,,Sloga jači, nesloga tlači"
(Kako si naši čitatelji razlagafo naša gesla?)
NARODNA SLOGA
Ated  najlepšimi in  najpomembnej-: linii reki in pregovori je gotovo gored-tirani,  ker \'sebuje globoko življenjsko -modrost
Kaj fai" bilo na svetu brez sloge? Iz-tsz ,,s°k>ga" je skoro fstoveten z lzra-zom l#discip_lina'' in ima še gioblji po-men.
Prvi vzged nesloge nam f p ieuje sveto Pisino, fco govon o neslogi an-igeljev, ki so se ločili v dva tabora: v tdobre angelje m — hudiče... Brato-morna zavisl (povej: nesloga je 'Kajnn vlila zloče=,to misef, da ubije brata A-bela. Storil je tak vnebovpijoč greh, ka-kor ga stori vsak, kdor podpihuje k iieslogi in neposlušnosti s\oje brate in vekomaj bo ta vzgled bratske neslogc svarilen klic k — morali, k srčni kultu-ri. — Sloga se očituje v velikih pokre-tih (^trankah), ki zmagujejo le tedaj, a-ko so vsi složni in ni med hjimi razdo-ra, razdvojeno.^ti. Sloga ustvarja čude-že, takisto tudi — nesloga rodi zgube a\ -nesreče. Kdor 'hoče iineti ,,uspehe" a svoje sebične namene, seje zdražbo v družjne, hujska stranke, natolcuje vo-dite'je, seje neslogo v društvene odbore; prekocuni so ap ,sto i nesioge, zavestni idraž/arji.'frlapci vsec^. hudega. Neki-ien pravijo takim sejalcem hudičeve-^ra semenja, — da uganjajo oz. vodi-jo ,,po!itiko.'' Koliko gorja, ki izvira jz. sejanja nesloge. se je zgodilo pod krinko — polhike! O tem je zapisala do>ledna zgodovina že svoje. —
Razpadla avstro-ogrska monarhija je lmeia v svojem gfbu, «na 'dcnarju 111 zastavah napi* oz. geslo ,,Viribus uni-tis!" (Z združenimi močmi.) Tp jc bi-la vaba oz. mamilo za številne narode, ki so biii pod enirri jarmom. Državna politika je de!a'a s tem ges!o:n na zu-jiaj, v resnici pa je sejala nesfogo s iem, tfa je dala prednost nemški veci •ni 'in trpe^a pregaujanje Slovano^. V tem priineru se je zloraba sicer le,-pega gesla ,,Z združenimi močmi,"¦ ka-kor znano — kruto maščevala nacl se-jjala razdora in notranje sloge v mo-ftarhiji, kar ugotavljamo kot zgodo-vi n s ki v t g 1 e d , ne da bi pri terfi ^tlali kakenm manieluku povoda za o-čitek, da pretakamo krokodilove sotze za razpadom Avsl]"ije, ki je zgodovinsko svarilen vzgled za vcke, 'k a m v o d i h e-sloga.
Pmv idealno se pa bliščijo v na-seni državnem ^rbu štirje ,$", kar po-tfiem ,,Samo sloga Srbijo spasava — rešuje.'' Samo pomislimo na ogromne žrtvt pn umiku preko Albanije, po globiino se v ficrojsko Kalvarijo in spoznali bomo. da ne bi nikdar ne u-g;Icdali jVidovili zarij", nikdar doži-Veii velikega ujedinjenja v skupni kralje-vini Jugoslaviji pod žezlom vitezkega jpotomca Crn^ga J.urija, ki tudi v pre-§fianstvu ni nefial poziva*ti po svefu razkropljenih bratov k sTogi. "Fa po litika stvarnosti  [<t ust\arila čudeze fn
ko so se poznejc ra;:pasle strasti jn so ^ejalci lu ike ^ušali udovolji i švo-jim parii anskirn stra^t^ni m nagiboni ter je Iiidra nes."oge pretila — 'po bra-tomornih dogodki!; — uničiti stavbo, ki je tvorevina brat^ke sloge, tedaj je zo-pet /adonel g'a- K icarja s!ogc 1 \ — Do-rnoviha je bi!a i^šena. V složnem so-žitju treh bratov po geslu ,,brat mi mjo, koje vere bio'' lahko z zaupanjem gle-damo mimo vsefi težav v 5ocfočnost, prepričai i d:i je notranja s oja *etudi diktirana — listi zdravi' kva?. ki je pre-kvaj-i! našo Domovino \n n^ene sinove. liip fn domaci rovarjj bi radi f.neli ne-isljgo, ir.er v€do, da v prepi :i dvefi ved-no  tretji  vleče  dobiček.   —   .
Ta dva primera i/. *.godo\ine naj zadostujeta. V nadaljno premišljevanje pa povejmo še te resnice:
1.   Kaj  bi   bilo  v družini,   kjer  ni sfoge? Kiij  v  podjctju?  Kaj v uradu? Kaj   v obcinski  upra\i  i;i  v   --  parla-menfu? — Preveč j!sn:)-odgovar;a zgo-dovina na" to '—".pa fudi lastiie skuŠiije. I
2.   Nesloga   je   semc   satanovo,   jej hujskanje   k   neredu,   k   zmešnjavi,   je i vzbujanje  scbičnih   nagibov.
:¦». Ali ste videli neuspehe onih strank, kjer jc v glavnem bil Iov na osehnc koriVli plod — nesloge?
4.   Kaj   naš  nči   ,,modri;ansko  za-furani"   rezultat   koroškega   plcbiscita?
5.   Na   kaj   r-as  spoininja]d*bmf:>• mbrne  borbc in  uitke  nica'narodi. '
G. Ali ste kciaj pnniv.liii naij, da so v slogf tudi slabi ••- &ila?
V slogf je moč! Zato složno defa;-tc zc svoj list ,,Nj.rodna Sloo-j' uc o-zirajc se na zagiizene ziisfcpljence, ka-teriin je prava siogu- trn v otii Vsak haj pridobi svoje prijntclje za Ifsi m nikdo naj ne pozabi na -¦ naročnind!
   Kveder    Dragotin :       *
Nekaj misli o krizi v kmetijstvu.
<NadaIjevanje>.
Težavni polozaj kmetova'cev zada-je pa tudi vladi toliko skrbi, da je pri-mcrana prav izdatno in odločilno po-seči v sedanji še neurejeni potek celo kupnega narodnega gospodarstva. Vla-da in parlament se ne smejo, več ome-jevati samo na to, da zahtevajo od vo-dilnih gospodarskih krogov in obstoje-čih gospodarskih organizacij, da sami preurede gospodarstvo vseh panog, po-Sebno Uvoz, izvoz in konzum kmetij-skih pridelkov v tem smislu, da se pre-neha škodovati domačemu krnetijstvu, pa tudi domači industriji in obrti. Vla-da in državna uprava zato tudi pridno proučujejo v?e vzrolce neurejenosti in nepravilnosti v celonem kmetij^ken g -spodarstvu, torej posebno tudi doba\o in prodajo kmetiiskih pridelkov kon-zumentom. V izlečenje vseh poman.jklji-vosti in pogrešek, ki se dogajajo v kine-tijskem, gospodarstvu seveda nc zado-stuje pri^-adevanje vlade' iti par amenta, nf^T) je še treba, da se v to svriio tudi ! zorganizirani kmeto\alci v vsch pok:'a-I jir.ah naše države. Dobro crgini i aii in poučeni kmetovalci bodo v skupnem delovanju z državo mogli še le rešiti kmetijsko gospodarstvo sedanjega skraj-no slabega položaja.
Da je naše celotno kmetijsko go-spodarstvo v državi res Še neurejeno, sme!i" bi celo reči zanikerno, ker je hrez enotnega vodstva in cilja, to doka-zuje;o dejstva, ki ji!i hočemo v nasled-njeni — scvcda najbolj kričeai — na-vesti.
Tajnik beogmske zbonice za t g)-vino, Obrt in industrijo gospod S\-eti-slav MarodiČ je namreč ugotovil sle-deče podatkc:    :.
1. cfa smf» v Hcas,u o:i' [efa 1922 do 193L uvozili v naso državo iz mozem-stva nič nianj nego za 54 milijonov di-narjev navad.nc čebule, kakbr da bi iste pri nas ne mog'i v dovoljni množini pri-"delati
2*. Da smo samo fčrompfrja v letu 1i^2*0 uvozili za 36 milifonov dinarje\-, i :vozi'i po saino za 1 m'i!ijon.
3.   Fižpla, graha,  leče, smo uvozili v zadnjih 9 1-ctih za 34 miliionov din., izvozili pa samo za 4 milijone.
4.  Repnega, makoveo-a, sezamoveg-a, lanenega serncna smo v teh Ietih uvo-zilf za 38o8 milijonov, izvozili pa nic. Tu se nehote vprašamo  Kdo to seme-nje ra*i?.Nihče drugi, kakor has.iTndu-strija v državi. Vprašati je pa tudi, zakaj se ne organizira kmetijsko pridelovanje m to produkcijo, da ne bo treba toliko denarja razmelavati v j-Tozemstvo 11 da bo tudf naš kmet nekaj zasluzil.
5.  Svinjske masti smo v omenjenih letiH uvoziliza B26>mU, izvožitipasmo sanio za 71 milijonov.
<6.. Loja smo v tem času "uvozili za
274 njfl., fzvozjli pa samo *za 1 miffjon.
'. '. ^. Raznega,-olja: Iz bukovega žira
iz ma"ka, repnega semenja itd. smo u-
vozii za 720 milijonov din., izvozili p» komaj 31 milijonov. Vrh tega pa smo u-vozii lanenega olja za 6 > in pol mili-fona cfin., fzvo^ili pa sam'o ^a 1 in pol mi'i]ona tlin.
8.  V letu 1930 snvo še tudi uvozili modre galice za 29 miiijonov, ki je.ima-mo doma v izobilju in za 20 milijonov so!i, katere imamo istotako v izobilju*
9.   Slične številke bi še lahko na-vedli  za uvoz zelenjave,  voska, ovčje volne,  raznih   kož,   živih   prašičev itct.
Vsesplošna gospodarska kri/a je pii silila vlade vseh držav, da razmotrivajo vprašanja, kako bi bilo mogoče na naj-hitrejši način preurediti in zradonalizi-rati vse narodno gospodarstvo v državi na osnovi dobro pi-emšiljenih načrtov in t-o tako, da bi se s tem pomoglo v prvi   vrsti   kmetovalcem    in   dera\cein.
Zato je po>tala zahteva:
..Oospodarstvo po strogem načrtu za doloceno dobo let domačim potre-bam in razmeram primerno" splošno priznano geslo, od čegar vrcsničenja si obetajo v>i uvidevni gospodarski \th dilni krogi.
Vsega smo po tem poročilu v zacf-njih 9 letih plačah v inozemstvo za kme-kmetijske pridelke, ki bi jih naše kme* tijstvo z malo večjim irudom brez da-ljnega samo lahko pridelalo, nič man| nego 5252 in pol milijonov din.
Je-i še treba več dokazov, da je da-seaaj naše kmetijskogospodarstvo MI6" in   da   je  se  neurejeno,  brezciljno   irt skrano pomannjl<f[iVo neorgani/J^nor7 '
Da je siromaštvo kmeti;skega stanu nujna posledica takega nospodarstva, je jasno- Tudi že brez splošne sedanje svefovne krize, ki je neverjetno pove-čaia itak že kriče<:e krivično razmerje cenlmetijskih pridelkov do obrtnih in industrijskili izdelkov, je moralo naše kmetijsko gospodarstvo zabresti v iz-redno slabe  razmere.
Predvsem je treba dognati, kdo vse je kriv orisanega slabega celokupnega kmetijskega gospodarstva.
Krivda. leži že v pridelovanju aff produkciji. Mnogo se p;i nas prideluje} pridelkov, ki nimajo cene in ki jih \6 tudi silno težko vnovčiti, še manj pa izvažati. Iz navedenga pa smo videli^ da je mnogo pridelkov, katerih se mno-» ^o premalo prideluje že za domačo po^ rabo, kaj še le za izvoz. Vse to izvira iz tega, da kmetovalci v naši državi nk kjer še nfso v svrhe skupnega gospa* darsha, — predvsem za pridelovanje vseli potrebščin po gotovem načrtu4 — stanovsko enotno organizirani. Por» trebne pride!ovalne načrte za vsak kra| in za vsako pokrajino bi morali na po-sebnih skupščinah izdelati organizacije kmetoyalce\-, uvoznikov in konzumen^ tov zlasti industrijskih. Odločilno be* fečdo bi inorali Imeti gospodarski stro-* kovnjaki tako za pridelovanje kakor tu-di za dobavp. in razlpečavanje konzu-* mentom.               _  Konec prihodnjic^.
    Zapečatenje Kmetijske eksport. zadruge v Mariboru.
Nenaalo po^crnost je vz6udi a ne-!e v Maribom, ampafc po celi banovini ivest, da so urattno zaprh prostore ,,Kmetijske eksportne zadruge" v Ma-riboru, ki se je ppleg drugega bavila tudi z množestvenim zavarovanjem za posmrtnine, kar je mnogo Ijudi p ipra-vilo do fe^a, da so kljub občutni de-jnarni krizj vendarle hiteli zavarovati ne-le smrtne kandidate — svojce, am-pak tudi berače in — hiralce. Zadruga je zavarovala tudi živino, kar ni nič na-pačnega in tudi' nudila pomoč v sluča-ju požarne nesreče in drugih elementar-nih nezgod. — 'V koiikor je bilo poslo-vanje glavnih funkcijonarjev' fmencvar.e -zacituge nepravflno, oz. nepošteno, bo ugoioviio rnimo vseh komentar;ev so-' itiišče in sodni Tpreged zadružnih knjig, r- zato se vzdržujemo vsakega 'očitka naprarn začasno aretiranirn voditeljem, katerih zaščito tudi zakon o tisku pred-pisuje. — Samo dejstvo, da. so si kupili Tastno tiskarno in tudi hišo še ne nudi idovolj pcdlage za domnevo nepoštene-ga pos!ovan;a. Ako zavarcv:.n;i niio do-bili v največ dosedaj prijavljenih slu-eajih od agentov obljubljenih izplača-nih posmrtnin v obljubljeri višini, je to ;zgolj raditega, ker še dotiČni razred ¦ni bil poln, kakor to prakticirajo vse idruge pomožne blaga^ne fe vrste. Lah-komiselna je pač odločba, da ni bila u-vcclena tafcozvana čakalna (karenčna) tlofca, ni se zahteval zdravniški pregled zavarovanca in tudi doba starosti je bi-ja postranska stvar... Vse te okolnosti so v sedairem težkem času, ko je tre-ba vsak dinar obrnili, z a p el j a ltrano: i žico zavarovancev, da so fcakor hipno-tizirani pnjavfjafi ne samo sefie, am-pak mnogo tujih oseb. ,;Prokleti po-hlep po zlatu" (auri sacra fames) }je v stanju. da vodi v nemorafne 'Špekula-cije in v — kriminalistiko, ne *4a bi vodje lmenovanega potfjetja to oseb-no nameravaff. "Prav nepošteno pa je, da so, kakor gladen pes po mastm" Aosti piamli senzacij željni pismarji po zavodu, ki je vsled svojega razmafia dal vsakemu zavarovatelju mnogo več, jfcakor je prejel predphčila. Lahko je toišo zažgati in spustiti v zrak, težje pa ^e z zfdanjem nove. — zCavarujoč se profi'•'eventuelnemu očitku, da hočemo b r a n i*t 1* p r i'z a"rfe t e , s fcaterimi n> jnamo ni'i najman^šega "stika, izjavljamo iv pomirjenie javnosti, resnici na ljubi
in pravjci v čast ter na pfošnje iz; ob-Činstva sledeče:
1.  Kmet eksp. zadruga, ki je inse-nrala v vsefi lisiih, (šamo ne v našem!) je seda^ tarča teh listov  katerim je no sila svoje stotake. To ^e neokusna ne-hvakžnost.
2.  Ako se prav vzame, so preprosti ljudje stori f ve'ik. gospochrsltf ¦ poskus s tem, dn so miijone mrtvega"denar[a spravili v valovanje.
3.  Po l/javi' nekc^ /.*. o brihtnega gospoda je  bil  pri  KFiZ edini  kamcn spodtike,  da ni  Liio v vodstvu  nobe-ne  ..bol^se'   o ebno>ti...  ivfogac fma pfv Vc gospod!    -
4 Vse podobiii nstanove delajo enako, samo bolj prev dno in svoje picnitke "čuvajo za svoje riinstvo, ki mora natančno fzpolni.i vse predpogo-je za sprejem v začfru%r.
5.  Vse, v trg. re^r.tcr vpisane za-druge  so   podvržene  sirogi   sodni re-vi2i;f iji  [e zelo smesna, se  razburjati nad takimf ,,aferami.'
6.   Ko  bo sodišč^   pregledalo vse knjige, tedaj bomo do objavi? razsod-be  kot kroništi upravičeni  poročati o poteku   sfcer  zelo  razburljive   zadevc. Takrat bodo tuch krivci znani mnjih eventueina Rrivda dokazana. Zato ne ka-že  razburjati  sebe  in   javnost,  ampak. mirrio počakati na 1'azvoj' in razpfet pre-iskave. Ako pa stopi v hišo kak agent^ si "'ga  dobro oglejte,  in,  predno .skle-nete ž njim kupčijp, prečitajte vse pros-pekte lii tudi ono, kar vam je napisal. Neumni  Ijudje  niso  le  hranitelji  raz-nih   ,,zavodov",   ampak   mnogih   takih špekulantov, ki se na račun lahkoverno-sti   Ijudstva   prav   nelvaznovano   6oga-tijo, kar ^e n^davno neki zelo ugleden gospod cdkritosrčno priznal:  ,;Ako bi
kmet prišel k pameti, bl morali mi___
prejeti   za   kramp   m   motiko!..."   — Ganljfva odkritosrčnost gospoda, ki po besedah   Prešernovih   ,,iz   pravd   kuje rumenjake" t.^. cekine! —
Samoposebi je umevno, tla. ob-sojamo vsako zlorabljanje soajafnih u-stanov pod kririko dobrodelnosti in mc-rafne pomoči blizhjemu v sebične na-^iLne, ako pa je "lv.FI7 oz. so ljjc vo-ditelji storili ka^ zi svoj /ep, so. naj-manj froliko duhoviti oz. ženfjalni, "ka-kor razni *ravnat?iji skrahiraniii bank, kalerih po'om je zasekal giODokc ra'ie v telo narodnega gospodarstva- Seve-da, ako dva storita isto, ni isto...
   Nabirajmo
narodopisno
blago.
Nekaj besed našemu razumništvu.
• V preteklem stoet.u :e je poiežel-no razumništvo s h\a!evredno vr.emo ibavilo s nabiranjem raznovrstnega na-roSopisnega tj.agasiovensKega ozem^a, loda v zadnjih desetletjih se je to cače-}o zelo zanemarjati. Ako se namreč o-zremo bližje po naših krajinah in živimo tialj časa med kmetskim Ijudstvom, ugo ti.vimo kma(u, da se ogromne množi-ine fega gradiva sploh niso spoznane zatorej ?udi ne dvignjene ali zabefežene.
*Ako pa pregedamo razne panoge le narodopisne vede, spoznamo fekoj, Ida je v tem oziru nasa stara zgd3ovina,-lcatera bi naj gojila nas narodni ponos In našo utemljeno samozavest na naj-slabšem. Nam služijo še danes smesne bajke, katere so nam vrivali naši politič-ni in narodni nasprotniki skozi dolgo idobo v naše lične knjige, kot zgodovina i— fn naša pristna zg^dovina je dobila iz naše lastne malomarnoiti značaj baj-ke. Ivan Popovič (roj. 1. 1705), Linhart, Vpdnik, Koseiski, Trstenjak in dr. so Še
vedeli in učili, da smo na 'današnji na-ši zemlji praobivatelji, in Vodnik je ce-lo ono prepfičanost izrazil v Stihu:
,,Cd prvega tukaj stanu,e rnoj rod; oe ve kdso za <3ru'ga, naj rece cxi Rod?" -
Toda pozndjša pofco^jenja sodrug za 'drugim podlegla raznim marnilom lž avstrb-ogrsfih političnih lekarn. Aka j«! pa lcdo začel opozarjati na te zablode, že je bfl razkričan od lastnih ljudi kot sarijac a!i* prenapetnež, fn če že ni rav-no prisef s sodnijo navškriž, bil je saj vpisan v črni poiitični knjigf kot p.u. a!i p.v. (politisch unverlasslich, po.itisch verdacfitig politično nezanesljiv, polir tično osumljen). 'Je fcrej že skrajni čas, da se danes, ko smo svo6odni, zopet vrnemo  k  zgddovinski  resnicf.   —
Dasiravno so bili ravno Slovenci najtolj delavni s^avisti zadnjih dvesto let, je pn nas se vedno nakopičeno o gromno neobdelanega jezikoslovnega i.radiva. Neizčrpni zakladi pozabljenih ali zatemnelih ižrazov še tiči v naših' krajepisnih imenjh. Začeli smo jih že sicer preučevati in objavljati, pa dose-danje delo ne pomeni še niti \^negp. odsto^ca vsega deia.
Med pnprostim ljudstvom se še na-haja dlanes tudi Tie&roj izrazbv, kateri še do sedaj niso usiovarjeni", dasi so od
pamtiveka v živi rabi pri nas, ken jih še nihče ni kje objavil ali saj na nje opozoril. Med temi je že tudi ninogo ta-kih, kateri še danes takorekoč tonejo, ka;ti iiasa mLadina jih več ne rabi, Ker jin ]€ a i" prefiitela že kultura a T pa popof-noma lzpodnnfa zeKakatujKa zavedno.
Mnogo fzrednega gradiva je 6ilo ugolj2yjjcno zlasti na sbvenskem Sta-icija. Ze znani jezikoslovec Kopitar j'e catno obžaloval, da nf rojen 'Stajerc, ker je tam zasledil veliki izvirni besed-ru' /ak'ad slovenskega [ezika, katerega pa Kranjči' že več ne poznajo.  —
Pn tem pafterkovanju pa prosifmo posebno naše razumništvo na deželi, da nas krepko podpira pn izsledovannju neus'ovarjenih izrazov lh sptoh na vsa-ko še neobjavljeno gradivo narodopis-ndga znacaja- Nič ne de, ako se tudi kaj vnovič opise, ker ni znano, "da je ze kdo prej na to opozoril; stvari samf i.o ne bo na škodo, kajti podvojena nit dr-ži tem bolje.
jPntegniti se pa mora ic temu sTož-nemu deJovanju tudi priprosto ljud-stvo, fcer več 'ljudf več vidi, več sliši in po takem tudi več ve. Lesto se raBijb v nepnririenem mecfceobneoi o&:eva> ju ce.o izrazi, fcaterih se pa kmet ne po-služuje v 66ratu s tujci, ker nimajo sa-lonskega lika. Toda samo tem potom je včasV Ie se mogoce ugotovlti tudi kra-
jevno razširjenost, razdvo'eni |}omen in pristno obliko kake besede, in se da k na ta način zbrati do skrajnega razčiš-čeno in prevejano zrnje.                      j
Upamo, d^č nam bo šel pri tem na-šem stremJjenju vsakdor na roko, kdoi! se /aveda poniena narodopisne vedef za opis zgodovine in kulture našegpj naroda. To plodonosno deto bo tudi uredništvo našega lista, da iSd ima za er>* krat Še piči prostor za obširneje obj^ ve kulturne smeri na razpofego, po^ pešieva'o do skrajne možnosti, kajti, vse kar j€ enkrat tiskano, na to se zlahkai več ne gazabi. —                       j    .    f
(Opomba uredništva: — Ta toptl poziv nam \p poslal naš prijatelj, potn kovnik v pokoju in zgodovinar g. Dav<h) rin 2un^ovič, čigar knjige o Slovanih! in nanodopisne črtice vzbujajo zani-; manje tako v učenem svetu, fcakor ra-* 9i po'judnosti sfoga tuai med' kmečkimj ljudstvom. Razumništvo na deželi irt tudi drugi naši zaupniki bodo prav sto-i rili in zgodovini svojega okoliša pray! mnogo koristili, ako čiinveč starih I-stin m druge starine, ki za njih nimajol vrednosti pošljejo uredništvu, ki bo skr-s be!o za nadaljno odpremo istih v roke prfznane^a strokovnjaka, ki je avtoc te-* ga ppziva-J —
   Dopisi.
Poziv prijateljcm .Aarodnc Sloge".
L  ozirom  na  zeifo  nekatenfr so ¦Audnikov, naj bi se pritegnilo v ož ikrog  sodelavcev  m  v   konzorcij   Iista čim več članov, sklicuje podpisanf fzda-jatelj  Ifsta tozadevno anketo  vseh,  k so voljni  dejansko sodelovati  pri  raz širjenju lista, ki si je  priboril že  lep število  naročnikov.  —   Tozadevni  raz govor se bo vršil v sredo, dne 17. t.m ob 20. uii zvečer v posebni sobi go-stilne   Mahorič.   Posebnih   povabil   ne bomo razpošiljali.
iviaceistvo  Ptujsfce  tiskarne.  —
OPOZORILO. - Dotičnik, ki je prošlega meseča "knpil knjigo ,,\Veit-gieschichte" se napioša ti~ a^o&cbno ?a: vi v naši uprav; / ?vrno mformauje. /.adeva je važna- —
TURSKI   VRH-ZAVRCE.   -   Pri jatelj našega lista vefeposestnik g. Gui do Neumann  \L Turskega vrha se je dne 6. tm. poroui na Dunaju z gdč. Jenco Joštovo \z Duiiaja. K srečni živ-Ijenski 'zvezi  čestittr.io   mi,   kakor  vsi znancrkar najtot;ieje ter želimo mno-^o sreče m blagcslova. —
,,L JUDSKA .SAMOPOMOC" Man-, ;:or naznanja vsera našim cenj. članom kakor vsemu cenj. občinstvu, da ni v r-cbeni zvezi s podpcrnirm drušhi ,Vza-^eana sarnopomoč' v Ljub][ani in ,Kme-::jska eksportna zadruga' v Maribopi. Naše poslovanje je bilb revidirano me-seca oktobra 193.1 od inšpektorja rrii-nisterstva za 'trgovino in industrijo v Beogradu, Id je našel isto popolnoma v redu; radi tega prosimo za nadaljno zaupanje  kakor dosedaj. —
jUROVCI. — Krvav potek Ku~ rentovega slavlja. Ze od nekdaj somaš-r čevalci fzbrali za svojo ,'beso" (t.j. o-sveto) praznik raaškar. Vse je takrat v krinkah in tako ,,junaško" maščevanje se marsikdaj — posreči, seveda v žalost-nem pomenu besede. Tako je bilo tu-di pn nas. Posestnikov sin Franc Vin-diš se je našemil. Pod zaščito mraka ga je napadel trop p%nih maskar. Ne-jsrečnik je zadobil 7 težkih ran z no žem v glavo. Kmalu po zadobljenih po-skodbah jeizdihni', prednoso mu mog-Ji nudiii pravo pomoč. Pretresujoč do
godek je pač dovol^ glasen oponffn, Kam vodY.srčna surovost. Napadalcem so že na sledu, —
PTUJ. — (Cudna, nekaznovana raz-vada.) Kljub svarilnim napisom, da je strogo prepovedano 'in kaznjivo, po pešpotih kolesariti in goniti živino — se vrši po pespotih in pločnikih sredi mesta m v mestu samirti, da o periferi-ji rie govorimo zelo ,,živahen" pro-met, ki si!i pešce, da se kavalirsko u-mikajo kravam, kolesarjem Tn motoci-klistom. Prosimo odpomoči v okviru iz-va;an[a cestnopofcijSkih predpisovf si-cer so svarilni napisi popolnoma llu-zorni oz. nepotrebni. Menda pa ni v interesu poklicanih qnite!jev, cla bi o pisani nedostatek ostal neodpravl^en in da bi v izvajanju cestnopcucijskih pred-pisov ne v-ladala aharhija. —
IZ SREDISCA nam.pišejo: - Ker smo že začeli, moramo tudi nadaljeva-ti.  Zadnjič sem   Središče  opjkal  malo z moralne strani, a danes bi si bilo do-bro   ogledati   središko   posojilnico,   to impozantno stavbo, radi  katere je za-slovelo Središče devet far naokoli. — Na  starodavnem/ asfaltiranem   r,Placi" so si središki ,,teteci" zamislih svojo pa-laČo,  v  katero  bodo shranjevali svoje dolgov^e. Res, gradili so jo kakor "Noe barko, a končno so jo vendar spravili pod streho. Streha je malo prevelika, pa kaj zato? ! Marsikateri elegantni go-spod  fma   malo  preveliki  klobuk,   kei se boji, da mu ne bi glava narastla in bi  zaradi  tega  postal  klobuk  premaj-, hen. Tako so mislili tudi središki  ,,te-teci". Ko bo več denarja, ]o lahko raz-rinejo, kakor slavni Veržejci svojo cer-kev. Les in strešna opeka se sicer ne data raztegniti, zato pa so naredili stre-ho že sedaj večjo. Po velikem, do ko-len segajočem blatu prideš do mramor-natih stopnic in od tam v notranjosit. Na Ievi je Posojilnica, a rfa desni poš-ta. Najprej sem si hotei ogledati prosto-e Posojilnice, pa so mi jo gospod ,,pi-satelj" pred nosom zakknili. Bojijo se igurno, čfajim ne bi odnesel kako dol-žno pismo. Ker v Posojilnico nisem mo el, stopim na pošto. Vse je tako, ka-kior v apoteki. Tu tudi ne dobim potreb-nih mi informacij. Prvo nadstropje, ^o-ziroma podstrešje bo baje vzela v na-jem  žandarmenja,  da  bo  tako denan n.vrednostni papir v večji vamosti   u (Dalje Rrihodhjič^
ORA1O2.  — Ormožki  čuk  fn§€  o pogovoru ormožkih in  okoliških čukiji na iašenski dan, ko so prebrafi ,,Or-možko os-j", Enoglasna sodba, da ,,O-sa" bolje rečeno n(e vsebina ni vredna D 10., kakor so jo prodajali za komad. Zelo žalostno spričevalo si je dala po svojitj avtorjHi z g'avnimi glavartif brez možgan. Zaka- pa sebe ni opikala prav pošteno,  ko ji mozoli raste{a iii se ji nabirajo tam na spodnjem koncu kjer rrjiga- z brado lii z dolgirni kocinami? Zakaj   vedno  frči   proti   reumatičnemn zavodu  mfmo občinske  hise in  mimo železpbetonskih   utrdb?   Sam   sršen družico vred se ne ženira, ko dnevno pasira lepo tlakovano cesto tam pri ro tovžu i"n se občani radovedno sprašu-jej-o: ,,Ah kam gospod gre tvoja pot Patror^ z lilijo v roki se sprašuje, ke-daj   prileče  reka  .Jordan"   mimo  nas, d.i nas opcre podedovanih grehov? Na-še zlate kumice pa m [a je fii, ksr \o je  osa pičiia!  Generaf Freidav je čuk vseh čukov v celem ormozkem okolišu *.   vsaicl okoliški vasi obstoja 'tako ču-kovsko gnezdo z mladimi in starimi ču-keci", ki vse pozobljejo kar na lačni že-lodec, osobito mestne ose dišijo čuke-com   prav  dobro,   dočim   sršenom   iz! Ormoža zamašijo gobec s hrenom, kis-lim   zeljem   in   krajnskimi    klobasami. Slavni propagator in govornik vseh par-tij,   zastopnik   ormožkega   parlamenta i.t.d. se zna, da. vse le začasno, je traj-no bolan in timira. Zavaruje naj ga ,,O-sa" pn ,,Eksportni" v Mariboru za po-smrtnfno, ki naj služi v dobro osinega uredništva v ižogib  beračenja za  ,,'D-so". Nas župan, kaj Osi mar je moz na 5vo;em mestu? Oj zvoni zvoni nas ro-tovški   zvon?   Nikar  n:e  zvoni   ,,Osi"j Ni vredna  zvonenja,  se  man1]  par3d"e larenja.   Sršen,  osa, 'tak,   tak,  tak,   v kjablvirtlu Vaš ]e znak, tam se ose žbi-rajo eebelic strci pobirajo, strd od da-Ieč vohajO, ocf strdi le živijo!  In od tega kar drugi" pridobijo!  Zivijo slav^ na ormožka ,,Osa".—
L^stncai uredništva.
N. Paluc — Maribor: Radi aktu-tlnosti čianka bomo istega ^priobčili prihodnjič v celoti. Prosimo še več in — pravočasno.                                     i
Mnogim iz Ptuja: — Na imenova-nera sflodu je bil po nasih informacijah zastopnik kompetentne cblasti. Ako se \e nekaterim zabrariil vstop k zboro-vanju,, četudi so zastopniki  obrtnikov
prišli kot tfeiegati, je to zadeva .ptišai* meznika, ki se je morda v svOji goreč-t nosti — prenaglil. Pestra tvarina začu* ka je shranjena za po^ebno pri iko. Tanw kočutnost gotovih, ki sicer uganjajo koz-i iarije, je res postno ~ ganljjvo svoz-nanje. Vsfe  pride  na  vrsto.  —
Dav. Z. Maribor. — PrisrCna hvaj la za postano'! Vsc bo po i"Jioznosti objavljeno.  Tudi  nasveti  so 'dobrj.   —
X.  T.  Maribor.   Prihodnjic.
Z. — Ptuj: Vemo za to ježo. To je posledfca pustnega mačka- Ako se kdo ne more znežti nad svojim Mko-i mandirjem" v krilu doma, se pač viz-f. korači tam, kjcr se čuti varnega.'Konj cno pa veljaj tudi tu pravilo: ,,Kaj nasf1 briga, če osel riga!"
Oospodarjem: — Na splošno žefjo smo otvorili poseben od'delek» / fcate-f rem se bodo obravnavale samo, /5.ospo-: darske zadeve — sprdti. Cim bo list i-niel večjf obseg, bomo tudi lahjvo \'eč pfsali.  Prosimo  potrpljenja.   —
Humonsd": Potrpite malo! Starili šal ne rabimo/ker so *stokrat prezveče-ne. Porabilf bomo vše, kk^ se porabiti da v posebni prilogi Isto velja za do-pisnike ,fCuka". —
Kritikaster: — Urednik prf listu urejuje vso "fvar^io; ni pa pooblaščen* da vsiiko neumnosf pnbbči, kakor si i<* kdo žeh". Bofj jasno ne"ffnoremo poveda-ti tistim, ki nočejo razunfeffli —
I. Kočar — Prevoje: Prepozno. Prf-hodnj'č  pride.                                     :
   A. Stražar:
Zatajeni sin.
Pripovest iz časa tlačanstva. \                 (Enajsto nadaljevanie.j ¦
V  kratkem času sta se že vrniia o-skrbnik in  Peterček nazaj.  Dondež je vzef svetle cekine, a ob slovesu je še smeje rekel:
,,Vražji kum; le obišči še nas, a to si zapomni, vsak obisk te stane 100 cekinov!
Nato so se pa razšli vsak na svojo pfat
V   družbi svoje ljubljene Angelice matere in njenega očeta Zlatarja je ho dil Peterček protf svojemu Tiubljenemu domačemu kraju, kjer je užival svojo brezskrbno otroško mjadost, v Zahrib. Ravno na večer so prišli do Ijubke do-mače cerkvice na hribčku sv. Marjete. Solze radosti in veselja so slonile fan-tu v oči, ko je znova po 'treh letih do-li v nižavi zazrf svojo tako Ijubljeno vas!
Obedve — mati in Angelica sta ra-zumeli fantovo radost; prva je sprego-
ascrite mati:                                           .,
,,Ljubi moj sin — ali ni kpo tu?"
Peterček se nasloni na svojo ma-ter pa spregovori: ,,Da, da mamica, marsikateremu se zdi domači kraj naj-lepši; — a poglejte tja, tam je tisti, za me črni oblak — reberski grad; kjer živi ,,tisti", zavoljo katerega sem šef z doma. —
Na 'te besede pa se "iakoj oglasi Angelica:
,,Peterček, Iepo te prbsim, nehaj že o tem zavoljo mene, ako (me \t količkaj l^jubiŠ — to vem, da me; a ne žali tudi svoje dobre maniioe; ne žali jo, lepo te prosim!"
Dekle se zajoka in nasloni'na Pe-terčka; — to ga tako v srce pretrese, da tudi njemu znova pridejo solze v oci; šele črez čas zamore spregovoriti:
Ljubliena moja AngeKca, ne jokaj! Zavoljo tebe naj bode vse to pozabljeno — pozabljeno za vedno!"
Vsi skupaj so nato občudovali ve-černf zahod solnca, ko je zlata večer-na zarja zJatila one  divne gorenjske
hribe pa kamniške ptanine. Ravno ^ mrakom pa so vsf" srečni šli nizdoK po stezid v zahribško vas.
VL POGLAVJ^E,
Rokovnjaški poglavar: Oondež je izpolnil svojo grofnjo — ,",Grbastega Lukeža so našli seljani v  podgoriških   brdih            .:
obesenega.                     ,   ^
•• NasljediK) [utro, ko je ngrbastf Lukež'- vstal iz dobre postelje v graš-finski sobani, je kajpak šel graščaku voščit dobro jutro. A ta ^e bil seveda !zelo slabe \6Ije, — tako §labe, dajo> je možicelj kar popihal, kajti v Tcrat-kem je vse zvedel!
Ko je Lukez koračil po 'Žamiofnt gozdni poti, se je plašno oziraf na vse plati, od koder bodo ti vražji rokovnjači planih nanj. Raziburjeno srce se mu je šele umirilo, "ko je prisei ven iz gozda, pa zagledal pred sebo- Moravče. Prav\ hitro je stopal proti vasi; nekaj še za-voljo strahu, a nekaj pa tudi zaradi te-ga, ker je bil že potreben za^trka.
Sele tik pred vasjo se ^e srečal z ne-ko Staro žehsko. Znova je pastal Lu-kež nemfren, kajti kot vsi drugi, je bij tudi on tega prepfičanja, da prvo 'ju-tran;o ^rečan^e z "zensko pomeni goto-vo nesrečo.
Sklenil je torej^ 'da si bo privoščil j-edila in piiače lcolikor bo pač zmogef. Kajti mfsj! si L: Vse tako izgeda, da ne ^o v€(5 dofgo frave tlačil po ič\ bož^i izemlji.                                               ' t
Vsi pivci ki so bili v "žnani , Jančn kovi" gostilni, pa dobro poznali mot žiceljna, kako \e skop, so se mu na vsq moč čiidili; da je tako na hitro menco za menčo pil vino.
Eden izmed pivcev mu je sme[e5 rekel:
,/Hej, he[, Lukež, kaj pa"danes tebei drži za vrat? Ali si našei1 zaklad; če tega ne, se pa gdtovo ženiš; kajne, da! bo fako?                                    *
Na te besede pa "ne bdgovoriTvK kež riič tfrugega kot:                    t    ;
,rHej — t\ krčmar Janček! Pridi bliz-t je in*posTušaj! Vsemrkar jih danes j5h je fu, na moj račun vina na rriizel"
Na "te Lukeževe besede so se 'šele oidili vsi.
Pri tem popfvanju ^e ^ako rriinuf dan; prav vsi' šo bili že pijani, a Luken žu pa se je že sklonih glava na mTza in je dremal.
Gostje šo omaiiova^e vsfajali, pa1 polagoma ocfhajali na svo^e domove.
Krčmar pa je pograbil Lukeža iit ga kot otroka nesel na "Jdop Tc peči? spal je dalje.
V tem pa je prišel novi gost, pa zahteval polič vina. Krčmar si je paz-» no ogledoval tega pivcar ki je bil don bro  oblečen,  kot  kak  kupčevalec
Prisedel jeic n(emu, pa ga vprasah
TDalje prfhodtiiič.)
   Čuk piše
Težko je čuku razumeti, kako čir-» doyito nežne živce imajo Ptujčani. Bogj^ vezakaj \\m to preklicano friotanje in; skavikanje čukove družine gre tako na; živce! A!i so ostri kljuni čukecov temu krivi ali pa v nočne skrivnosti prodira-joče oči pripadnikov čukovega in sovf-. nega rodu? Uganjka, hu[ša od babilon'-* ske zares! Ako najde kateri od tovari-t Š€v, kako nekdo frfota čez plot, ali mio-. fe kaj zato, da obvisi na ograji kos hlač ali ženskega krila? In akb izve kdo fz.-< tiiea nas za Rak skrivnosten sestan€k'i vendar ne more biti greh, ako to pora-* ča glavarju svoje družine, ki ima že to-liko tujih grehov ,,molčan[a k grehu bližnjega na vesti, da je že kar pkšast postal. In ako najdejo v 'Ptuju ali dru-god kako žalostno znamenitost bodisi
¦v salonu, v gcvzidu ali na cesti ali morc feaj čuk zato, <k se tako dejstvo ne da spraviti s sveta? — Zadnjič enkratsem zafrfoial v svrho kontrole svo'c druži-ne, hoteč se preprifati, če se lepo ob-naša. In glej spaka! Ali prav čujem? Poci menoj, od mene neopažena sta se pogovarjala dva ,,špispurgarja" — pol neniško, pol slovensko, divno i/menič-no. Joj kako sta udrihala po politiki in ljapon:ih, ki Kitajcem nedi^o miru. Sve-tovno krizo pa je zakrivil ,,dieser ver-idammte Cuk". Tedaj pa me j^e mmu-Ia molčeča potrpežljivost in sem ss o-glasil, frfotajoč tik nacl preplašeno dvo-jico: ,,U-u-hhuuu!'' Kako sta se reveža vstrasila!' Kar zasmilfila sta se jgni, ko ^ta ležala na oledenelih tleh starorim-ske ceste... — Ostali člani moje ciru-čine so mi referirali take čudne stvari, Jcaterih ne smem v resnem postnem Ča-isu dati na svetlo. Kako pa so vazru se 10 Pustu se zmenili s Kurentom, da re-sijo , toto krizo", pa itak veste. — Or-možki čuk tako pametno pik. da sem ga dal med dopise, takisto tudi središ-ifcega ,,Sršena." — iZdaj pa ^čujte na kratko poročila od drugod. —
Iz Levanjcev
je priletel vrbanjski čukcc in nn "rned nedolžnini smehom pripovedoval sle-idečo ljubezensko zgodbo : ,,Vrablov Francl in njegov »pri^atelj Juža sta pi-šla vabit. Serugov stric Zepa šo se za-drli naenkrat: ,,Ta pa je fepa, pre^men-fam čuk! — fZ grabljami skočil stric !je na Juža ,,horuk" in Juža po luftu sfrči fn blizu štalc odleti... Zepov Ju-ža, kr ocf Nežike trpi, da cudna 6o[e-čina mu krog srca brni, inel je usmi-JjenL?, ker že ve,. kaj zmore žalostno svce... Zdaj pa Juža, Zepov zet fn Ju-žj. Zcpov sin (Nr. I. und II.) skleni-$1 Lo na ;ezo pra-/o lepo zvezo. — Ce-«.iu'. je v iiubezm *bila kriza, vzeia'sta ;se Juža in pi Liz.. Zdi^ fara cd.i ^e ve?ciaf samo stnc Serugov Zepa, čez Jkrizio ?'dai načrte sk'epa. Nikar se fjufai
'^triček krize nič nt boj. sa^ vsi*te 'ma-mo radi in čutim'o s teboj! —. Ker so 'grablje skoro v mene priletele, so sov-ka me v varstvo vzele. Tam se potepal sern do pepelnične srede, za fasenk zve-!del za ra?ne sem vrbanjske zmede! —" Pa ko je- neka^ čvekal o gozdovih, loj-
:trah, dimnikih, teatru, p!eu, sem ga pik-nil paglavca po kljunii, da se ^e rriilo
Tazjokal. — Drugič moram sfrčati s:im
*.v tiste beie kraje, da bom vldel, kaj je
-¦resnica na vsemf ^DrugiJna] potrpijo do prlhodnič!)
   Dvo do trisobno stanovanje
po možnosti v blivini kolodvora iš-«re za tako; ali pozneje fina uradniš-ki družina brez otrok. Ponudbe na u-;:ravo lista pod ,,Mirni istanovalci."
   Neveste-pozor!
Dobrostoječ samski obrtnik, soli-dnega življenja želi v svrho ženitve res-nega znanja z nevesto, ki iraa primer-no premoženje. Vdove brez otrok niso i/.ključene. Samo resne ponudbe s sliko je poslati na Upravo pod! naslovom  ffVELII<ONOCNA SRECA"
   Ljudska
samopomoč
v Mariboru
n a z n a n j a vsem našim cenj. članom kakor vsemu cenj. občinstvu, da ni v nobeni   zvezi   s   podpornimi   društvi
,.Yza|emiia samopomoč"
v Ljubljani
in
MKmeti|ska cksportna
/adruga"
v Mariboru.
Naše.poslovanje je bilo revidirano meseca oktobra 1931 od inšpektorja ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu, ki je našel isto popolnoma v redu,- radi tega prbsimo za nadaljno zaupanje kakor dosedaj.