250
Knji`na poro~ila in ocene
Daniel Miller: Materialna kultura. Ljubljana: Studia humanitatis, 2016, 
232 str.
Studia humanitatis je s knjigo Materialna kultura (Stuff, 2010) poskrbela 
za prvi prevod Daniela Millerja v sloven{~ino (doslej sta bila v slovenskem jeziku 
dostopna dva dalj{a intervjuja v Emzinu, 2006, in Sobotni prilogi Dela, 2008). 
Miller (1954) je po izobrazbi arheolog in antropolog, zaposlen na Oddelku za 
antropologijo Univerzitetnega kolid`a London. Napisal ali uredil je vrsto knjig 
o materialni kulturi, mno`i~ni potro{nji, nakupovanju, obla~ilih, kavbojkah, 
migraciji, internetu, novih tehnologijah in dru`benih omre`jih. Na Oddelku za 
antropologijo so pod njegovim vodstvom razvili raziskovalni center za {tudij 
materialne kulture in {tudijski program za raziskovanje digitalne antropologije. 
Miller zadnjih pet let s kolegi in doktorskimi {tudenti raziskuje globalni vpliv 
novih dru`benih medijev na terenih v Veliki Britaniji, Indiji, Tur~iji, Italiji, ^ilu, 
Trinidanu in Tobagu, Braziliji in na Kitajskem. Prvi rezultati in knjige so objavljeni 
na blogu Zakaj objavljamo (https://www.ucl.ac.uk/why-we-post), dostopen je tudi 
e-te~aj FutureLearn v angle{~ini, italijan{~ini, {pan{~ini, portugal{~ini, tur{~ini, 
kitaj{~ini, hindij{~ini in tamil{~ini. Kot poro~a slovenska doktorska {tudentka na 
izmenjavi Veronika Zavratnik, Miller uspe{no gradi novo pleme raziskovalcev: 
svoje doktorske {tudente izrazito podpira in promovira njihova dela, oni pa ga 
obo`ujejo.
Daniel Miller v uvodu v knjigo Materialna kultura napove, da bo strnil poglede 
iz zgodnej{ih del v nekoliko poljudnej{i obliki brez pretiranega akademskega stila, 
pri ~emer se bo skliceval na knjige in ~lanke o materialni kulturi, ki jih je napisal 
sam ali skupaj s kolegi. Osrednja trditev knjige je paradoks, da »na{o ~love~nost 
najbolje razumemo, izrazimo in cenimo tako, da pozornost usmerimo v temeljno 
materialnost« (str. 20), kar velja tako za tradicionalne predindustrijske dru`be 
kot za sodobni potro{ni{ki svet. Specifike potro{ni{ke dru`be Miller obravnava v 
knjigi Consumption and its Consequences (2012), ki je pri isti zalo`bi letos iz{la kot 
Potro{nja in njene posledice. 
V prvem poglavju Materialne kulture z naslovom Zakaj obla~enje ni povr{(i)
n(sk)a zadeva najprej poru{i obi~ajno akademsko razumevanje stvari – torej 
idejo, da nas predmeti ozna~ujejo ali reprezentirajo in da so predvsem znaki ali 
simboli, ki predstavljajo ljudi; »stvari nas v mnogih pogledih {ele ustvarijo« (str. 
27). Analizira vsakdanja obla~ila v javnosti in intimni sferi, iskanje osebnega 
stila, dru`bene konvencije, politi~ne razse`nosti ter senzualnost dotika, barve in 
gibanja. Kot {tudijo primera obravnava indijski sari in njegov vpliv na uporabnice, 
vklju~no s tragi~nimi smrtmi zaradi v`iga paluja – okra{enega zaklju~ka sarija, ki 
si ga `enske vr`ejo ~ez ramena. 
V drugem poglavju z naslovom Teorije stvari predstavlja teorije materialne 
kulture. Pri teoriji stvari kot takih se sklicuje na knjigo Analiza uokvirjanja 
Ervinga Goffmana (1975), ki trdi, da na{e obna{anje usmerjajo pri~akovanja, ta pa 
so dolo~ena z okviri, ki ustvarjajo kontekst na{ega delovanja. Uokvirjeno dogajanje 
dolo~a, kak{no delovanje je primerno in kak{no ne; ve~inoma se teh okvirov 
251
Knji`na poro~ila in ocene
ne zavedamo, opazimo jih predvsem, ~e niso skladni z vsebino. V kontekstu 
Millerjevih terenskih raziskav so bile skladovnice lon~evine na indijski poroki 
njen okvir, prizori{~e, zato va{~ani niso mogli razumeti, da ga je okvir bolj zanimal 
kot sama poroka. Lastnost predmetov, da zbledijo in se pomaknejo na rob vidnega 
polja, ~eprav so va`ni za na{e vedenje in identiteto, opredeli kot poni`nost stvari. 
Tako perspektivo pa v nadaljevanju ozna~i tudi z izrazom materialna kultura. 
Nakazuje, da velik del tistega, kar smo, dojemamo kot zunanje okolje, ki spro`a 
na{e delovanje (str. 80). 
Miller se pri preu~evanju materialne kulture opira na delo francoskega 
antropologa Pierra Bourdieuja Oris teorije prakse (1972) in na strukturalizem 
Clauda Levi-Straussa. Otrok med odra{~anjem dojame naravo reda stvari kot 
samoumevno in privzame norme, ki jih imenujemo kultura. Miller meni, da 
se Bourdieujev habitus (priu~ene in utele{ene sheme sprejemanja, mi{ljenja in 
delovanja) ujema z njegovim konceptom poni`nost stvari – predmeti ne kri~ijo 
kot u~itelji, ampak nam ne`no pomagajo, da se nau~imo primernega delovanja 
in s tem delajo ljudi. Celoten sistem stvari z notranjim redom nas naredi tak{ne, 
kakr{ni smo, in tega se lahko nau~imo ob preu~evanju materialne kulture (str. 84).
Miller teorijo objektivacije izpelje po Heglu in Marxu: ko ~lovek dela, 
se podvaja miselno v zavesti in tudi dejansko, sebe opazuje v nekem od sebe 
ustvarjenem svetu. Samoodtujitev je po Heglu nujen proces v na{em razvoju: ko 
je nekaj povnanjeno, pa lahko postane omejujo~e in pozabimo, da je bila na{a 
stvaritev. Miller se strinja z nem{kim sociologom Georgom Simmlom, da je kultura 
inherentno protislovna na ravni ustanov in materialnosti. Materialne dobrine niso 
samo dobre ali samo slabe, vedno dobimo cel paket: ko u`ivamo njihove prednosti, 
obenem dobimo tudi omejitve. Miller sklene, da ve~ina ljudi, ki jih pozna tako v 
tradicionalnih dru`bah kot v urbanih okoljih, sku{a nakopi~iti ~im ve~ stvari in 
obenem pobegniti od materialnosti, {ele zavedanje tega protislovja pa ~loveku 
omogo~i zmernost (str. 96). 
V tretjem poglavju z naslovom Bivali{~a: prilagajanje teorije trdi, da nas 
hi{e in stanovanja konstituirajo {e bolj kot obleka, saj imamo nanje manj vpliva 
in jih redkeje menjamo. Kot {tudijo primera navaja analizo posegov v notranjo 
opremo kuhinj delavskega razreda v dr`avnih stanovanjih v severnem Londonu. 
Osnovna kuhinjska oprema je bila solidna, funkcionalna in uniformna; ve~ina je 
dodala slike in okraske ali stene prepleskala v drugo barvo, drugi so si privo{~ili 
ve~ posegov, nekateri pa so se v devetdesetih letih 20. stoletja znebili relativno 
nove opreme, ker so verjeli, da je vse dr`avno a priori slabo – bil je namre~ ~as 
Margaret Thatcher, ki ni bila naklonjena socialnim soseskam. Miller je ugotavljal, 
da asocialni samski stanovalci niso spremenili ~isto ni~ in so torej odtujeni od 
svojih bivali{~, ljudje z dobrimi dru`benimi razmerji pa so stanovanja prikrojili 
svojim potrebam. Najbolje so jih udoma~ili pari, kjer si je ̀ enska zamislila estetsko 
izbolj{avo, mo{ki pa jo je izvedel kot »sam svoj mojster« (str. 124-129). Na podlagi 
te in {e drugih raziskav je zaklju~il, da so ljudje sposobni ustvariti dobre odnose z 
osebami in s stvarmi ali pa imajo te`ave z obojimi. Menim, da tu preve~ posplo{uje 
in svoje trditve ne argumentira dovolj. Tvornost hi{e obravnava kar na primeru 
252
Knji`na poro~ila in ocene
lastnega idili~nega predmestnega domovanja, ki mu prina{a u`itke in omejitve – 
ne drzne si kupiti Ikeinega pohi{tva ali obi~ajne preproge, da ne bi prevaral stavbe 
in njenega modernisti~nega sloga (str. 133). Hi{i tukaj pripi{e visoko stopnjo 
tvornosti, pravzaprav jo poosebi in postane njen ujetnik.
V ~etrtem poglavju z naslovom Mediji: nematerialna kultura in uporabna 
antropologija razi{~e dvoumno naravo mno`i~nih medijev in komunikacije: »stvari 
niso nujno re~i, ki jih lahko dr`imo ali se jih dotaknemo« (str. 28). Obravnava nove 
oblike komunikacije, pri ~emer ga bolj kot komunikacijske tehnologije zanimajo 
platforme in sama komunikacija. Novi mediji ustvarjajo nove oblike svobode in 
obenem potrebo po novih oblikah nadzora. Razmerja na daljavo raziskuje na 
primeru filipinskih mater, ki so poiskale delo v tujini, da bi otrokom omogo~ile 
blagostanje in {olanje, ter njihovih otrok, ki materialnega blagostanja sploh ne cenijo 
in se po~utijo zapu{~eni. Miller ugotavlja, da migracija pretrga jedrna razmerja in da 
telefonska komunikacija ne more nadomestiti `ive prisotnosti dru`inskih ~lanov. 
Opazi tudi, da dru`ba obsoja odsotnost mater veliko bolj kot odsotnost o~etov, kar 
je povezano z normativnimi predstavami o enih in drugih (str. 174–176). V na{em 
okolju lahko vle~emo vzporednico z bole~imi zgodbami aleksandrink in njihovih 
otrok, ki jih je pogosto dodatno zagrenilo obsojanje sova{~anov in Cerkve.
Miller se v nadaljevanju spusti na podro~je aplikativne antropologije in 
vpra{anja, kako lahko rezultate raziskav uporabimo za blaginjo ljudi. Raziskavo 
o uporabi mobilnih telefonov na Jamajki kot mo`ni podpori za izhod iz rev{~ine 
je financiral britanski oddelek za mednarodni razvoj. Miller in Heather Horst sta 
ugotovila, da revni Jamaj~ani mobilni telefon uporabljajo predvsem za ohranjanje 
stikov z zelo veliko mre`o ljudi, ki bi jih lahko zaprosili za pomo~ v primeru 
socialne ali finan~ne stiske. Denar se tako vedno razpr{i, zato ni za~etnega 
kapitala, da bi vzpostavili posel, in tudi ne izhoda iz rev{~ine. Raziskovalca sta 
bila kriti~na do pogleda ekonomistov in financerjev {tudije, da so prihodki edino 
merilo blaginje; po Unescu sta dodala {e izobrazbo in zdravje ter po Mary Douglas 
in Stevenu Neyu komunikacijo (~lanek Komunikacijske potrebe dru`benih bitij 
v zborniku Missing Persons: A Critics of Personhood in Social Sciences,1988). 
Miller na koncu poglavja resignirano ugotavlja, da antropologi redko vplivamo na 
odlo~itve politikov in birokratov, pogosteje z nami sodelujejo oblikovalci, arhitekti 
in poznavalci medijev, najve~krat pa komuniciramo znotraj svoje vede. 
V petem poglavju z naslovom Stvar `ivljenja in smrti razmi{lja, kako stvari 
prispevajo k formiranju in izgubi osebe ter kako se snovnost uporablja pri 
vpra{anjih `ivljenja in smrti. S Fione Parrott sta soo~anje s smrtjo bli`njih oseb 
raziskovala v ju`nem Londonu. Druge dru`be so v ta namen razvile zapletene in 
dolgotrajne pogrebne rituale, zahodna dru`ba pa vrsto poklicev in literaturo za 
samopomo~, spregledali pa smo strategijo po~asnega lo~evanja od pokojnika z 
ohranjanjem oziroma oddajanjem njegovih stvari.
Zaklju~i, da materialni svet preu~ujejo mnoge vede in znanosti, za 
antropologijo pa je zna~ilna empatija do ljudi, ko stvari sku{amo gledati z zornega 
kota drugih ljudi, in tudi empatija do stvari – sam se v`ivlja tudi vanje (str. 216). 
253
Knji`na poro~ila in ocene
V Veliki Britaniji so raziskave materialne kulture v drugi polovici 20. stoletja 
izvajali predvsem v muzejih, potem pa je materialnost do`ivela preporod, povezan 
z epistemolo{kim premikom ali materialnim obratom, predvsem v delih Daniela 
Millerja, Alfreda Gella, Tima Ingolda in Cristopherja Tilleyja. V Sloveniji etnologi 
in antropologi v muzejih in na zavodih za varstvo kulturne dedi{~ine teoretske 
poglede na podro~ju antropologije gotovo posodabljamo z nekaj zamude; nasprotno 
mladi antropologi sodobne teorije in nove paradigme osvajajo hitro, pogosto pa ne 
poznajo objav starej{ih kolegov v drugih etnolo{kih ustanovah. Pri~ujo~a knjiga 
bo tako dobrodo{el izziv za razmislek in soo~anje pogledov in praks. 
Materialna kultura ni poglobljena monografija niti sistemati~ni pregled 
raziskav materialne kulture (str. 17), kot bi lahko pri~akovali zaradi naslova, je pa 
odli~na za prvo sre~anje z Millerjevo mentalno krajino. Namenjena je strokovni 
in tudi splo{ni publiki, kar nakazuje struktura knjige: Miller najprej pi{e o obleki, 
da pritegne bralce, {ele v drugem poglavju se posveti teoreti~nim izhodi{~em, 
potem pa povzema {e tri izbrane teme in mnoge {tudije primerov. Usmerjenost 
na {ir{i krog je razvidna tudi iz direktnega nagovora bralcem, naj svoje domove 
odprejo antropologom, ki so zelo pozorni poslu{alci (str. 155). Dobra plat knjige je 
vsekakor povezava teorije in empirije. 
Miller materialne kulture ne definira in celo zapi{e, da je njegov namen 
zabrisati zdravorazumsko razlikovanje med osebo in stvarjo, subjektom in 
objektom (str. 20). Pri utemeljevanju teorij o materialnem se sklicuje na Hegla in 
Marxa, zato asociira na dialekti~ni materializem povojne slovenske etnologije in 
muzeologije. »Naloga etnografije in folklore kot zgodovinske znanosti je 'odkriti 
zakone materialne biti dru`be in na podlagi razumevanja njenega materialnega 
razvoja razlo`iti njeno duhovno `ivljenje'«, Boris Orel navaja ruskega teoretika V. 
Volgina v uvodniku prve {tevilke Slovenskega etnografa (Orel 1948: 8). Orlu in 
Millerju je skupno, da skozi izbrano materialnost raziskujeta duhovno in dru`beno 
kulturo. Razlikuje ju predvsem dvoje: Millerja zgodovinskost ne zanima posebno, 
poudarja pa tvornost stvari, ki jo povzema po Alfredu Gellu. 
Miller res zelo {iroko gleda na materialno, ki navsezadnje zajema kar vse; pri 
medijih tehnolo{ke naprave, platforme in tudi komunikacijo. »A nazadnje pridemo 
do sklepa, ki upravi~uje vklju~itev komunikacije kot neke vrste snovnosti. Mediji 
niso zgolj sredstvo za doseganje nekega drugega cilja. Ljudje cenijo komunikacijo 
kot tako, kot stvar, ki jo imajo ali pa se ~utijo v tem pogledu oropane« (str. 186). 
Pri branju knjige je zato bolje opustiti v slovenski preteklosti uveljavljeno delitev, 
da so naprave del materialne, komunikacija pa del dru`bene kulture. Stroka in 
znanost v Sloveniji pogosto pozivata k preseganju delitev (npr. v monografiji 
Interpretacije dedi{~ine, 2014), Miller pa to enostavno naredi. 
Millerjev pristop k preu~evanju stvari je na prvi vtis bolj uporaben za 
raziskovanje dvosmernega odnosa med stvarmi in ljudmi v `ivljenju kot pri 
muzealiziranih predmetih. V slovenskem okolju najdemo obravnavo predmetov po 
Millerjevem in Appaduraievem zgledu v zborniku Klepetavi predmeti: ko predmeti 
spregovorijo o nas in drugih (ur. Mleku` 2011). Pri muzealijah lahko njihovo 
254
Knji`na poro~ila in ocene
tvornost in pomen preu~ujemo, ~e je znana njihova biografija (po Kopytoffu 1986); 
redke »osirotele« muzealije brez podatkov o ~asu in kraju izvora ter funkciji pa~ ne 
morejo pri~ati o `ivljenju ljudi, ki so jih ustvarili ali uporabljali. Zna~ilen primer 
muzealije s pojasnjeno tvornostjo je kipec Li Tieguaia v Pokrajinskem muzeju 
Celje, za katerega je Alma Karlin verjela, da ji prina{a nesre~o; njegovo tvornost 
je interpretirala v romanu Malik (1932). V muzejih pomen stvari v `ivljenju ljudi 
lahko prikazujemo s predmeti, ki jih za ~as razstave posodijo njihovi lastniki, kar 
je pogosta praksa v ciklusu osebnih razstav ob drugi stalni razstavi Jaz, mi in drugi: 
podobe mojega sveta (2009). Na razstavi Osebna asistenca je na{a eksistenca (2013) 
so se osebe z gibalnimi omejitvami predstavile s fotografijo, osebnim predmetom in 
zgodbo o njegovem pomenu. V zagreb{kem Muzeju prekinjenih ljubezenskih zvez 
zbirajo osebne predmete, ki so skoraj kot izrezani iz Millerjevega petega poglavja in 
dobesedno izlo~eni iz `ivljenja biv{ih lastnikov. Predstavljajo jih skupaj z zgodbo 
o ljubezni, njeni prekinitvi in dinamiki lo~evanja od predmeta, ki je lastnika ali 
lastnico spominjal na nekdaj ljubljeno osebo.
Pri starej{ih muzealijah z malo podatki o njihovi kulturni biografiji oziroma 
prvotni karieri (po Kopytoffu 1986) bi se kve~jemu lahko naslonili na nekoliko 
izmuzljiv in morda tudi `e pre`ivel koncept avre avtenti~nih predmetov (po 
Benjaminu 1998) in raziskovali vpliv na kustose in obiskovalce razstav. Obiskovalci 
Slovenskega etnografskega muzeja poro~ajo, da si na razstavah najbolj zapomnijo 
~upo Marijo, ki je impozanten predmet z osebnim imenom in filmsko biografijo 
obeh karier: morskega plovila in muzealije. Kateri predmeti in zbirke visoko 
kotirajo pri kustosih, lahko vidimo v muzeolo{ki rubriki Kabinet ~udes v spletnem 
Delu (http://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/kabinet-cudes.html). Ker Miller 
bri{e meje med snovnim in nesnovnim, si dovolimo {e izlet na filmsko podro~je: 
bogata kulturna biografija filma Na svoji zemlji (posebno `ivost spomina v Ba{ki 
grapi) je bila tvorni dejavnik pri oblikovanju tematske poti po principu ekomuzeja 
(Valentin~i~ Furlan 2014). Ko smo se o tvornosti ali agenciji stvari pogovarjali v 
akademskem okolju, je prevladalo mnenje, da jo je smiselno raziskovati, kadar jo 
predmetom, nesnovni dedi{~ini ali prostoru pripisujejo subjekti raziskave. 
Ob branju knjige se mi je v zvezi s tvornostjo stvari zastavljalo vpra{anje, 
ali Miller stvarem pripisuje pasivno tvornost ali morda neke vrste na~rtno, 
premi{ljeno tvornost inteligentnega bitja; odgovora v knjigi nisem na{la. Millerjeva 
argumentacija je v nekaterih poglavjih zelo prepri~ljiva, ponekod pa je ne izpelje 
dosledno: utemelji popredmetenje oseb, ne pa tudi poosebljanja stvari. Miller z 
izrazom poni`nost stvari opisuje samoumevnost stvari, ki jih prej opazita ~lovek 
iz druge kulture ali antropolog. Podobne primere sre~ujemo pri raziskovanju 
nesnovne kulturne dedi{~ine, ko primo`ena/pri`enjena oseba pogosto ozavesti 
ve~ podrobnosti neke {ege kot ~lani dru`ine ali skupnosti, kar lahko razlagamo z 
njihovimi razli~nimi habitusi (po Bourdieuju). In ko smo `e pri izena~evanju oseb 
in stvari, menim, da Miller prakticira tudi poni`nost avtorja: »akademsko delo je 
najbolje opravljeno s skromnej{ega polo`aja, z nogami trdno na tleh« (str. 115). 
Millerjevo samoopredelitev za antropolo{kega skrajne`a (str. 22) razumem 
kot me{anico ironije in provokacije, saj ima izraz v politiki, religiji in tudi v 
255
Knji`na poro~ila in ocene
vsakdanjem `ivljenju ve~inoma negativno konotacijo. Miller povezuje skrajnosti: 
posami~nost in splo{nost, teorijo in prakso; skrajne` pa je kve~jemu kot nasprotje 
mainstream antropologom, ki zasledujejo trenutno najbolj raz{irjene poglede in 
teorije, on jih raje ustvarja. 
Presenetilo me je, da je naslov knjige Stuff poslovenjen v Materialna kultura, 
menim, da bi bil naslov Stvari ali Re~i ustreznej{i tako vsebinsko kot v smislu 
nagovarjanja ciljne publike. Slovenski naslov lahko bralca zmede tudi zato, ker 
je Miller sourednik zbornika Materialne kulture (Material Cultures, 1998). ^e 
nadaljujem s prevodom: »agency« je v znanstveni literaturi ponavadi poslovenjeno 
v »tvornost«, »delovanje«, »agencija«, tukaj najve~krat kot »sposobnost za delovanje«; 
namesto hrvatizma »obi~aj« (str. 87, 99) bi bilo bolje uporabiti »{ega«. Prevod se 
ponekod preve~ naslanja na angle{ko stav~no zgradbo: prevajalka uporablja svojilni 
zaimek namesto povratno svojilnega (star{i najdejo v stvareh sredstvo za potrjevanje 
~love{kosti njihovega nerojenega otroka, str. 190; prav bi bilo: svojega … otroka); 
v sloven{~ini se lep{e bere »bati se« kot »imeti strah« in »vplivati« kot »imeti vpliv«. 
Na strani 136 je »estate agents« prevedeno v »stanovski akterji«, po mojem pa so 
mi{ljeni »nepremi~ninski posredniki« – duhovi namre~ dobro prodajajo angle{ke 
hi{e (beri: dvigajo jim cene). Miller ima rad besedne igre in humor; zadnji se ka`e 
tudi v simpati~ni domislici na strani 86: »preden pritisnete na kak{en gumb in tako 
reko~ ugasnete to knjigo«. [ibka to~ka knjige je, da Miller knjige in ~lanke navaja v 
opombi pod ~rto (v originalu na koncu knjige), zato ponekod pri oznakah »op. cit.« 
ni povsem jasno, na katero delo se sklicuje. ^eprav vem, da se novej{a znanstvena 
literatura izogiba slikovnemu gradivu, kot vizualna antropologinja pogre{am 
fotografije oblek, hi{, kuhinj in tehnologije ter njihove uporabe.
Knjiga me je pritegnila in mi dala misliti, torej je dosegla namen. Strinjam 
se z mnogimi Millerjevimi pogledi na antropologijo in antropologovo skromnost; 
vse bli`je mi je pogled na ~loveka, dru`bo in kulturo kot polne protislovij. 
Koncept tvornosti stvari pa me tudi malo bega, ker je v njem skrita dilema, koliko 
odgovornosti za posledice torej ostaja ljudem. 
LITERATURA
BENJAMIN, Walter 
1998  Umetnina v ~asu, ko jo je mogo~e tehni~no reproducirati. V: W. Benjamin, Izbrani spisi. Ljubljana: 
Studia humanitatis. Str. 145–176.
DOL@AN ER@EN, Tatjana; SLAVEC GRADI[NIK, Ingrid; VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja (ur.)
2014  Interpretacije dedi{~ine. Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo. 
KOPYTOFF, Igor 
1986  The cultural biography of things: commoditization as process. V: A. Appadurai (ur.), The social life of 
things: commodities in cultural perspective. Cambridge, New York: Cambridge University Press. Str. 
64–91.
MLEKU@, Jernej (ur.) 
2011  Klepetavi predmeti: ko predmeti spregovorijo o nas in drugih. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU.
OREL, Boris 
1948 V novo razdobje. Slovenski etnograf 1, str. 5–9. 
256
Knji`na poro~ila in ocene
VALENTIN^I^ FURLAN, Nadja
2014 Interpretacija dedi{~ine igranega filma: »Tematska pot Na svoji zemlji« v Ba{ki grapi. V: T. Dol`an 
Er`en, I. Slavec Gradi{nik, N. Valentin~i~ Furlan (ur.), Interpretacije dedi{~ine. Ljubljana: Slovensko 
etnolo{ko dru{tvo, 187–212, https://www.tpnasvojizemlji.si/Documents/Valentincic_Interpretacija-
okt2014.pdf. 
Nadja Valentin~i~ Furlan
Martin Poga~ar: Fi~ko po Jugoslaviji: zvezda doma~ega avtomobilizma 
med cestami in spomini. Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU, 2016, 236 str. 
Fi~(k)a, stoenke ali yuga se spominja {e marsikdo iz dana{nje srednje 
generacije. Kaj spominja, mnogi smo {e vozili te avtomobile kragujev{ke tovarne 
avtomobilov Crvena zastava. S propadom Jugoslavije so romali na smeti{~e 
zgodovine s to dr`avo tudi avtomobili. Toda, ~eprav je z dr`avo propadla tudi 
tovarna, v kateri se je fi~ko izdeloval, fi~ko {e `ivi. Kulturolog Martin Poga~ar, 
avtor knjige Fi~ko po Jugoslaviji, pa predlaga, da razumemo motorizacijo dr`ave 
in propad dr`ave skupaj. Ravno fi~ko je tako po njegovem avtomobil, ki je 
motoriziral dr`avo in je tudi alegorija njenega razpada (znan je posnetek tanka 
JNA, ki zmali~i rde~ega fi~ka). Toda zgodba o fi~ku, ki je na prvi pogled zgodba o 
propadlem sistemu in inferiornem avtomobilu, je ob pozornej{em pogledu mnogo 
kompleksnej{a in polna zanimivih detajlov in ambivalentne zgodovine. 
Eden prvih avtorjev, ki je fenomen fi~ka poskusil misliti, je Igor Mandi} 
v eseju »'Fi~o' je formula« iz sedemdesetih let dvajsetega stoletja: »To na videz 
sme{no prometno sredstvo v svoji majhnosti nosi in skriva veliko pomembnih re~i: 
celoten pogled na svet, pomanj{ano sliko nacionalnega gospodarstva, stanovitno 
psihologijo nacije, luksuz in dru`beni status …« Dodaja, da {e ni nih~e resno 
preu~il »'duhovnega sporo~ila' tega mini prevoznega sredstva (kar bi bilo mo`no 
le ob podrobni raziskavi trga in 'zgodovine' njegovega `ivljenja).« (Dialogi, 2016, 
{t. 9, str. 7) 
Z delom Fi~ko po Jugoslaviji pa dobimo to kulturno zgodovinsko podobo 
njegovega `ivljenja. Ali kot pove Poga~ar v uvodu: »Ne politika ne rja, ne 
spreminjajo~i se estetski kriteriji, niti pri~akovanja in zahteve voznikov ter 
tehnolo{ko inoviranje avtomobila niso uspeli materialno ali simbolno pokopati 
fi~ka.« (str. 9) Avtor uporablja »precej odprt pristop«, kar pomeni, da ga zanima 
fi~o kot osebna zgodba, kot spomin, pripoved, sledi mu v popkulturo, na splet, v 
gara`e in muzeje. Knjiga je iz{la v zbirki Kulturni spomin in natanko to, kulturni 
spomin, je osrednja to~ka obravnave fi~ka; avtorja ne zanima zgolj zgodovina 
fi~ka (in {ir{e avtomobilizma), tehni~ne specifikacije, temve~ osebne pripovedi ter 
avtomobilske krajine, torej vizualna in estetska prisotnost avtomobila. 
V prvem poglavju z naslovom Prva … jugoslovanska avtomobilska krajina 
in industrija Poga~ar ori{e vzpon avtomobilske industrije v Jugoslaviji, v kateri