List 42. Tečaj XLIV. i izhajajo vsako sredo po eeli poli Veljaj po posti pa za eelo ieto 4 goid. 60 kr jemane za eelo leto 4 gold za pol 2 gold. 40 kr pol 2 gold eetrt leta 1 goid. 30 kr za eetrt leta 1 goJd., posiljane V Ljubljani 20. oktobra 1886. Obseg: Prezimovanje kokoši. pokrajiuski razstavi govej Wi likom me oves. živine v Kranji 4. oktobra 1886 a k upi j m je škodlj državno podp Imenik gospodarjev, ki so dobili darila za lepo svojo goved na na sitne ose z Trgovinska in obrtna zbornica Živinoreja pehom zatirati Kranjskem. (Dal ) Imenik gospodarj ki so kupili plemensko goved 74 C. kr. kmetijska družba kranjska > X dop Novičar dborova seja Matice Slovenske Kako 9 oktobra 1886 Gospodarske stvari. časa v njih nahajajo in več onesnažijo in ak spri Prezimovanje kokoši. dijo. Treba tedaj pogosto snažiti, peska trositi, žagania ali sote. Dobro je tudi, če jim nastavimo skledice z Zima . ----~ lJ", so gnojišča pristopna Še bolje da škode ne trpe. zlasti če so ------- ^-^^^ctuj, ua fc^uue ne trpe. zia* zlahnega plemena, ki je veliko bolj občutljivo Drugo važno vprašanje pa —____v • m ^ je treba po zimi kakor naše domače kokoši mraz s kokoši ravnati da Vpraša se toraj kako 9 je Najpoprej se'moi zimo mogoče srečno prestojijo? prezimovale, kajti to je gl v tej eči ne prehladni potrebno, da n zaduhli prostor zlasti z ozii vzeti na hleve, kjer bi naj pogoj za srečen vspeh pa Hlevi za kokoši pa morajo biti suhi peteline od kokoši prezapreti? Kjer na enega petelina pride več kokoši, prezapiranja ni treba. Ako pa imamo več žlahtnih plemen in za vsako posebnega petelina kaze pozimi ločiti petelina, pri sebi. Zato puščajo nekateri kokošineki žlaline in mirne peteline pri njihovih po leti je suho bivališče pri kokoših i prospevajo, tem bolje pozimi. Vlažni, so povod mnogim boleznim. To velj kokoših Ni bati ■ • da ne bi več petelinov skupaj om na žlahtna pl kokoši so zoper takošne nezgode kajti domače biti. ali kurnik spraviti in'bo precej vse nahaja med njimi kakov nemirnež in ta hotelo Treba jih je le pozno zvečer v dotično čumnato Časih se potem pre- mir dovolj utrjene privajene, da jim menje škodujejo. To je tudi vzrok zakaj se kmetovalci branijo tujih žlahnih plemen. _ .. . A , „ prezirajo druge izvrstne lastnosti pri žlahnih plemenih J™ Je tre?a tudi manj hrane. To ne velja le ondi ne Zelo zapre; posebno hudi so petelini Bantami in Malajci Naposled je še^vprašanje rešiti, kako se ima po- zato zimi perjad krmiti? Kokoši malo hodijo in letaj Ta ker bolje gledajo na trpežnost svojih domačih kuret kjer Poletl kokošim nič ne dajejo, kakor pašo. _ Prostori za kokoši morajo tedaj najprvlje biti suhi in kosnim Je treba pozimi več hrane polagati, ker si nje . - kratkih zimskih dnevih je namreč zjutraj in saj toliko gorki, da voda ne _ da mu kokoši naj rano nesejo toplote privoščiti zanir Kdor pa hoče ta jim mora uže več same iskati ne morejo kokošim dvakrat krmiti umestno zvečer, predno se spat sgravijo. Priporočajo ob zim Najmanje stane in najbolj ugaja, če kokoši v ži- skih J?1:"11 kok°šim dajati kuhanega in še toplega vinske hleve spravimo voljn greje kurnikov ni Ce to , ker jih živinska toplota do- —------------v^ivj ne^aj kaže, pa tudi posebno zidanih znPa' vec.1(*el podresetine z nekoliko turšice, kar jako krompirj pomešanega z otrobi, zvečer pa vselej nekaj tedaj se priredi kaka druga suha čum- rade zob]jej°- K(> Pa jajca nesti začnejo, prenehamo s krompirjem. Daje se le zrnje, zlasti pšenična pod- nata ali „kamra", kjer se tudi zakuri, ako treba ^ sakako je skrbeti za sveži, čisti zrak • in če ni rešetina z ajdo in koruzo pomešana. Ječmen je iz premrzlo, spustijo se kokoši na prosti zrak.' Nihče ne vrstna hrana kokošim, oves menje sodi, koruza ali .....uJe> kolikor jim to ugaja. Kedar je izredno mrzlo turšica velja sploh kot izvrstna zimska hrana l^liofll A lrv /N i /N 1 ___* 11 • • V _ _ J T7AV\ AH A A W\ /-v n K ^ * ^ ___ 1__V . 1 petelini z debelimi grebeni v hlevu v ^ _ ______a ,rT j A \j y Y U 131* * u —____^____y ^ 7 v/ španijoli, katerim grebeni" radT zmrznejo^ Ce kokoši se kokoši preveč debelijo, osobito Kochin-"in Brahma predolgo pogrešajo čistega zraka in sprehajanja v njem, kokoši. Važno je kokošim, če jih na tla ne puščamo Vendar samo ali preveč nje ne kaže polagati, ker pogosto zbolijo lijo suhim podnebjem na prostem zraku vsakako pa dolgo ne nesejo ne va časih položiti mesnih odpadkov ali druge živalske tem oziru imajo veliko prednost kraji z milim hrane> zlasti pa nekaj zelenjave iz kuhinje. Kdor tako --3--1' 1 kokoši hodijo skoro celo zimo ravna' t?mu bodo kokoši dobro prezimovale ter njemu kei Tam smemo računati na rana pi sceta m splok kokošineki vse lahko in hitro dosežej kar drugod veliko truda in skrbi dela plemeni je tudi velik razloček glede na veselje spomladi pričele svoje delovanje Po „Der praktische Gefliigel-Zuchter proti mrazu kokošim še bolje skrbeti Med žlahnimi na občutljivost Za snago v kurnikih moramo po zimi kakor poleti, ker se dalje v*6?' 330 Willkommen" oves. j? Poskusili smo tukaj pretečeno pomlad sejati ---^ l . „ A___: __ • •______, i i ove kommen smo ga na se je obnesel pr katei azličue kr se je stno obnesel Will- Sejali semena 88 /2 kil je bogat pridelek, in sicer dal deset mernikov pridelka. Slama bela in visoka. Seje naj zelo aje, v različnem času. Najbolj sejani oves, in sicer dala je kila idelka. Pa tudi kasneje sejani oves stari mernik, čez štii ? tega ovsa je jako de edko Kdor želi ta se kolikor mogoče zgo daj in es za prihodnjo setev imeti naj ~ ^^ ^ T 111UUUJU 1 111 VjLIJ lia se oglasi pismeno pri učitelju v Godoviči Hinko Li kari 9 pošta Hotedei i Imenik gospodarjev 7 ki so dobili darila za lepo svojo goved na pokrajinski razstavi goveje živine v Kranji dne \ oktobra 1886. Dobili so premije: Za bike izvirnega rodu: Edvard Urbantschitsch, grajščak Preddvorom Simon Jereb iz Spodnjega Bernika, Anton Burgar iz Hraš, Franc Kušar iz Drage, in Jakob Molj iz Voklega. ? bike domačeg d Edvard Urbantschitsch, grajščak Preddvorom Luka Smid iz Gašteja, Janez Strupi iz čirčič, Janez Bilban iz Toplic, Janez Jerala iz Tacena. 9 111 Za telice izvirnega rodu Tomaž Kapovec iz Visokega in Lorenc Kavčič iz Medvod. Za telice domačega rodu Matevž Kristan iz Sela, in Josip Grašič iz Glavnika. Za krave izvirnega rodu: Luka Pavlič iz Spodnjega Bernika, in Janez Kalan iz Škofje Loke. Za krave domačega rodu: Janez Vidmar iz Zaloga, in Anton Jerala iz Hraš. Za lepe telice dobili so premije, koje je po- ffosnod eraiščak FdvarH TTrhantasthitc/iii t; i^ daril gospod grajščak Edvard Urbantschitsch gospodarji iz preddvorske občine: ? ti-le Mat. Arh iz Josip Lombard iz Spodnje Bele in Janez Zaplotnik iz Jakoba Imenik gospodarjev 7 nakupljeno z dr- - »• ki so kupili plemensko goved, žavno podporo. B3BS|M i - 'jf: Muricodolsko goved dne 23. septembra • • \ 2-lbika. v Po stoj ni: Poddružnica c. kr. kmetijske družbe 1886 v Vipavi 2 bika. Poddružnica c kr. kmetijske družbe v Postojni Bel Josip Marc iz Planine nad Vipavo, Anton Trenetič iz Senožeč, in Leopold Dekleva iz Buj po 1 bika. Josip Dekleva iz Postojne 3 telice ansko goved 2. oktob Anton Trevn iz Jesenic Andrej Prešel iz Lepenc Mat. Barle iz Luž, Mat. Brence iz Polj 1886 v Lescah: bika Fi Legat iz Lesec. in iz Stare Fužine, vsak Tomaž Odai Telice so pa kuj Janez AVucherer iz Lesec Anton Tr po enega bika. iz Je Fra Mat i Legat iz Lesec, in Barle iz Luž. Živinoreja na Kranjskem Spisal Fr. Povše. (DaJje.) Pa o tem bi moral toliko v dokaz pisati prekoračil namen mojega spisa, s katei pokazati posameznim okrajem v « 1 1 • v . • 1 • - sajo boljšati domov j kai j da želim da sku Nadalje vidimo iz je najnujnisega in potrebniše edene tabele da odpade na " -------- -----' uaj UU.JJCIU Kranjskem 247 odstotkov od svote govedi na vpi živino, to na vole. Najmočnejši je ta odstotek na Dolenjskem z 30 9%, najmanjši pa na Gorenjskem z 19-F/n. kjer opravljajo toliko poljska dela, kakor tudi prevožnjo blaga večinoma konji, katerih posebno v okraj radoliški adoljškem, po Bohinjskem dokaj rede ima le 9% volov zato pa največ konj Okraj Notranjskem ima okraj ložki največi odstotek volov, to pa tudi odtod prihaja, ker imajo v obloški pokrajini navado, da kupujejo suhe vole iz drugih krajev, katere potem bolje izredijo ter sposobne pripravijo za tržaške mesarje, ki v ta okraj pogostoma prihajajo kupovat vole za mesnice ™ " ' Tudi kaj volov je v tej pokrajini do potrebnih za izvožnjo obilnega lesa iz on dotnih gozdov do železnice Iz tretje rubrike pa zamoremo _________ Kranjska močno peča z odrejevanjem mlade azvideti i da se od skupnega števila govedi odpade 36 3° ker mlado živino živine sledeči okraji; Vrhnika" z 84%, živine > na Najbolj se pečajo z odrejevanjem mlade z 47%, Litij 38% Ribnica z 43°/ z 39 o o, Kranjska gora Trebno z 40%, Brdo z 39°/ o? Kamnik z 38%. Kranj z 38%, Izredno močna je tedaj spodreja mlade G> z vrhniškem okraju Loka živine v niunouuui ^muju, 1VJC1 MUi teleta privežejo za spodrej boljši gospodarji večinoma vsa in tudi še celo dokupujej od drugih krajev mlado živino za nadaljno odrejo Eazkazanih je 105 mladih voličev na vsakih 100 do raslih ali vprežnih volov. Sploh se naša dežela v od rejevanji volov odlikuje vsaj pa tudi naši sosedje v za Primorskem vedo za to in so naši najboljši kupci _ vole, katerih ondot doma posebno nekateri okraji kaj malo izpodrejajo, kakor nam morejo to spričati sledeče statistične številke: okraj tominski ima od skup nega števila govedi 4*8 le 0*27%, kanalski 19°/ /0 volov 9 okraj bovški celo y j- Sežana 28%. Prav tako je od skupnega števila govedi mlade živine, na priliko okraju ajdovskem 18%, bovškem 20° v goriškem 13 0 9 Sežani 10%, 331 Dokaj se pečajo z izpodrejevanjem volov še sle deči okraji: Zatiči množino, kakor 79°/ OT Litij z 67 o Ribnica, Lašče z blizo enako hniški okraj (nad 100%), brdski z prav tako Trebno in Mokronog; Na novo je v družbo sprejet gospod Ignacij Fock milar in posestnik v Kranji. Kranjska gora in Tržič z 62%, Senožeče z 61%, Ra deče z 57%, Postojna z 52%, Kamnik z 50%, Loka Podučile stvari z 47% Lož 45 r^— - o' .......... " "" /o' Radolica z 43°/0 Kočevje z 41 itd katerih Nekoliko manjše je število mladih krav ali telic, skupne svote govedi. Najbolj se še Vrh- Rib- Kako nam 33% od škodljive in sitne ose pečajo z izpodrejevanjem telic — krav okraj nika z 105, Kranjska gora z 48%, Lašče z 40°/ niča z 40, Radeče 37°/ Brdo z 36°/ z 40%, Mokronog z 39%, vspehom zatirati Gotovo vsakdo pozna te črne o Krško z 38%, Trebno z 38%, Rudolfovo Litij z krepke mrežokrilke eno-obročaste katere se deloma ob ropu drugih z 20%, Bistrica z 16% najmanj pa okraji: I 22°/ 36%, manjših mrčesov, osobito čebel in muh živ o Postojna so jim pa v posebno slast sladke stvari, kakor Pred vsem Prav iz teh številk pa moremo sledeče izvajati in spoznavati, koliko govedi (mladih volov in krav) more naša dežela vsako leto oddati ptujim kupcem. (Dalje prihodnjič.) dozorelo okus tako rozdj fin sladke hruške med j sočne breskve in i slive, katere dostokrat grdo oglodajo in izpijo da same kožice in olupki ostanejo. Tudi jabolka sladkih sort in vrst niso pred njimi varna. tero obilna množica osa na Škoda ka sadnih sortah napravlj žlahtnem grozdj in finih more čestokrat za vinograd niKa in domačega sadjerejca prav občutna in pomenljiva biti kr. cm kmetijska družba kranjska. Kot nameček vsemu tem so pac ose človeku tudi Seja glavnega odbora dne 3. oktobra 1886. s svojim strupenim j ikom prave nadležnice, s katerim morejo mu celo osodepolne postati. Narodni pregovor Strup devetih sršenov enak je onemu enega gada." je Sej Ose grof Thui predseduje družbeni predsednik gosp. Gustav napravijo med našimi ploh, posebno pa sršeni največji med osami) navzoči so pa gosp. Josip Fridr. Seunig, koristnimi in pridnimi čebelicami elikimi dobrotniki in prijatelji družbeni podpredsednik in odbornik Lenarčič. Povše Gustav Pire i Robič, Wurzbach, Witschl in tajnik Kastelic, so jim te (čebelic preobčutne škode, ker v poseono slast in jih ose dosta krat prav ogromno število pomore in vničijo. Kdo li še boru, da Gospod predsednik grof Thurn javi zbranemu od- pridnimi čebelicami opazoval kdar ni take vojske, morije in klanja med osami in zastopal c. kr. kmetijsko družbo pri letos Osi njem društva ter važnost gozdarstva za spi ali gniezdo — -—v,. xvx. amunjoai, um^uu i'n iclus" an gujc^uu svoje narejajo si ose iz odglo- zborovanjt kranjsko - primorskega gozdarskega danih lesnih delcev, katere kaj umetno v neko sivemu da je pri omenjenem zborovanji naglašal papirju-pivniku slično in podobno tvarino sklebij 'flretv Q va deŽelUO kllltUI"* — —------ - . - * prosil ter * na to delati da se godi izvrševanje gozdnih postav kolikor moč na malo oviro poljedelstvu Vsled nekega privatnega vprašanja sklene se plomsko o; ta občudovanja Različne ose narejajo si tudi svoja gnjezda ali gnjezda ali „osirji dni so navaano v di osirje" zelo različne po obliki Male ali kakor jih ljudstvo sploh imenuje, „divje ose" narede si za svoje — A » I^vnv^u/ i M. tvutiiiju OIVIUll\j Ul" JJ ti^uvj I V iili^UUjg, •• U. 1 V|U l takso na vsaki način zahtevati, ker je pla- bivanje samo mali ovalni satek čevanje te takse po pravilih določeno peceljčku ob podstrešn zid pritrjen na kratkem Zahteva glavnega odbornika gosp. J. Lenarčiča, pa tudi na kak drug zaveten kraj kamen, ok pri oknu ali da se razjasni razmera, v katerem stoji družba se aložništvom „Kmetovalca tega dovede glavni odbor do strani z vimo: ..hude ose" obdajo in zadelaj 5? več ^ mehurjem podobnimi okrožki; skoz te da prevzame celo reč v pretresavanje odsek za okrožke puste pa na spodnjem koncu ali pa nekoliko prave ali kakor pra- atovje na vse skoz te plošne reči ob strani uhodnjo luknjo, kot uhod do satovja hodnj Odseku za splošne reči naroča se poročati v pri- svoje. Ob satovji in med temi okrožki, kar jih v zalege eui in edbi prostorov na podkovski šoli ter isti družini spada, bivajo ponoči in ob hudem, deževnem vremenu skupaj. Take »osirje" najdemo med poletjem Predlog glavnega odbornika g. Lenarčiča, da se prav pogostoma na brunih v podstrešji ali pa na dre- seji o azmerah na živinozdravnišnici prosi deželni odbor, na to delati, da omeji ali pa po- vesnih vejah prileplj polnem odpravi čas, v katerem ni dovoljeno, divj viseča, kakor tudi v F iT----~' ' nuuvivui lil uy » uij^uu, U.1VJC gO- uu oatoiiu ^ v AGllllJlJ nuaj lobe streljati, odda se v poročanje odseku za splošne zadosta prostorne uhode narejene stvari Mnir^;; ™__„;u sKrita, do katerih emlj i) imajo vse lepo uglajene emlj tvari Vodja R, Dolenc ponudi glavnemu odboru v za- svoja velika in Največji med osami, ,,sršeni" namreč » obširna gnjezda najraje ? - w V ožništvo svoj rokopis o sadjarstvu. Stvar izroči se v stornih dupljinah drevesnih debel poročanje odseku za sadjarstvo. namen Dovoli se J. Maurerju iz Plešiče, da plača svoj koristnih ptičev narejajo pa zadosto prosi pa v ta tudi kaj pogostoma „valilnice" škorcev in drugih olij iz lolg kmetijske družbe takoj brez napovedbe nazaj. Odbor za obdelovanje močvirja javi, da je name-*ovana enketa za nedoločeni čas preložena. teli katerih v posledici te velike prija Od dobrotnike kmetijstva popolno preženo mnogobrojnega števila ene in iste kolonij Vis. c. kr. deželna vlada želi imeti mnenje glav- namnožile in prigojile osa, katere so se v enem samem „oslrju" med letom prezimi malo številce osa lega odbora o programu in o stroških tečajev za po- samic; večje število njih pa ob pozni jeseni pogine. Ob slahnjevanje trt, ki jih misli napraviti v krajih ;e uže nahaja trtna uš. kjer prihodnji pomladi zbude se pa one ose, katere so pre zimile. iz zimskega spanja svojega ter prično zopet Občini Želimlje ne usliši se njena prošnja za pod- svoje naravno delo, da si zagotove in ustanove novih )oro sadjarstva. t v družin kolonij. Ravno ob tem času nudi se pa nam Tajnik Gustav Pire poroča, da je glavni odbor najugodnejša prilika v pokončevanje teh hudih in ma nastopal pri javni izkušnji učencev na vinarski šoli lopridnih sovražnic in vničevalek okusnega sadja, grozdja ia Slapu č. gospod vipavski dekan Erjavec. in morilk pridnih čebelic * « 3 li 2 Te samice nega poznejše katere ločijo se od svojega navad roda Oblak F po posamezne, na lesnih (osobito jelovih) velikosti svoji, nahaj poštni oficijal v Beli in tv za plankah glodati 12. Oschgan Simon. c. Kr. notar v Beljaku 13 roso srkati. Pred vsem pa osirje" nabirati ali pa na cvetji sladko Pavločič Andrej nac postaje v Beljaku rade obletavajo cvetoče grmiče bodečega in ivauškega grozdjiča. Z vsako ob tem času čeno in pokončano oso ali sršenom in vničena bila tudi prec v kalu cela druž pokonča 14. Pihač Franc, trgovec v Beljaku. 15. Božič Peter, župnik v Trenti. Hubad Josip, c. kr. gimn. profes Glaser Iva poz prav pri nejšega zaroda njihovega, katera bi sicer mogla se v po- Schatz Josip, učitelj pri posledici na tisoče pomnožiti in razviti ter nam v vedanih slučajih zopet iz nova veliko občutne škode na praviti in prizadejati. Ob času pa, ko nam sadje finih sočnih vrst dozo )r v Kranj v Puščavi, v Puščavi. ? priv Lavrič Mihael uradnik v Ljublj trg. poslovodja v Ljubljani revati pričn da poiskati nam je njihov vničiti s tem, da je ali pred poškodbo po osah obvarujemo aa „ „• _ i. _ „osirje" ter je potem popolno emo, vtopimo ali kakor si — ...... ~—*? ^^ «V/J0VUIU, T mu au ivaivur a bodi z osami vred pokončamo. To moremo pa z najgo tovejim vspehom o mraku zvečer doseči Ko so vse ose uže lepo doma skupaj zbrane in nam nobena škodljivka pobegniti ne more Svoj namen v povedanem dosežemo pa tudi precej dobro s tem 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. Kokalj Anton, mešč. učitelj v Voitsberg 25. ' n * 26. Gregorič Anton, posestnik v 27. ~ 28. 29. Detelja Karol, trgovec in posestnik v Dobu Merher Josip, trgovec v Dolenji Rotner Josip, c. kr. sodn. pristav v Ribnici Reich Anton, c. kr. blag. oficijal v Gradci Dedič Matej, učitelj v Bočni Ptuj Jaunik Gabriel, Kovač Franc, tr nadučitelj pri sv. Antonu ooziru da liri sadne špa kakor tudi na veje posameznih, na prostem sto ječih sadnih dreves po več malih, do nad polovice s šnopsom", nekoliko z medom ali pa sladkorjem pome- šanim polnjenih flašic ali skleničic razobesimo Ose in sršeni prav rade in v obilnem številu v te flašse žejo, kjer tudi poginejo. Ko se je pa kaka taka flaška 30 31 32 33 34. 35. 36. 37 v Loži Kotzbeck Josip, c. kr. notar v Vipavi. Sapla Daniel, posestnik v Šturiji. Krištof Leopold, c. kr. sodn. pristav v Pliberku Dr. Pipa Sommer Josip, župnik v St. Mihelu Anton, kaplan v Koboridu Bekar Josip duh pomočnik v Dolini uže preveč z osami in sršeni napolnila, ume se samo Logatci Pavša Anton, duhovnik v Prosnidu Hladnik Ivan, posestnik in trgovec v Dolenjem ob sebi da jo treba sprazniti te nesnage, ter jo z zgoraj omenjeno napravljenim „šnopsom" zopet pravilno apolniti j da se morejo iz z vspehom loviti. To so najložej te grde škodljivke in sedaj njo najbolj znani pripomočki, s katerimi moremo sitne ose z vspe hom pokončevati ter se pred škodo, kakoršno nam A ------ --- "" UUVUV) uuuuiouu Ui uau sicer na en ali drug način napravile, vsaj deloma obva rovati Ose so pa tudi pravi simbol hudobnih obrekljivih in lažnjivih jezikov in grje ga ose razjedo Bolj ko ■ opravljivih zdelaj b olj- ko sadi bolj človek 38. 39. 40 41 42 43 44 45. 46. 47. Hladaik Matija, posestnik v Gorenjem Logatci Knjižnica učiteljska lo0 okraj Poljšak Josip, župnik v Prvačini Sedminek Josip, trgovec pri sv. Lenartu Tominc Blaž, učitelj v Rušah. Vajšelj Franc, učitelj v Hrušici. Suša Josip, župan v Štorjih. Karba Ivan učitelj pri sv. Križi Dolžan Jurij, kaplan v Moščenicah Jezovšek Mihael, odv. koncipijent v Ormoži dandanes v svojem poklicu pošten in vesten, tem boli ga obirajo strupeni jeziki tako, da ga dostakrat celo do sv. Lenartu 48. Miki Vekoslav, trgovec v Ormoži. 49. Petrovič Ivan, c. kr. sodnijski pristav pri belih kosti oglodaj toraj zastonj rek med ljudstvom slovenskim j? Hinavskemu opravljivcu in hudobni lažnjivki teče in giblj njeni u strupeni jezik neprestano tako, kot zadnj del Rant Slovenska Matica, 50 51 52 53 54 55 56, 57, Rop Josip, posestnik pri sv. Lenartu. Zadravec Štefan, c. kr. poštar pri sv. Lenartu Farkaš Ivan učitelj v pok. v Negov Jurkovič Martin, kaplan pri sv. Ani Lašpaher Ivan, žel. sin v Negovi. Mlinarič Ivan, gost. sin pri sv. Trojici t Ornik Anton, nadučitelj pri sv. Ani. župnik pri sv. Ani 74 odborova seja „Matice Slovenske u dne 9. oktobra 1886. Dr. Suhač Anton Sturm Alojz, posestnika sin v Ivanjcih Vreča Milan, učitelj v Negovi. Zorko Miroslav, organist pri sv. Vrbanu. Podboj Anton, c. kr. poštni uradnik v Beljaku (Konec.) (Za lansko leto pa 960 Od dnj Matici na novo 65 letnikov, namreč plačalo 1129 letnikov, za letošnje odborove seje (12/5.) je pristonilo 1. Dr. Zupane Franc zdravnik v Ljubljani > c. kr. vladni koncipist 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. Ker se nihče ne oglasi več k besedi vosednik sejo ob _ prihodnja seja koncem decembra ali pa začetkom janu Schiffrer Ivan, Zavadlal Mihael kr. poštni uradnik v Beljaku c. kr. gimn. prof. v Pazinu. Kranjc Simon, zdravnik pri sv. Vrbanu Repič Franc, trgovec pri sv. Andrašu. zaključi pr-uri zvečer z dostavkom, da bodi Hitrek Adolf, spiritual v Studenicah. Lenart Janko, župnik v Tinjah. Strašek Matija, poštar v Rogatci. Lasbaher Josip, učitelj na Črešnovci. 6. Nedeljko Franc, priv. uradnik v Ljubljai \rančič Ivan, želez/uradnik v Postojini Ozbič Franc, cem. tehnik v Celovci. Zadnikar Franc, trgovec v Celovci vanja, med tem časom naj bi pa delovali odseki Trgovinska in obrtna zbornica. (Dodatek k 37. listu „Novic" stran 292. „ Trgovinska in obrtna III. zbornica'* po točki 12.) Gosp. zbornični svetnik M. Pakič poroča o 10 Prislan Franc, posestnik v Pavižlah • < dopisu c. kr. deželne vlade z dne 16 št. 1875., kateri slove: februarja 1886. 1 Pri vis. c. kr. trgovinskem ministerstvu se je spro- obrtne pravice pekov obsezajo tudi ali če imajo pra- žilo vprašanj trgovino z rno&o in phanjem (gresom) sebnega pozneie pa je bil list mirodajen. Odsek predla pridobitni obrtni vico do te trgovine le trgo z živili itd moko, branj Zbornica oziroma peki, če so jo posebej zglasil? trgovci mnenje naj voli c? toraj v tem smislu izreči oj formalnem oziru zmislu §. 36. zakona z dne 15 srcer o tem vprašanji v marca 1883., drž. zak za st. 39 najprej c. kr. deželna vlada imela odločevati _ vsak slučaj posebej; ker pa vendar ni le možno, marveč skoro gotovo, da bi se v različnih upravnih okrajih raz- roča Predlog se sprejme. Gospod zbornič IV o svetnik podaljšanji cesarjevič Rudolfo Luckrn Po železnice do Trsta. Soluograška trgovinska zbornica je namreč do lično rešilo to vprašanje namerava trgovinsko mi poslala zbornici prepis prošnje, katero je predložila c. kr, trgovmskemu ministerstvu. vis. za nisterstvo sporazumno z ministerstvom za notranj deve rešiti enakomerno to vprašanje. Zaradi te<*a se prosi -1 -1----1 1 ° ministerstva soluograška trgovinska zbornica do tej prošnji se obrača si. zbornica vsled ukaza kr. trgovinskega naj zvoli s trgovino z moko dne 2. februarija t. 1., št. 40.832/ex 1885 izraziti svoje mnenje o istinitih razmerah, in v zvezi ministerstva, naj bi se kolikor možno kmal slanški zbornici predložil postavni načrt rektne železniške zveze od Trsta železnico iu nje eposrednja trgovinskega u visoki po-o napravi di- s cesarjevič Rudolfovo kako se zvršuje pekovski obrt sam na sebi stajo solnograške gorske železnice čez Ture v Ponga kako po ničnem phanjem (gresom) v okraji zbor A t # % m se je obrnila do si. zbornice onimi peki ■dobil zakon nastopili poznej pri tem naj se meritorično ozira na te točke. obrtnopravnem oziru se mora razločevati med kateri so nastopili svoj obrt še, predno je tuai ta vkrenila potrebne korake, da 1.1_ __■ J ■ • I w Solno naj bi . ~ —-------t — se pospeši uže to *et iiot uuJao potrebna naprava te železniške črte 1859. velj takimi, kateri so ga zbornici Gospod župan glavne mesta Celovec poročil je da je mestni odbor celovški vložil pri koro škem deželnem zboru prošnjo zaradi Kai iočilih tudi še na dalj tiče prve vrste, imajo ti peki po starih do dolfove želez čez Celovec podaljšanj Ru pravico do trgovine z moko Deželnemu odboru se naroča, da ta je sklenil prosi vis. vlado phanjem (gresom), ne da bi jim trebalo še to posebej ?aJ ®e SradnJa železnice Divača-Loka kolikor' možno kmalu Postavno zagotovi ter se prične delo, in da se ta železnica od Loke skozi Rožno dolino naznaniti Glede radiciranih ali prodavnih pekovskih obrtov je opaziti, da se je v členu VIL zglasilnega patenta k do Celovca podalj obrtnemu redu samo izreklo, ..._________________ obrtov ne predrugači. Gledč obsega obrtne pVavice pa da se realna lastnost teh nična dela, oziroma se dopolnijo in se v ta namen zaukažej teh je vendar s temi obrti tako ravnati, kakor z drugimi. predlo Dalj se opozarja gospod poročeval na nujni Pekom pa, kateri so še iz leta 1859 ali zakona z dne za veljave obrtneg 15 drž. zak. št. 39, zglasili pekovski obrt, se reda marca 1883. 1. ne more pri katerega je stavil gospod poslauec eksc. baron Schwegel v kranjskem deželnem zboru dne 20. januarja 1 1885., Kateri se glasi: sojati pravica do trgovine z moko in phanjem (gresom) banja" zdanj ozirom na rastoče težave, katere se vsled gi brez posebnega zglasila te trgovine, ker imajo po § 42 obrtnega reda iz 1. 1859., katero določilo se s gori navedenega zakona ni spremenilo trgovinske politike stavijo na pot prometu 36 , . . . . ti obrtovalci po vsebini obrtnega lista le pravico do izvrševanja peka- čez državno mejo po suhem in z ozirom na posebne ovire, katere se stavijo na pot razvoju našega prometa po morju zaradi nedovoljnih zvez naših morskih obali rije, če se v slednjem oziru Le trgovine. izvršilo posebno zglasilo z notranjimi deželami in njih ozemljem in katere v vnanjem Dolžnost pekov, da zglasijo trgovino z moko in mo 5 phanjem (gresom) ue imela pomena )dmeril od vkupnega obsega vršbe obrta ker tudi s stališča davkoplačevanja se tudi v tem slučaji davek kateri vspešno braniti večkrat preprečijo naravnim trgovinskim trgovinskem prometu preteče, splošno propadanje kmetijstva našo konkurenco občutljivo ovirajo in se tem ve- z ozirom na to da . * 1 «/ 7 - ««< M, ua ui so L c lil ve likim nedostatkom le s hitrim dogradenjem druge pri Da se to vprašanje zaneslj rešilo se v tej zadevi pozvedbe, katere so pokazale, da niti v lavnem mestu, niti na kmetih peki niso tržili z moko pričele so dom države merne in kratke direktne od Trsta s severo-zapa z deželami srednje Evrope sploh vspešno 3hanj pa, v kolikor se more povzeti za j Kranjski nikdar niso prodajali poizvedeb, peki Ker je bila v prejšnjih časih sploh navada >eki kupili žito ter iz njega dali mleti moko da so moglo v okom priti in da bi se sklepom pšage-pogodbe progo Ljubljaua-Divače zdanjemu poljžaju položaju in zadostni zvezi ravno tako malo moglo ugoditi, kakor se ne more iz druzih vzrokov pač nič več ozirati novo gradnjo Predelske železnice zgodilo se je večkrat, da niso porabili vseh vrst za peka- sme pričakovati ozirom na to na da do ke, toraj so neporablje moko želj potrebe če jim je bilo pri- ninske dežele da se bode na te prometno-politič_ katere so opetovano povdarjale pla lčno, prodali; kot obrtniki pa se niso nikdar bavili o trgovino. Tudi odkar velja obrtni red z leta 1859 s eki v Kranjski kot obrtniki ne tržijo > lika in splošna od druge strani kakor tudi Trst Istra in Katerih ve korist za državo se je priznavala tudi e toraj zelo redko, da peki prodajajo moko moko, in zgodi konodavni faktorj ar kateri trži z moko j če pa ven- ozirala c. kr. vlada, kakor tudi za-naroča se deželnemu odboru: nai te je zato tudi posebno obdačen nazore in želje deželnega zbora vojvodine kranjske na Da se o obrtni trgovini pekov z moko phanjem visoki vladi gresom) tudi od 1. 1860. dalje govoriti ne more, se da jo v imenu zastopnikov te dežele Ru izlagati tega da se peki, kateri so obrt uže pred prosi: Prične naj se resno misliti na dogradenj. dolfove železnice s kratko in direktno zvezo od Trsta m letom izvrševali, navadno niso posluževali te pra-ice, in je zdaj le še 13 pekov v Kranjski, kateri so si ridobih pravico do pekarije, še predno je stopil v moč ikon z dne 20. decembra ' zapaduimi deželami države se storijo potrebni koraki, da se proga v ta namen naj nn___A TT i • rst-Herpelj 1859 —---— W VAVVVUii.UU i. lUt/l/. ? Vil lj adiciranih in prodavnih pekovskih obrtov drž. zak. št. 227 Na podlagi tega meni odsek -- r-—0- -----da so pred i. i ki mogli tudi po obrtnijsko prodajati moko brez v Kranjski Divača čez ta slednji kraj in čez Razdrto in do Loke potem od pripravnega kraja Rudolfove želez - na- 1860 po- podaljša niče, morda od Kranja" čez Tržič in čez Ljubelj pravi zveza s Celovcem in konečno naj se okrajša ob stoječa proga z zvezo čez Ture med Thalheimom Rottenmannom." ia « 3 i 1 Opirajoč se na to utemeljitev nj. ekscelence barona Schwegelna predlaga gosp. poročevalec: Naši dopisi. Slavna zbornica naj izreče svoje soglasje s skle- pom kranjskega deželnega zbora ter naj v tem smislu odsek za pogodbo z Ogersko.) Delovanje državnega stavi prošnjo do vis. trgovinskega ministerstva." Predlog se sprejme jednoglasno. Dunaja 18. okt. (Državni zbor, jezikovni odsek in zbora samega v tem zasedanji ni in ne bo pomenljivo, ker ne pride na vrsto skoraj noben pomenljiv predmet. Vkljub temu pa se godijo pomenljive reči, katere z ojstrimi čr- Polifične stvari. tami značijo sedanji položaj. Taka dogodba je zadnja naredba pravosodnega ministra barona Pražaka zarad češčine pri nadsodniji praški, kateri je pritrdilo — kar državnega zbora, (Dalje.) . > Poglejmo sedaj na desnico, kaj ona dela. Desnica čuti, da so razmere naše enako notranje kot vnanje prav resne in s tem položajem računa. Ne glede na vlado obrnila se je tedaj do najtežjega dela do pogodbe z Ogersko; odseki začeli so delati, in kakor se je nadjati, dcgnani bodo v osekih v treh tednih vsi je ravno pomenljivo vse ministerstvo. T<> je vsaj nekaj znamenja , da sedanja vlada še zmiraj stoji na svojem prostem programu, akoravno ga sila počasi in rahlo izvršuje. Naravno je, da levica, ki je vse minulo leto toliko sanjarila o razpadu desnice in o približavanji med vlado in nemško-avstrijskim klubom — in preslišala one nareredbe, temveč v interpelaciji in v jezikovnem odseku zopet pričela krvavo vojsko zoper sedanjo vlado. ki povsod dela na škodo nemške narodnosti. predmeti. Desnica ve, da bo s te odpravljena naj Razp v jezikovnem odsek bila nimiva, da bi iz nje ne naglasil poglavitnih izjav večja notranjih težav, zavolj tega hoče jo dognati pred vsemi drugimi. Jeli bo to sedanji vladi na korist ali yica je zahtevala, da se odsek skliče samo zato preža- : Le da ne, to ne pomenja mnogo, ker sta pogodba in vlada reči vsaka za-se voljo zoper vlado izreče zavolj omenj na svojo ne redbe, naravno je tedaj, da levičarji z "veliko-nemškim » /ift iJO. -----7 — v« » v* J ~ j r i ^ Lil J l d »viiau* utuuoanu Vse drugo prizadevanje večine pa se obrača na to, Lienbacherjem vred ni celo nič govorila o jezikovnem da se med seboj ožje zveže, ker le tako je tudi obsta- predlogu Scharschmidovem, ampak izključno o novi m nek njen zagotovljen. V ta namen je dognati in se do- nisterski naredbi. Pri tem razgovoru odlikoval se ____• 1- • 1- „ * _ -- _ X • - __l_.i__.--U ____J _ i. • l. • .. *___ TionKo nVl nvi krJi lrrvf t mi - ^ ~ ^: u 1___: x „ ________X.____ ganja kaj hoče večina, po katerih sredstvih in v čem Lienbacher bolj kot vsi „rojeniu levičarji v nasprotovanji To bist- zoper vlado, ker je z navideznim strokovnjaštvom skušal so vsi deli večine drug za druzega v soglasji. veno vprašanje rešuje se v posebnih nejavnih obrav- dokazati n epos ta vnos t ministerske naredbe. Prav navah. Pa tudi družbensko bližajo se različni deli des- gnjusno je niče drug drugemu. Kar se še nikdar ni zgodilo, od kedar ima sedanja večina v rokah krmilo državnega videti, da še celo v imenu Lichtensteinove kluba, ki ga je v ta nosi solne zbora, zgodilo seje minuli četrtek, ko so se sešli poljski > sekih o odsek izvolil, še zdaj veliki zvonec raška frfulja v vseh najpomenljivejših od- česki, Hohen\vartov in Lichtensteinov klub v skupni shod. Izned levičarjev govorili so: Plener, Scharschmid, Navzočih bilo je v Breitovem hotelu za državno Lienbacher, Herbst in Sturm, izmed desnice pa: Zeit zbornico nad 130 desničarjev, kar jih ni došlo, jih večinoma ni bilo v Beču, ali pa so bili bolni in zadržani. hammer. Rieger ? Rih. grof Clam. Minister Pražak je odločno in stvarno zavrnil oči-shodu veljala je samo ena zapoved, da se tovariši z tanje levičarjev izrekom i Lienbacherjevo, sklical se je enega kluba niso smeli vsesti siiupaj, s tem doseglo se pa po pravici in v splošno zadostenje, da je bivši mi- da so prišli v ožjo dotiko desničarji, ki sicer v to nister Herbst prav tako naredbo izdal za Galicijo • • .fiH * • m m * « * « i • 1 • t - . i ' * ^ __ I u BS^ • je, nimajo prilike. — Taki shodi bodo se ponavljali in nadejati se je, da ostanejo stalni, tako, da bo vsakemu desničarju znano, kje gotovi dan v tednu more sniti se s tovariši svojimi. ter jo vlada s prav takimi razlogi utemeljeval, kot sedanja svojo. Pomenljiv je bil pa odgovor ministra Taaffeja. Ako to obvelja, podučijo se po- na vprašanje levičarjev: kako stoji vlada nasproti pred- slanci o potrebah in težnjah druzih krajev države, delo- logu Scharschmidovemu? Minister Taaffe je odgovoril: vanje postane bolj zavestno in ako se desnica tako ožje Da se je uže izrekel v imenu vlade, da je pripravljena sklene v nji vsak poznajoč potrebe druzega, potem ne vdeležiti se posvetovanja o predlogu Scharschmidovem, bo več krhanja, potem ne bo več prostora med desnico pa naglašal je tudi uže pri prvem branji, da se mora, za šuntarje in rogovileže, kakor so zadnje dve leti se vlada držati svoje izvrševalne pravice, da sama vred i zalegli med njo tako, da je bil zadnji čas, pokazati jim službeni jezik (Regelung der D.enstsprache). Vlada vrata prizna potrebo , d a mora nemščina v Avstriji Koliko časa ima trajati sedanje zborovanje, še ni imeti posebno stanje kot posredovalni in m m m a ^ * * « « m * * a " gotovo, toliko pa je dogovorjeno, da dejo dne novembra. Pred tem se delegaciji sni-dnevom pa bo dr- Avstriji. oni jezik, katerega razume največ ljudi v žavno zborovanje pretrgano, kedar bode posel dognan, katerega ima izrekoma v odsekih za pogodbo in pa po izvršenih volitvah v delegacije, kar je vse lahko mogoče teden pred začetkom delegacij, ako v odsekih za pogodbo ne nastanejo nepričakovane zapreke. Glede stanja in vedenja vlade sedaj ni mnogo opomniti, na to pa kaže vse, da ministra Dunaj evski in Pražak, katera levičarji uže mnogo let odstavljajo, še nočeta vstreči vroči želji svojih nasprotnikov, temveč ostaneta še dalje pri vladi, akoravno levici nepriljub- Zato se vlada v takih stvareh ne bo nikdar stavila na enostransko narodno stališče, temveč bo zmiraj pred očmi imela potrebo dežel. Ce- ščina kot službeni jezik ne bo dobila onega mesta, ka-koršno ima polščina v Galiciji, ker so razmere na Češkem vse drugače; izreči morem, da razmere na Češkem sedaj niso take, da > bi se mogla tam uvesti taka naredba kot ona iz leta 1869. Ako se je reklo > da ljena. Minister Gautsch dan za dnevom zgublja pri- jateljev, osornost in napetost njegova mu tudi ne bodete pripomogli se Avstrija oškoduje, ako se nemščina ne uvede povsod in povsod, tedaj rečem, nemščina mora imeti posebno stališče, ker je svetovni jezik, ker je prometni in posredovalni jezik, toda ne smelo bi se ji dajati umetno stališče, katerega ne potrebuje, ker je dosti močna in po vsem svetu razširjena. 335 Po predlogu Scharschmidovem nemščina ne bila piria > turšice vsega pridelalo se je dovolj, žalibog, da jezik države, ker je več dežel izvzetih. Oui, ki uemški je krompirja jako dosti segnjilo. Ajdo je burja popol-državni jezik hočejo, naj po dovršeni specijalni razpravi noma uničila, pesa, repa, zelje kaže prav dobro. presodijo, jeli potem nemščina res državni jezik, ali pa ji, da diplomatično govorim, pristaja samo naslov in značaj državnega jezika. Odsek za pogodbo z Ogersko razpravljal je minulo soboto o poročilu pododseka za podaljšanje carinske in trgovinske pogodbe. .Razprava bila je sicer zanimiva, pa ne posebno živahna, zato, ker pri tem predmetu ni ravno mnogo različnosti mnenja. Do- Ljubljane. R. D. Volitve v delegacijo vršile so se v zbornici poslancev minulo soboto večer« Nemci iz Češke niso hoteli sprejeti kompromisne^ponudbe čeških poslancev, zato volili so ti same Čehe in med njimi enega z Moravske. Moravski Nemci in Čehi pa so se porazumeli tako, da so izmed 4 delegatov volili 3 Nemce in 1 Čeha (dr. Meznika), akoravno je raz- gnala se je v tej seji splošna razprava, katere so se vde- mera me(i čehi in Nemci na ležili poslanci Javorski, pročevalec Sochor, Chlu-mecky, ki je hotel, da mu vlada pove, ali je mnenja, da so posamezni predlogi pogodbe v notranji zvezi, in kaj hoče storiti, ako Ogerska carinsko pogodbo odpove. Potem je obširno in primeroma stvarno govoril Neu* \virt. Za njim odgovoril je minister D u naje v ski, da so carinska in trgovinska pogodba podaljšanje bankiriega privilegija in pa določitev kvot gotovo v tesni notranji zvezi, ne tako pa davek za sladkor in carinska tarifa. Carinsko pogodbo bo Ogerska sicer brž čas odpovedala zato, da varuje svoje pravno stališče, ker je pa vkljub odpoved nima Moravskem prav na- temu pogajanje z Ogersko gotovo, stvarnega pomena. zato Za ministrom govorila sta še dr. Rieger in Zeithammer pa poročevalec, po tem se je sklenila splošna razprava. Danes v ponedeljek nadaljevala se je na- sprotna. Poljski poslanci volili so naravno samo svoje pristaše; šlezki volili so Nemca liberalca, enako Niže-Avstrijci, Korošci, Štajerci in Solnogradčani, ki so volili pristaše levičarske, Solnograška izrekoma Lien-bacherja, ker je on peti nasproti dvema konservativnima in dvema liberalnima zastopnikoma. Štajerski konservativci in slovenski poslanci se volitev niso vdeležili. Za Kranjsko izvoljen je dr. Poklukar za delegata, kanonik KIun za namestnika. Volitve te vdeležili so se samo poslanci grof Hohenwart, Klun Pfeifer, dr. Poklukar in Šuklje. Knez Windisch-Grat z bil je zadižau vdeležiti se seje. Nasprotnika Schwegel in Taufferer se nista vdeležila volitve, enako pa se v zbornici navzoči poslanec Hren volitve ni vde-ležil, zakaj ne, nam ni znano. razprava ravno tega predmeta. Udje odseka iz- drobna rekoma levičarji poprašavali so pri tej priliki vlado izrekoma mnogo giedč odpravljanja pristaniša tržaškega, katero je odločeno za 31. dan decembra leta 1889. Sprememb se pri tej razpravi ni sklenilo. Včeraj se je tukaj uradno priznal prvi slučaj kolere na Danaji. Umrl je za njo višji železniški zdravnik Schmid, ki je prišel z Budim-Pešta, tam je zadnje dni bolezen postala precej huda, ker oboleva jih po 40 do 50, umira pa do 20 oseb na dan. Za Gorico voljen je vslei dogovora letos grof 7 za Dalmacijo kjer Tirolsko konserva- Goronini, za Istro Milevoj volijo sami desničarji, Klaič, za tivec dr. Katrein in Lah dr. L oren zoni, za Go-renje-Avstrijsko pa dva konservativca, grof Brandis in D o bel ha m mer, za Predarelsko pa dr. Oelz. deputacijo za določitev deležev za skupne potrebščine (Uuoten-Deputation) izvolila je minulo soboto zbornica poslancev sledečih 10 udov, katerih spada k desnici, 3 pa k levici: knez Lichtens te in, dr. Poklukar, Bukovinec Lupul, Poljaka vit. Ja- Iz vipavske dolina 3. okt. (Izv. dopis. *) Trgatev je vorski in dr. Czerkavski, Ceha dr. Mat tuš in po celi vipavski dolini zlo pri kraji. Pridelek je glede dr. Kaizl, pa levičarji Plen er, S t ur m in Men g er. množine kaj neenak. Okolo Lozic, Št. Vida, Planine Gosposka zbornica v to deputacijo 5 udov. Prav tako pridelalo se je dosti vina, sicer pa le malo. Glede do- deputacijo pa voli Ogerska. brote je pa pridelek sploh dober, proti vsemu priča- kovanju dober. Peronospora se nam je sicer vedno ponujala, da silila, vendar jej pa gotovo vreme nič kaj ugajalo ni, kajti po njej na dobroti vina sem ter tje provzročena škoda je izginljiva v pravem pomenu besede. Kar se zamore še s posebnim veseljem zabi- ležiti Zopet dovoljeni somnji. Okrajno glavarstvo v Postojni je za ta okraj dne 1(5. avgusta t. 1. zavoljo ne do > je to ? da je stara trtna bolezen, da je tako zvana grozdna plesnoba ali glivica „oidium tucheri" letos skoro popolnoma izginila. Tako zdravega mladega lesa, kakor ga imamo letos na trtah, že zdavno zdavno imeli nismo, in opravičeno je popo noma upanje, da varnosti kolere prepovedane somnje, sedaj naprej volili. Novopopravljene in olepšano cerkev v Ljubljani, katero je domači slikar Jurij Šubic okinčal z lepimi slikama, blagoslovil je minulo nedeljo gospod knezoškof dr. Misija s primerno slovesnostjo in obilno vdeležbo občinstva. Za predsedniškega tajnika c. kr. deželne vlade bode te najstarejše hude trtorejske šibe božje vendar kranjske imenovan je dr, Andrej enkrat konec. S c h a ffgo tsch Kar je pa z ozirom na tolikoletne zaporedne slabe vinske letine in z ozirom na po teh provzročeno splošno kmetijsko bedo v vipavski dolini obžalovanja vredno je to, da nima mošt, v primeri k svoji dobroti, skoro nikake cene. Od 12 do 14 forintov se udobi hektoliter! pa ijiesto na Dunaj v ministerstvo notranjih zadev po: zvanega dosedanjega^a Zna-gošp. ohvalno nriznava. nasledniku škofa koroškega koroški Nemci in drugi liberalci pqs§fyno .na l|taj§rskem uže posku Pač mrtva cena tako dobremu blagu. Zato je pa pri- šajo vsakovrstna sredstva, da bi spravili na tamošnji čakovati, da bode tim več kupcev v dolino, in da se škofovski sedež moža bode vsled konkurence cena kaj povzdignila. Sicer pa imamo letos Vipavci še precej dobro le-letino. Žita so bila dobra. i ne muotjj. pri nji- hovem veliko nemškem jn p r o ti Vjexs_kjej3a delo vanji. r --- In/čitali smo zuganje, sena sicer le srednja reč, da bodo Korošci prestopili k starokatolicizmu več pa otave in detelje, in kar je poglavito, spravilo ako ne dobe Nemcem prijaznega škofa. ? se je skoro vse, le malo je dež ugonobil. Fižola, krom » — * Za poslednjo številko prepozno došlo. Vred. Mi upamo, da vkljub takemu kričanju dobimo krščansko-odločnega, konservativnega in enako Nemcem kot Slovencem pravičnega, obeh teh jezikov zmožnega škofa. \ 330 Upamo, da poleg teh lastnosti za prihodnega škofa ne bo zapreka, jeli rojen Slov ene c ali N emec. „ __ Diploma častnega meščanstva ljubljanskega iz- Ker je bil umrlfsa^^zdraTnTk ročila se je minulo nedeljo vgospodu župniku šentjakobske fare J. Rozmanu. Castitamo! s sv hujše bolnega y bolnišnico, kjer so ga prevideli * 7 J^ro umrl krog V,5 n a- i . , -------> neoženjen, 44 let star. sodi se, da je bi premalo pazljiv in da je med bolnik na Ogerskem nalezel bolezen. - Do ponedeljka zvečer Kolera na Kranjskem se je prikazala zadnji 9- ure ni se zdravstvenim komisij čas v črnomaljskem okraji, kjer je obolelo 5 oseb, pravljene pomagati, oglasil noben kjer je bolnik bival nekaj enako je tudi v logaškem okraju obolela ena oseba Na Igu med prisiljenci obolelo je dosedaj 15 oseb, izmed katerih jih je 5 umrlo. — Zdravniška preiskava -------, — ^ Je uomi v Ljubljani umrlega železniškega sluge Bastolca je ter jo potem uradno zaprli za hotelu perilo, posteljno opravo kadili, ono sobo , ki so vedno pri nov slučaj pokazala, da ni umrl za kolero Kmetijsko potovalno predavanje v Boštanj tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav P i nedeljo 24. t. m. popoludne po službi božji. kjer je bolnik bival dni ur, sežgali so vse izjeme, ves hotel so pre 9 pa se posebej novič ču ima c v iT 2lasov.i P° dobri pitni vodi. Vodovod stane nad 20 milijonov in vendar uže več mesecev sem ne zadostuje voda, katero v vodovod trombajo parni stroji pri P e č a h Švarca 9 ampak trombati morajo vodo tudi pri Gloknicah včerajšnji seji državnega zboi iz potoka Novičar iz domačih in tujih dežel. i v , - A « . ---------o- rešila se je do i0 tr?tje™ P°stava 0 pridobnin skem m dohodninskem davku od železnic, ki so v dr Dunaja Misliti je, da cesar še sedaj biva zavnem oskrbovanji. Po te na Dunaji, akoravno se je odločno pripovedovalo da postavi rešile so se še Za sredo napove- se uze 15 m odpelje v Godolo zato, ker je zadnji čas v Budim-Peštu, pa tudi po druzih krajih Ogerske kolera precej hujše razsajala in nikakoršne sile ni, da bi cesar zamenjal zdravo bivališče za vsaj sumljivo ~ odseku za pogodbo z Ogersko padli so nekateri odborniki po gospodarstvu Lloydove parniške družbe kot - Ta jma za (jržavo preskrbovati preva- žanje pošte na oddaljene inostranske kraje ter je tudi dolžna na korist naše trgovine redno pomorsko zvezo z brodovi druge, manje točke dneznega reda dana je seja odseka za pogodbo z Ogersko, za petek večer sklican je zopet jezikovni odsek. Med tem po svetujejo se tudi klubi in v petek je javna seja. četrtek večer snidejo se drugič 4 klubi desnice v dvorani Brestove restavracije v skupnem shodu Olomuc Tukajšnji kardinal srseni praznoval je petdesetletnico svojega mašništva lant je prejel od vseh strani čestitke stitanje cesarjevo rof Fiirstenberg preskrbovati po storjenih dogovorih in po godbah. Za to dobi družba dva in pol milijona državne podpoi pak danj delovanj družuje molitvam ), ki z l^ovimi besedami hvali kardinalovowftskoč, da " se tucU « Jubi v prvi vrsti če dose odseku pa se je Lloydu čitalo, da na blago sostavlja svoje račune, da njihovi brodovi vozijo najpočasneje in da zahteva Lloyd najvišjo vožnino. Temu očitanju ugovarjal je deloma tržaški poslanec Vucetič vega. Vannutell bo tudi on _gri« __ njegov in nadškofijstva olo- nosti navzoči" so bili papežev nuncij nadškof Gangelbauerin grof Schon- 9 dalje škof brnski dr. B moravski grof S c h o n b o dež ki je ob enem ud upravnega sveta Lloydo Merveldt, dež. glavar grof Vett Nadrobna razprava o podaljšanji carin s k in češke plemeniške rodbi uer, ces. namestnik predsednik šlezki grof e r in vse moravsko trgovinske pogodbe z Ogersko se v ponedeljek ni dognala, temveč se pred ko ne dožene danes čini, Trautmannsdorf, Paar itd na pr. Fiirstenberg, Pallavi Bolgarska Kakor se kaže dali ste Avstrija v zboi Ko je kolovodja zmernejše nemško-liberalne stranke Nemška Rusiji dovoljenje, da se sme za vedno od Chlumecky minuli teden zahtevaje da se snide jezikovni odsek, iz novega vladi napovedal križati osobo, katera Battenberga in na bolgarski prestol bo všeč vojsko, smatrali smo takoj za gotovo znamenje zbolj- carskega dogovora in tudi Angleži so . _ posaditi To je menda sedaj jedro tro- šanega položaja za državno-zborsko večino, ker po tej dogodbi postalo je jasno, da vlada in levica nimate njihovi listi riti pišejo te mnenja ker podvreči si 9 99 da sme Rusija z Bolgarijo vse sto Kaulbars je Rusom ne sme r,'5 , jvvtjuvj v*«. Maua lil lovila 1Jirnaic tj i i---- J ~ . — ivauiuars je liUSOE nikakoršnega dogovora glede prihodnosti, da je bilo na bolgarskem vse poKvaril, če tudi je bilo njegovo po- vse pisarjenje in govoričenje, kakoršno smo nahajali sIan8tvo na Bolgarsko po mnenji ruskih listov opravičeno minulo poletje v levičarskih časnikih brez vsake druge podlage azun želje levičarjev gole sanjarije tako in da so levičariem z Da je splaval d veg vse nad lastno glasilo „Montagszeitung to izreka brez ovinkov njihovo Zadnj ti dni pa, namreč od nedelje naprej pa so se umaknile vse druge novice, samo na sebi mali dogodbi na Dunaji namreč — -^^cvj* uuiii^u, prvemu Povsod čul se je tisti glas: kol lučaj mam t 1 in koliko pomenja tak krik v mestu, katero ima v svojem ozidji nad milijon ljudi, si je lahko misliti Za prvi trenutek opazuje se strah, temu sledi pozor nost, kaj bo dalje, potem nastanejo govorice, ki na sprotujejo uradnim naznanilom, in ako se nekoliko po trjuje širjenje bolezni, takoj nastanejo nasledki veli kanski Hektoliter 7 gold. 67 kr. 80 kr. Žitna cena v Ljubljani 16. oktobra 1886. pšenice domače 6 gold. turšice 4 gold. 71 kr. 66 k baoaške rži 4 gold. 22 kr soršice 6 gold. prosa 4 gold. 71 kr 76 kr. ajd ječmena 4 gold 6 kr. 4 gold 6 kr Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov ovsa 2 gold, V Kranj i 18. oktobra. Hektoliter Pšenica 6 gld. 82 kr Prva žrtva kolere je nek dr. Schmid, 0ves 2 g°ld. 92 kr. — Tui Rrž 5 gold. 69 kr uradni načelnik ogersko-avstr. državne železnice ki 4 gld. 80 kr. 5 gold. 36 kr Ječmen se je bolan pripeljal z Budim-Pešta, se naselil v ho- 1 SId- 80 kr telu Zillinger v predmestji Wieden; s hotela pripeljali 56 kr- Ajda 5 gld. 20 kr. Seno 2 gld. 10 kr Slama 100 kilog Špeh 1 kilog Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani