnavah. Skupno število oseb, ki so obtožene krivega pričanja, znaša sedaj e-najst. Eden od teh, kanadski vojni veteran, William P. Wilson, ki je izpričeval pri obravnavi Joyceja, ki je bil prvi obtožen Kagyjeva uboja, in pa pri prvi obravnavi proti McGannonu, je tudi izginil. Baje je odšel v Kanado. On je na izpričevanju dejal, da je videl McGannona, ko je streljal. -o--—— — Policist Joe Frish se ponaša, da ima najboljši nos izmed vseh policajev. To pa trdi zato, ker je izvohal sinoči neko precej veliko podružnico rozinovega ja-iketa. gel je po 131. cesti, komu •kar naenkrat priveje v nos mnogo zaželjeni duh rozinovca. Sel je domoiv in poslal na 821 E. 131. St. policijski škvadron, da preišče hiše. Ko so se raziskovalci vrnili, res niso bili prazni. Pripeljali so 23 sodov namočene koruze, 20 galonov rczinovca in tri velike kuhalne kotle. V. prostorih so našli nektga moškega po imenu Edward Gannon, ki je obdol-žen kršitve prohibicije. -o-i— Trije obešeni. Chicago, 15. aprila. — Dane« so bili tukaj obešeni trije morilci in roparji, ki so vsi Italijani. Samuel Cardinella, ki je hotel, da se mu življenje za eno uro podaljša, ker je bil sojen, ko je bil ^ veljavi le standard čas, je omedlel, ko je bil pelj^n na vešala. Posaditi so ga morali na stol, da se ni zgrudil, ko so mu nataknili vrv ok^og vratu. Ostala bandita sta šla v smrt docela mirno. Istočasno je imel biti^ obešen še en italijanski bandit, Hoda je bil prejšnji večer pomiloščen. ---O-;- — Brezposelni delavci so vabljeni na javen shod, ki se bo vršil jutri popoldne v Acme dvorani na 2416 E. 9th St. Na programu so dobri govorniki. Pismo ima v našem uradu Fr. Mihelič. žanje cen Še ni doseglo zadostno nizke točke, in priporoča kongresno akcijo, takoj nato pa prihaja na dan s sledečim čudnim priporočilom: "Primerno visoke cene bodo zadovoljile deželo, oživele biznes in napravile konec vsem depresijam in brezdelju." To je tolažba, ki jo daje predsednik milijonom nezapooljenih — namreč, da bpdo primerne cene, katere naj bi trgovski interesi sprejeli prostovoljno, dale delo delavcem in kruha njihovim družinam. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY* EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bnaainea Place of the Corporation.______6418 ST. CLAIR AVE, SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Dražba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 651. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov nf odgovorno n« uredništvo, ne npravništvo. CLEVELAND, OHIO SOBOTA (SATURDAY) APRIL 16th '21 APRIL 16th 1921 govna industrija v Angliji ne nosi dovolj profitov, da bi vzdržala pri življenja njene delavce. Seveda ne zavedajo se, da s takimi izjavami obsojajo same se'be in kapitalistični sistem produkcije. Ako je kapitalizem prišel že tako daleč, da ne more plačevati življenskih mezd, tedaj kramp v roke, da mu skopljemo grob. OB T Tisti neverni Tomaži, ki so dvoumno zmajevali z glavami, kadar se je govorilo o Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu, imajo danes slabe Čase, kajti njih prorokbe, češ da clevelandski Slovenci ne moremo ničesar vzajemnega napraviti, se slabo izkazujejo. Prvi u-darec zanje je bil, ko je tajništvo S. N. Doma sporočilo, da je lepo zemljišče z obstoječim provizoričnim Domom docela plačano. 2e to samo na sebi eni mala stvar. Slovenska naselbina v Clevelandu lastuje s tem enega najlepših prostorov, kar se jih je moglo dobiti v tej okolici. In pričela se je kampanja za podpisovanje delnic. Kje T . , „......., .. . . ato Ha+i 1 j v, J , v . J Ljubezen je največja sila na svetu. * Ampak ni samo ste tisti, ki ste govorili, da so naša društva mlačna, brez-' «.+„'.„ ,__, ... . v n . , \ . . , tKyivma in fin >n« o-imifl ./ftvl&nnati 9 ustvarjajoča, temveč tuai uoijajoca. um, Katerim je do- Kakšen bo naš svet čez sto det? Znani angleški pisatelj in mislec Wells pravi, da bo na celem svetu le ena sama zvezna vlada, ali pa bo svet začel propadati. ž*ta» uijbo}fe kra&'e in severna me-' Treba nam je," pravil Wells, "zatreti militarista in tudi " lovali žita in prodajo, vsaj jim ni treba plačevati ne davkov ne najemnine m slabega denarja ne potrebujejo, zato pridelujejo živil le za #vojo potrebo. Nasilne reikviizicije na deželi so imele za posledico, da kmetje se manj pri delujejo in postajajo 'bolj nezado voljni. Jasno je, da sovjetska via da potem ne more preskrbovati človeka z militarističnim mišljenjem, kot je naprimer angleški vojni minister Winston Churchill, in sicer je treba, da to napravimo brzo in temeljito. Največja nevarnost sedanjega časa ne obstoja v boljševikih, temveč v aristokratskih in monarhističnih pustolovcih, ki danes dominirajo zunanje zadeve Francije, Britanije in Poljske. Ti ljudje nimajo nikakega smisla o omejitvah, oni niti najmanj ne računajo na ceno stvari, ki jih uganjajo, ker jim je že prirojeno, da pričakujejo od drugih, da plačajo za njih pustolovščine. Oni tvorijo pravcato zaroto proti miru in 'blagostanju človeštva. Uganjali bodo nespametnosti, ako se jih bo pustilo, toliko časa, da bodo izzvajali socijalni upor ki nas bo docela podrl. Ustaviti jih je treba za vsako ceno. Ako ne napravimo tega, tedaj bodo njih brezobzirne in bedaste agresije in intrige uničile redni razvoj sedanjega sistema in nas peljale ne v revolucijo, temveč k propasti celotnega družabnega reda. Povzročili bodo bolj kompletno in naglo propast, bolj temeljit končen padec Evrope kot je bil pad<3£ rimske države." 'brižna, in da se ne zavedajo svoje dolžnosti? Poskrijte se, da se obvarujete javne sramote. Za $1.000, $2,000, $3.000 in cd o $5.000 delnic podpisujejo. Ce se vsa dru- f štva odrežejo kot so se nekatera, tedaj bomo v resnici lahko računali, da se 'že v najbližji bodočnosti prične z gradbo stavbe. In potem ko bo končano podpisovanje delnic od strani društev, pridemo na vrsto posamezniki. Vsakdo naj podpiše kolikor mu dopuščajo sredstva. Dosti jih je med nami, ki niso člani društev. Ti še prav posebno dolgujejo, da storijo nekaj v prid sebi in naselbini. Mi se danes še celo docela ne zavedamo, kako velikanska pridobitev bo za nas S. N. Dom, kako blagodejno bo tak Dom vplival na vse naše javno in zasebno življenje. Zato na delo ! Pregarali smo prvi in najumazahejši kos pota, zakaj bi se obotavljali zdaj, ko srno že skoro na cilju! Najnovejše vesti iz Londona pravijo, da je že generalni štrajk angleške delavske trozveze preklican. Zmerni element v strokovno-delavskem gibanju je zmagal. Med premogarji in železničarji ter transportnimi delavci je baje prišlo do nesporazuma. Prva poročila, ki jih prinašajo meščanski listi, govorijo, kot da je v delavski zvezi prišlo do pravega razkola. Koliko resnice je v tem bomo videli. Kdor pa misli, da je rudarski problem na Angleškem s preklicem, štrajka rešen, se 'seveda moti. Rudarji so zahtevali, da se ustanovi posebni fond, v katerem bi se zbiral preostanek dobičkanosnih rudnikov', in vlada naj bi potom tega fonda garantirala vsem delavcem življensko plačo. Lastniki so dejali, da je to nemogoče. Kapitalistični ekonomisti pravijo, da premo- deljeno, da jo uživajo in pojmujejo v svoji popolnosti, so med izvoljenimi, in njih je nebeško kraljestvo na tem svetu. Komur pa je zanikana, in kdor ne najde primernega nadomestka, ta je obsojen, da dela samo slabo, in v tem tiči prokletstvo vsega človeškega dejanja in neha-nja na svetu. Ves svet je velik oder, katerega zastor nikdar ne pade. Razlika pa je ta, da smo vsi svoji lastni režiserji; izročena nam je vloga življenja brez navodil in skušenj, in ukazano nam je, da pokažemo, iz česa smo napravljeni. In slab je tisti igralec, ki se ustraši svojega lastnega glasu ter z^eži z odra, kadar je treba pokazati, da-li je mož. Kriza v sovjetski "Naprej" piše: V Rusiji ima sovjetska vlada zopet težko krizo. Kapitalistično časopisje vsega sveta vriska in se veseli, češ, da se nahaja sovjetska republika pred propadom. Komunistične agenture pa poročajo o stvari kakor bi bila le malenkostna, upor par sto mornarjev, ki so jih naščuvali tuji ententini agenti. Popolnoma ne moremo verovati ne tej ne oni vesti. Sovjetska vlada Jker se opira na rdečo armado. Ni je sile, ki bi jo strmoglavila, toda boriti po ima vlada z nezadovoljnostjo, ki narašča v močno opozicijo zlasti med industrijskim delavstvom Pritirevolucijo narci pa hočejo ljudsko nezadovoljnost izzrahiti v svoje namene, na katere napeto čaka enten-tni imperializem. Pravi vzrok nezadovoljnosti je pomanjkanje živil v mestih. Da-si je Rusija zopet osvojila bogate ukrajinske in zahodnosibirske žitnice, ne more sovjetska vlada dobaviti žita. ker so se razdelili veliki kmetijski obrati kmetom, ima oblast trdno v svojih rokah, ki ne čutijo potrebe, da bi pride- sta s hrano ter mora zaraditega zmanjševati -krušne racije. Delavstvo strada, njega nezadovoljnost je naperjena proti sovjetski birokraciji, češ, da je ta kriva vsega zla. Nezadovoljnost pa pod diktaturo ne more dobiti legalnega izraba, kar ni ne tiskovne, ne društvene, ne zborovalne svobode, marveč so poslali tudi sovje-ti, v katerih je izpočetka sicer odločevala volja delavstva, ki je, pa tekom vojne prišla ob vpliv, prava birokracija, ki delajo popolnoma nekontrolirani, kakor se jim zdi. Nezadovoljnost je nastala najprej med boljševiki. Voditelj kovinarske zveze Šlapnikov ji je bil na čelu; Napravil je program, ki bi bil popolnoma odpravil sovjetsko birokracijo v celotnem gospodarstvu ter je zahteval, da se uprava izroči strokovnim organizacijam. S svojim programom je pa v komunistični stranki propadel, &er mu je Trockij nasprotoval, češ, da je treba samo rusko go- du ; tam so bile tudi praske s četami. Sovjetska vlada je nastopala najodločneje. Tovarne, kjer se je pojavil upor je zaprla, delavci pa so hodili od tovarne do tovarne, po 2000 do 3000, in zahtevali ustavitev obratov. Ti nemiri so pričeli 24. februarja najprej v delavskih delih Petrogra-da, pozneje dne 25. pa tudi v notranjem mestu. Tudi del vojaštva ni bil zanesljiv. To gibanje se je raztegnilo na Kronstadt. Tam so se uprli mornarji. Na čelo gibanja je stopil general Koslovski, ki je hiltro napredoval in bil prvi častnik (stotnik), ki se je pridružil ob okto-berski revoluciji boljševikom. Postal je generalom, bil nekdaj čaisa poveljnik Petrograda. Sedaj se mu zdelo ugodna prilika, da izrabi nezadovoljnost delavstva in mornarjev, se postavi na čelo ter postane opirajoč se nanje. Bonaparte ruske revolucije. Stvar se je pa menda ponesrečila Sovjetski vladi se je posrečilo po slati v Peti ograd zanesljive čete; in tudi petrograjski idelavci, če so še tako nezadovoljni, se ne bodo dali zlorabljati od vojaškega usurpatorja. Domnevati smemo, da se sovjetski vladi posreči, da se ubrani temu bonapartističnemu napadu. Napravila bo konec s iKoslovs-kim prav tako kakor ga je napravila z Denikinom. Kdlčakom. Ju-deničem. Toda z zmago nad upor spodarstvo spravit; v ped, zelez- 'niki kriza še ne b() r^ena. Za,kaj nice in industrijo pa militarizira-ti ter zaposleno delavstvo postaviti pod neomejeno diktaturo in ^ tem dvigniti intenzivnost in produktivnost dela. S tem se bo omogočila zadostna zamena industrijskih pridelkov pri kmetih za žito. Zaraditega se mora avtonomija strokovne organizacije, ki ovirajo to neomejeno diktaturo, odpraviti. Strokovne zaupnike naj imenuje oblast. Taka diktatura je morala zopet povzročiti nezadovoljnost med strokovno organiziranim, delavstvom. Zaraditega je, ko je bil Šlapnikov sin-dikalizarn odstranjen, nastopil Lenin odločno proti industrijelni miliitarizaciji Trockega. Večina komunistov je nedvomno za Lenina. Toda prepir med o-bema diktatorjema je vedel do o-strih razprav v strankinem časopisju in zborov an jih, ter je zrahljal železno disciplino stranke in znatno opogumil nezadovolj-neže med delavstvom. Zaradi zmanjšanja krušne racije so nastale stavke, najprej v Moskvi, Petrogradu in v drugih industrijskih mestih. Najobsež- pravi vzrok krize je nasprotstvo med diktaturo birokracije, ki pravi, da vlada v imenu proleta-rijata, in med proletarijatom samim, ki se tej diktaturi upira. In to nasprotje se da odpraviti le, če se ruski vladni aparat popolnoma spremeni. Diktatura je bila potrebna vojne; vedno in povsod je bila vojna, ki je Vedla do teroristične diktature, vedno in povsod pa je bila nemogoča, čim se je povrnil mir. Tako je obstajala v francoski veliki revoluciji teroristična diktatura, dokler je itrajala koalicijska vojna; po sklepu miru se je zrušila. Tudi v Rusiji se je mogla obdržati diktatura sovjetske birokracije, ker je zahtevala vojna z entente in z najetimi protirevolucijonar-mmi generali najtesnejšo združitev vseh sil. Ko nastane mir, se ruski delavec in kmet ne bosta da la vladati očf neomejene in nekon trolirane birokracije. Kriza sovjetske republike in kriza revolucije. Toda je pa kriza vladajočega sistema, ki ga je rodila vojna in je bil za vojno prirejen, pa se sedaj, ko Rusije od zunaj nih- nejša stavka je bila v Petrogra- [če ne ogrožja, mora spremeniti iz teroristične diktature birokracije v demokratično samovlado delavskih in kmetiških množic. Clevelandske novice. — Trije mladeniči so bili sinoči zelo dobre volje in bo nekoliko zapeli pred hišo Charles Synde-rja na Claranče court v jugoza-padnem delu mesta. Med njimi je bil tudi Snyderjev sosed 24-le-tni William Torno, in mogoče je da je bila med njim in Snyder-jem kaka jeza, ker drugače bi sle dnji ne st>ril kaj takega kot je. Fante je menda rajpreje opomnil naj nehajo s petjem, ko pa le ni bilo miru, je prišel z revolverjem in ustrelil nanje. Zadet je padel ravno sosedov sin William, in se sedaj bori s smrtjo v mestni bolnišnici. Snyder pa je bil takoj aretiran. — Jutri zvečer se vam zopet nudi prilika slišati Zormanov fil-harmoničen orkester, ki priredi svoj koncert v Slovenskem Narodnem Domu v Newburgu. — V Grdinovi dvorani se vrši jutri zvečer zelo zanimiv koncert pevskega zbora "Edinost'' na katerega so vabljeni vsi prijatelji slovenske pesmi. —-o-—--— OD VZEMITE JIM GA! Par tednov nazaj smo prejeli sledeče pismo iz Franklin Mine, Micih.: "iskreno se vam zahvalim za Vaše zdravila. Mnogo let sem bil bolan in ufeupal sem že, da bi kdaj ozdravel. Toda kakor hi-tro sem začel jemati Trinerjevo Grenko Vino, sem začutil, da je to ravno ono zdravilo, katerega ;sem potreboval in sedaj sem popolnoma ozdravel. Moja žena je tudi trpela od revmatizma celih deset let a ko je porabila dve steklenice Triner's Liniment se je znebila ved nega trpinčenja. Zato priporočam Trinerjeva zdravila vsakomur. Vaš Ph.i'ip Copp." Tukaj imate podatke, — ako potrebujete zanesljivega zdravila, vze mite je, od teh dveh bolnikov ki sta sedaj pri najboljšem izdravju in vam toplo priporočata ono kai' je pomagalo njima na tako znamenit način. Trinerjevemu GreH kemu Vinu ni nikake primere v slučaju žeflodečnih neredov, kot je slab tek, zabasanost, glavoboli splošna oslabelost, itd., in Triner's Liniment je izvrsten za reV-matizem, trganje po živcih in v le dju, za izpahnenje, otekline, i^' Toda vprašajte vašega lekarnarja ali trrovca z zdravili le za Trinerjeva zdravila in odklonite vsS ko ponaredbo! — Joseph Trinef Company, 1333—45 So. Ashland Ave., Chicago., 111. (ipgi) VOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOČ') In nato obleče Vida v svojih visokotetečih mislih mlado GrozdankO v dragoceno obleko. Potem jej obesi okoli vratu zlato verižico ter jej nategne majhno, z dragimi kamenčki obsuito zapestnico. Tako' dkinčanega otroka pa pcfoži v krasno izibelkq ter ga občuduje, vsa/ zaimalknena v ta kinč in kras. Zdelo se jej je, kakor da leži pred' njo kraljičina, in to bi bila njena lastna hčerkica ! iz teh misli j vadramijo zanvalkneno mater močni koraki. Vrata se odpro. V izbo stopi njen rrtbž Branko. Kakor priklenem obstoji sredi sobe, zagleda.vsi to bli-ščečo krasa t o na lastnem svojem otroku. In temna slutnja se poloti njelgoive duše. On misli nehote na — Ve-koslava. Eaginola mu je že bife njegova podoba iz duša. Le malokdaj se je še spominjal svojega tekmeca, 'katerega sovraži, iz celega 'srca. TuicLi samokres, ki onu ga je bil kdrl iz roke ter ga vzel, kakor je rekel, seboj v spomin, tudi tega je bil zaklenil globoko v svojo skrinjo, da ga aie vidi več. Kajti kedar koli je zagledal to osodepolno orožje, ivsalkdli.rat ga je groza obšla, in strašne imisli so mu jete rojili po glavi. Tedaj pa je zagnal samokres daleč tja iv kot, kakor da bi se hotel s tem maščevati nad nekdanjim njegovim lastnikom. A kone.nio ©a je le pobral ter iga varno skril v svojej shrambi nad hlevom. In danes mu pride zopet strašno ime Vekoslav na misel. Raza r j en in bled kakor stena izpregovori torej Branko; "Vida, od Ikod imaš to blago? Kdo ti ga je prinesel in Ikdaj? Govori resnico, sicer ti gorje!" Prestrašil® se je žena teh strastnih besed. Strepe-tala je na čelom životu, kakor otrok, če kaj krivega misli in dela, in ti ga izasačiš pri tem. Naposled se vendar žena opogumli 'ter reče: "Ravno pred pol ure je nekdo to-ie prinesel iz mesta za najino Grozdanko Ali od koga je vse to, ali kje je to d'obil, tega ni mož povedal. Tudi na plačilo ali odgovor mi čakal, temveč takoj je odšel stoj po't na cesto in se odpeljal nazaj proti imeistu. "Svite in 'žanndti, zlatnine in srebernine dandanes niikdo zastonj ne daje," odgovori mož asorno, "najmanj ' pa na,m zapuščenim Ikmetom tu na deželi. Od nič ne pride niič, to si zapomni. Ti Že veš, od koga je vse to, sicer ti blaga ne bila sprejela." Žena si ni upala na ravnost povedati svojemu možu, od koga je ta dar. Preveč se je bala, da ga razsrdi, če miu pokaže vrezani napis z grajščakovim, njemu toli 'sovražnim imenom. A Vida je tudi vedela, da bi vzbudila s tem v njegovej duši neznesno, vedno pekočo ljubosumnost. Zatore j odgovori premišljeno: "Moj ljubi Branko! Ja;z res da gotovo ne vem, bd kaga je vse to blago za najino Grozdanko. Ali če se ne motim, utegmofo bd menda biti od "... . grajščakovega sina. Ali zakaj bi on kaj takega daroval detetu tega pa •tudii ne vem!" "Ce je darilo od njega, tedaj pa tudi veš, zakaj ti 1 ga je poslal Ali jaz me trpim, da bi ti sp-ejemala za mojega o troika darove, ki so prav za prav le tebi namenjeni in si jih le ti zalslužila. Kajti jaz vetrn dooro, vem pred'o-bro, zakaj pošiljajo grajščaki darila —• mladim, lepim ženam!!! Vse to pa sleci takoj zdaj otroku dn zakleni, da mi ne pride več pred oči. Gorje ti, ako še enkrat najdem o-troka v tej zibeli in v takej obleki. Moji otroci se naj zibljejo v mojej 'lastnej, le-senej, a ne v zlatej grajšča-kovej izlilbeii, in oni bodo tudi le moja oblačila nosili, a ne daril grajščakovih!" Izgovorivši pa zapusti sobo in 'gre n^ proisito, da si ohladi v imladej naravi vročo čelo. Danes je prvikrat za-temnela zvezda njegove sreče. Crn, gromonosen oblalk se mu je vlegel na čelo. Predi o$mi se mu temni; soln-ce njegove sreče je nehalo sijati. Od tega dneva ni hodil več Branko vesel po svojem lepo rastočeim polji, od sedaj ni nikdar več pobožal radosten in zadovoljen svoje lepo rejeno živine v hlevu, temveč tiho dn nemo, upadlih očij in temnega obraza hodil je po svojem gospodarstvu, in niti najmanjše u-danosti in ljubeznivosti ni več kazal ne ljudem niti živalim. Globoko gorje se mu je vsadilo v srce. Strašna bolečina je objedala obisti njegove in mu kalila dušni mir. Po dnevu kakor po noči 'plavala mu' je pred očmi podoba — Vekoslavova! A povrh se mu je še dozdevalo, da ni odkritosrčna proti njemu njegova lastna žena. Domišljteval si je, da ve ona več o uzroku tega darila, kalkorpasi upa .povedati njemu, la^tmemv svojemu možu! Najbolj med vsemi pa je čutila moževo izpremembo Vida sama. Globoko v srce jo je bolelo, ko vidi, da jej mož ne zaupa, da si on o njej domišljuje stvari, katerih bi o svojej ženi nikdiar še misliti ne smel. V iteh svojih bolečinah pa se je uiboga žena čestokrat razjokala na 'prsih svoje iljube Groadanke. Pri njej je iskala edine tolažbe, pri njej je našla za trenotek svojo uteho. A če jo je pa mož našel jokajočo, tedaj je pa on ni ne mffioval, ne tolažil. Ne, tega ni znal maš Branko! Tem več srdito jo je pogledal rekoč jej: "Vem, zakaj se jočeš. Ti pač obžaluješ 'svoj nizki, kmets'ki stan. Zal ti je, da te ni povzdignola tvoja lepota—v grajščakinjo. A kar še ni, to se lahko zigodi, ko mene več ne bo!" Take besede pa so spekie Vido v srce, kakor da bi pelklenski ogenj na-nje polagal, in ona so še hujše razjo-če. Ali tolažbe ni našia pri Branku. Srdito je prišel, in srdito zopet od^el, (kalkor da bi ne imel srca niti zak n-ske ljubezni db svoje ženice. To žalostno stanje med' našima ^akoncema se je stoprav zboljšalo, ko je prišlo gorko' pcletje. Sedaj ie bil Branko večjidel z doma po opravkih. Gospodarstvo je bilo razdeljeno na več (kimetij, in tedaj je moral biti zdaj tu, zdaj tam pri delavcih in poslih. A delo VrS~ žene človeku hude misli in slutnje ter mu zopet veselje do življenja. Dokler človek dela in se poti, dtaj tudi zadovoljno, in srečno živi. To je na Branku prva opazila Vida, in tedaj je tudi njej prihajalo lažje in boljše pri srci. Mož in žena ^ se zopet mirno in ljubko pogovarjala med seboj. nil se je božji mir v našo hišo. Mlada Grozdanlka pa \e lepo rasitla in se dobro razvijala. Neizrečeno veselje j" imela mati s svojim otrokom. In tedaj se ni mogla Pre" magati. Kedar je bil mož z doma in je Vida vedela, da pride hitro ali nemudoma domu, tedaj je pa vzela sreč' na mata Grozdankino lepo darilo iz shrambe, oblekla ^ te v dragoceno obleko ter ga položila v krasno zib^' ko. In zdaj je gledala Vida vsa zamaknena drago jej tje, mislila je na preteklost in—. sedanjost, a pri te!l11 jej je maihote zaigrala svetla solza v očeh..... Kmalu1 je prišla trdna jesen, in za njo se je pri^3' zala zima. Drevje je izgubilo svoje velo listje, mara^ se je podana zgod'aj k sladkemu počitku. Nepričafkovan0 huda zima je bila 'tudi letos nastopila. A kakor vsaf nenadna izprememba v naravi, tako jo tudi ■tetosnJ1' hitro došli zimski čas pouzročil mnogo bolesitij. ^ miarsikteremu staremu bolehavcu prinesel j p ta vre™* ' ski preobrat konec življenja. Huda, hitro nastopila lV ma bila je tedaj tudi prvi in najglavnejši uzrok, da } nenadoma preminOl -stari grajščak Pontoni, oče Ve^0' slavov. K pogrebu še ni bilo mladega grajš-čaka dom« ^ laških dežel. Vsaj videli ga niso tedaj naši'kmetje, a tl di Branko in Vida ne, ki sta bila obadva svojega ga soseda spremila k zadnjemu počitku. \ (Dalje prih.) Štejem si v dolžnost zahvaliti se in priporočati rojakom slovenskega zdravnika kiropraktike ^^ ' ^^^St. Aye> "'' "" odvisi v glavnem od dobrega zdravja. Dobro zdravje pa odvisi od dobrih zob, Naš poklic je narediti vam dobre zobe iz vaših slabih zob, ali narediti vam nove zobe ako jih nimate! (in to po najnižjih cenah, kar jih je mogoče nuditi.) 2209 ONTARIO ST. En blok od marka vogal Huron Rd. "Pri veliki uri". Ure:dnevno od 8 ure zjutraj do 9. zvečer. Ob nedeljah od 9 do 12. -ončene posode za pijačo Vse velikosti. Sveža importa-cija češkega hmelja. Rudcča cev za pretakanje v steklenice. K. CROMWELL gjBfflr ZAPIRALEC spremlja naša "garancija. THE CLEVELAND BOtTLE d & CORK CO. | 2190 E. 9th Str.: vogal Bolivar Rd. ffl^lSn Main 3924 Central 2408 ___Naročila tfo poštf nulno izpolnimo. ŠPECIJALlsi'. — 2573 East 55th St. Zgoraj v drugem nadstropju soba št. 7. Cor. Woodland Ave. in East 55th St. — Cleveland. Ohio. = x s :•: ^m :•: :•: ^m :•: Iss s= K S M SSK v ssa as ZAMAŠKI Velikost za vse , . i . stck- ' lenice. ' TELEFON :'''Main''i441................................................... Mihael C. Cerrezin HRVAŠKO-SLO VENSKI ODVETNIK 414 Engineers Bldg. St. Clair Ave. & Ontario St. blizu Public Square. Razvažamo Društvo Edinost vabi vse Slovence in Hrvate na OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI ki ga priredi PROGRAM I. DEL. 1. POBRATIMIJA, A. Foerster,..................moški zbor dr. Edinost 2. TRIGLAV, J. Flajšman..........................mešan zbor dr. Zarja 3. SOČA, J. Aljaž................................moški zbor dr. Edinost 4. KADAR MLADO LETO, A. Foerster.............mešan zbor dr. Zarja 5. GORSKI KRAJ, V. Novak,..........moški zbor dr. Edinost, tenor solo II. DEL. 6. SLOVANSKI BROD, J. Aljaž, .................moški zbor dr. Edinost 7. DEKLE IN LILIJA, A. Foerster,.................ženski zbor dr. Zaria 8. IZGUBLJEN CVET, A. Shwab.................moški zbor dr. Edinost 9. NASA ZVEZDA, A. Nedved,.....................mešan zbor dr. Zarja 10. NA STRAŽI, F. Gerbic........................moški zbor dr. Edinost Vsi, ki ljubite lepo slovensko pesem, pridite in se navžijte lepega petja. Začetek točno ob 7:45 zvečer. Vstopnina 75c. DRUŠTVO EDINOST. APRIL 16th 1921 "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. [O E5» MI VAM NAREDIMO PROŠNJO ZA JUGOSLOVANSKI POTNI LIST. Za pojasnila se oglasite pri ZUPNICK & COMPANY TUJEZEMSKA MENJALNICA & PAROBRODNA AGENCIJA. 6024 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio, Princeton 2415—-W Rosedale 3896 (omoi iitiiiiiiiifliniriiniunminiumiiHiifTtisniiisniifintfniiiiHimfiniiiiiiiitiiiHiinitmiiiiMniuiii. POLOM °jiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[«nroiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiii«iiiiiiimii' AMERICAN LINE DIREKTNA POSTREŽBA NEW YORK—HAMBURG Velike moderne Twin Screw ladje. MANCHURIA MONGOLIA MINNEKAHDA (nova) samo tretji razred. 2. junija 28. aprila 12 maia. NAJKRAJŠA IN NAJUDOBNEJŠA POT. Ladje imajo prvi in tretji razred. Potnikom tretjega razreda servirajo pri obedih strežaji v veliki jedilnici. Zaprte sobe rezervirane za ženske in otroke. Zglasite se v družbinem uradu. 9 BROADWAY, NEW YORK, ali pri lokalnih agentih. (Dalje) Kakor zadet od bliska in mahoma iztreznjen, ga je meril Jean z očmi. Bila sta sama, ostali vojaki so stekli za bežečimi. Okoli njih so plameneli požari vedno višje, okna so bruhala velik,e rdeče plamene, v notranjščini hiš pa se je slišalo rušenje žarečih stropov. In Jean se je zgrudil ob Mauricu, otipavaje ga in skušaje ga dvigniti, da vidi, ali ga ne bi mogel še oteti. "O mali moj, ubogi moj mali!' Ko je vlak, ki je prihajal iz Sedana okrog devete ure po neštetih zamudah naposled dospel na kolodvor Saint-Denis, je že sijala velika rdeča zarja na južnem nebu, kakor da se je razža-rel ves Pariz. Čim temnejša je prihajala noč, tem svetlejša in večja je bila ta zarja; polagoma se je razširila po vsem obzorju ter krvavila mimoleteče oblačke, izginjajoče na vztoku v zgoščenih temah. Henrijeta je prva skočila iz železniškega voza, vznemirjena nad to ognjeno zarjo, ki so jo potniki zagledali skozi okna drvečega vlaka, preko črnih poljan. Sicer pa so pruski vojaki, ki oo stražili kolodvor, prisilili vsakogar, da je izstopil, dočim sta na peronu dva izmed njih klicala v raskavi francoščini: "Pariz gori . . . Vlak ne vozi dalje, vse izstopi! . .. Pariz gori! Pariz gori ..." To je navdajalo Henrijeto s strašno tesnobo. Moj Bog, torej prihaja vendarle prekasno? Ker Maurice ni odgovoril na njeni zadnji dve pismi, jo je vsled čimdalje bolj vznemirjaj očih vesti iz Pariza mučil tak smrten ne-pokoj, da je nagloma sklenila o-staviti Remilly. V hiši strica Foucharda jo je že več mesecev mučila vedno večja žalost. Okupacijske čete so postajale tem ne-zmemejše in tem krutejše v svo- jih zahtevah, čim dalje se je u-piral Pariz. In zdaj ko so se polki drug za drugim vračali v Nemčijo, so neprestani prehodi voja- železniška zveza je bila razrušena, Prusi so ostali opazovalci. Toda ona je hotela vseeno dalje; ko je zagledala na peronu stot- kov iznova odirali vasi in mesta.' nika, poveljujočega oddelku, ki Tisto jutro, ko je vstala pred dnevom, da stopi v Sedanu v železniški vlak, je Videla dvorišče pristave preplavljeno s konjeniki, ki so ležali pestro vsenavskriž, zaviti v svoje plašče, in spali. Bili so tako številni, da so pokrivali zemljo. Nato, ob nenadni bud niči rogov, so vstali pokoncu. molče, odeti v dolge gube, tako tesno drug ob drugem, da se ji je zdelo, kakor da prisostvuje vstajenju bojišča ob gromu trom-be sodnjega dne. In ko je prišla v Saint-Denis, je zopet našla Pruse, in ti so kričali klic groze in osuplosti: ''Vsi izstopite (vlaik ne vozi dalje. . . Pariz gori! Pariz gori!" . Vsa potrta in zmedena je tekla Henrijeta s svojim malim kov-čegom vprašat za pojasnila. V Parizu je divjal boj že dva dni, je zasedal kolodvor, je stekla k njemu. ''Gospod, k bratu se vozim, ki se strašno vznemirjam zanj. Rotim vas, omogočite mi nadaljevati pot; * Obstala je in se prekinila v največjem presenečenju, kajti spoznala je stotnika, ki mu je pli-novka obsevala obraz. (Dalje prihodnjič) OPREMLJENA SOBA. Snažna opremljena soba se odda enemu ali dvema fantoma. Zglasite se na 6718 Bonna Ave. (90 POZOR DEKLETA. Rad bi dobil slovensiko dekle, ki bi pomagala opravljati hišna dela zvečer, zakar dobi prosto stahovarije in hrano. Kateri želi sprejeti delo, naj se zglasi na 1401 E. 55. St. da se dogovorimo. (89 PRODAM HIŠO. Radi odhoda v stari kraj moram prodati svojo hišo in to v zelo kratkem času. Istotako želim prodati pohištvo. Cena hiši je $6,700. Takoj se plača $3,200 Hiša ima 8 sob, elektriko, kopališče, tlakovano klet, in se nahaja na lepem prostoru. Obrnite se na MILOŠ BOICH, 14904 Sylvia Ave. Collinwood, O. (89 2 AVTOMOBILA NAPRODAJ. Prav poceni se prodasta dva avtomobila vsak za 5 oseb. Proda se tudi majhen Ford tovorni avtomobil (truck). Vsi so v dobrem stanju. Zglasite se na 6013 St. Clair Ave. (89 THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addfcon Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. Mi izpolnjujemo zdraviliške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar. ■■amignnuiBaaniflgBU b'liiiiiiiniiiiiiiiiHiiwininiiniiiiiKiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii Neveste! Neveste! Želja vsake neveste je biti fino in ukusno opravljena in če želite biti ena izmed najlepših nevest, toraj ne pozabite da dobite pri meni vedno najfinejše in moderne poročne obleke kakor tudi fine in lepe obleke za tovarišice, najfinejše kakor tudi najlepše vence in šlajerje, rokavice, nogavice in vso drugo opravo v to spada-jočo stroko po vedno najnižjih cenah. Neveste, katere kupijo vso poročno opravo pri meni morajo biti najlepše. Zatorej Vam pošljem na dan poroke najbolj izurjeno opremljevalko na dom, katera Vam ukusno splete lase, u-redi venec in šlajer in Vas tako popolno opravi za poroko in to vse brezplačno. Za obilen obisk se Vam najto-pleje priporočam kjer bodem gledal da Vas točno postrežem. BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. MED MLADOSTJO 1 STAROSTI Ni resnice, ki pomeni toliko kakor — BODI VARČEN! Kdor se drži tfega pravila — dobi svoje plačilo. Začni s tem pravilom takoj — in korist Ti ne odide. Tvoje prvo dejanje bodi, da začneš hraniti zase, ali za svojo družino pri SLOV. STAVBINSKO & POSOJILNO DRUŠTVO 6313 St. Clair Ave. S°!o obresti NA VLOGE. Ako ste prizadeti, pridite k meni takoj in me vpra-šajte za svet. kajti jaz vam dam najboljše pojasnilo va-šetra stanja. Pridite, predno ni prekasno. Moja speciali-teta vsebuje bolezni in komplikacije kroničnega izvora ali narave, in vse bolezni žensk in moSkih. Jaz lahko razširim mojo znanost s tem. da vam pokažem. kako popolno in na koliko različnih načinov znam zdraviti razno slučaje. Moja 40 letna skušnja združena z popolno znanostjo najboljših metod, katere vporabljaio današnje oblasti v Evropi in Ameriki mi pomaga spoznati bolezen takoj in način zdravljenja, ki je potrebno. Vi hočete stalno olajšavo. To želi vsak, kdor trpi. Radi tega vas vabim, da pridete k meni. JAZ ZDRAVIM Kronične. Krvne. Kožne in Nervozne boleztii, ter nadloge na Jetrih in intestinah. ZMERNE CENE. Tajnost zajamčena. Jaz preiščem in zdravim vse moje bolnike sam in vsak sleherni čas. kadar pridete k meni. me vidite osebno, in nikdar med Vašim zdravljenjem vas ne bo zdravil kak pomočnik. Vam ni treba nikakega tolmača, kajti v mojem uradu je oseba, ki erovori slovanske jezike. POZOR! Moj urad se nahaja na drugem nadstropju — Pojdite po stopnjicah. — Številka moie sobe ie 7. —• Paziti morate, da pridete v pravi prostor. URADNE URE: Dnevno od 1. popoldne do 8. zvečer. Ob sribotah: od 10 dopoldne do 8. zvečer. Ob sredah in nedeljah: Od 1. do 4; pooolune. 2 ^ o. »h o s § s s g* j • tx v dlll s O h v K 2 es SE, J* o "S TJ J 4> Js S JUi "-1 •• . «2 « T3 S s Ie £ ^ . O £ * M S Q 5 c ! jiii»iiittftnriiiiMii>iTTiiiiitiiiiij)ii>Lniiirfiiiriifitinin[T:ifitaiiitirt[Mtiiimt