Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti. sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XIII
Ljubljani
sredo 24. januarija 1855
List
Gospodarske
Kako naj se z nakladom cepi, da se drevesca bolj
gotovo primejo Skušal sem z nakladom tako cepiti, da bi se dre
Gospodarska novica.
Nov kitajski krompir. Iz Kitajskega (Kine) so pripeljali lani neki sad
ki se imenuje kitajsk
Yam
----—------- ----------- ----- —i—7 - --------- rvi im^iiitjv, n i K h j o b i ji « ni, kitajski krompi
vesca rade in bolj gotovo prijele. Tako-le sem rav- (chinesische Yamswurzel, dioscorea batatas), od kte

nal, in prav dobro se mi je obnesla skusnja :
Spomladi, preden začne muzga (sok) téci, se po-koplejo drevesca namreč take debelosti, kakor so gosje
cepljenje, in se
rahlo v
rega pravij
9
da je
bolj
kakor kromp
do vi ten in po okusu še Če smo iz ptujega (iz Ame
peresa, ki so naj pripravnise za tako pocepijo. Potem se znajo prav na gosto pa toplo klet (kelder) nastaviti, in z drobnim peskom ali
sipo naj se osujejo
tako, da
se skrijejo vse koreninice
rike) dobili krompir pred kakimi 80 leti, zakaj bi ne
bilo mog
tudi iz ptujega (iz Azije) dobiti krom
ako ne
gotovo bi že bili zadovolj

pirju enaki sad? bi le tako dober bil, kakor je krompir, če tud boli
Toda skušnje poslednjih let
Za tem naj se z vodo poškropijo tako, da se dobro doválo že več namestnik
5
kar
namočijo. Zdaj pa naj se pusti jo toliko casa na miru, pej niso nic veijan, ce so tudi dragi bili, so nas nada se primejo. Vse poženejo in že okoli konca mesca pravile popolnoma neverne Tomaže, in verjeli borno
• V
pej niso nic
eljali
krompirja
je napove
9
pa
sku
ce so tudi dragi bili, so nas na
majnika so
ugodne, da
se vsadijo.
Dvakrat sem to
skusil in obákrat s poskušnjo prav zadovoljen bil, po- coz
sebno pa preteklo leto, ko' sem jih na to vizo 432 Od tam bomo^že zvedili potemWsnVccT. Kdor ga pa
slavoY ama, kadar ga borno vidili in pokusili. Na F
kem so ga lani več nakupili in ga bojo skusili
pocepil in posadil; zrastle so skor 3 čevlje dolge. Le pred želi, ga lahko dobi iz Erfurta od bratov Vil škoda, da mi jih je zaj/c zlo poščipal! Ta žival že j
| •	*	•	v	1 f	1	i 1 t f	v I	V	1 1
zdej
9
»uvj, ko je snega še celo malo, toliko škodo delà,— kaj bo še le, ko bi ga več padlo! Res! ta snedež delà po sadnih zasadišćih škodo, kakor da bi patent imel za to. Zraven zajca pa imamo sadjorejci še drugo nadlogo v človeški podobi, — to so tatje, ki kradejo
mlado drevje. V sami naši fari je lani blizo 800 dre vesic pokradenih bilo. Pa nikoli nismo mogli nobe nega zaslediti ali zvediti: kam se nosi in kje se pro daja pokradeno blago? kdo so tišti tatinski pomagači, da kupujejo od tacih drevesa, ker vejo, da je ukra deno blago? To sadjorejcem silno kali veselje in za
l v •	1 1	J .	n • i • i i« v « •	•
a in, ki kupčujeta z vertnarskim blagom (Gebriider ViUain, Handelsgártner in Erfurt). 10 teli kitajskih
Krompirjev
elj
tolarj
5
kromp
30
grosev
Kaj naj
jédli

deržuje napredek sadstva.
Saj
tudi zivinorejec ob
Ne le ob hudih letinah, temuč tadi takrat, kadar je
vsega dosti, naj bi gospodar in gospodinja prevdarjala: kaj bota kuhala za se in za svojo družino. In ce ima gospodar ali mojster delavce, pa jim, kadar mutožijo: „gospod, kako cemo ziveti od tega pîacila (lona)?w ne more nobe-nega druzega odgovora dati,
kakor: „glejte,
kako bote iz
veselje přišel, če bi se mu leto za letom kradle teleta
ali prasci
t
Fr. ISizjak.
hajali I" je to pač žalostno. Ob casih potrebe naj se vsaki krajcar tako obraća, da se oberne za to, kar već zda.
Svèt in svèt za češplje (slive).
Pa kdo nam bo
odgovoril
Da je češplja vredna, da jo gospodarji zasajajo, kjer koli je mogoče, je gotovo. Paše je veliko prostora, kjer češpljo preredko vidimo — in to je ob krajih pot ok o v in bajerjev, ker na tacih mestih češplje kaj rade rastejo. Namesto da imamo drugo drevje na
na vprasanje: kaj naj bi jédli? Kuhinske bukve gotovo ne, zakaj v teh so le bere. kako naj se kuha, da so jedila prijetniše untam, in kako naj se krompir na 50 viž za mizo oapravija.
Vprasanje pa je se: ali je bolje krompir si kuhati
odgovorila terž na
tacih krajih
»«vin niajiu ^ AI il ai
ne sadimo češpelj ?
nam nič dobička ne donaša, zakaj raji
(W. d. L. F. u. H.)
Tudi gosence imajo svojega zagovornika.
ali kaj druzega?
Na to vprasanje nam bo morebiti cena? Tudi ne — zakaj cena, po kteri se ta in uni ži-vež kupuje, se ne vjerna vselej s tećnostjo njegovo. Marsiktera stvar je draga, pa vendar veliko manj zda, manj
v
Ce
čisto vse gosence pokončali — pravi gosp
tekne, kakor druga, ki je bolj po ceni. Ali to je ravno césar ljudjé veći del ne vejo in tedaj tudi ne poraj-

Thon v svojem „napeljevanji k sadjoreji
a
na
tajo
Većidel je misel pri ljudéh, da leto dobro redi,
vec, le
se manj sadja přidělali.
nekem kraji
mesto
pripoveduje — so do zadnje obrali vse gosence m sadja so manj přidělali. Zakaj to?
telj
in popkov, ne more vsega zoriti; v tacih okoljšinah opravljajo gosence to opravilo, da preobilni cvet in perje oberejo,—pa se vé da jih ne sméveliko biti.
kar člověku zlo želodec na baše
5
al to je napacna
pravi pisal
je lahko razumeti. Če ima drevo preveč cvetja
misel. Redivna moć kakošne hrane ni iskati v velikem kupu,ampak v tem: iz kakosnih drobco v obstojí: ali so takošni, da se delà iz njih meso itd. v našem truplu Zakaj le iz tega izvira nasa moč, da to, kar se po ljenji podela in pogubi
živ
i
se
Réči moramo
drobná!
?
Znano je
spet po živežu nadomestuje. da člověk zamore vec kruha snesti kakor
da je ta misel vendar enmalo pre
(Fr. BI.)
m
5
već krompirja kakor kruh
itd
Učeni možje
preiskovali natanko obstoj
da na
d
teh stvari, in so zvedili
5
naj več redivnih drobcov je v mesu, manj v krohu^ se manj v krompirji. Pa se dalje so to reč gnali in nam
iiataiiko povedali tečno st ene jedí meuio dru

To pa
y
Prevdarimo enmalo natančniši
kar so nam oni o tem razodeli, je tako gotovo, kakor je amen v Očenaša.
k r o m p
po
njegovi
praví vrednosti. Kakor amen v Očenašu je gotovo, da ima
v m	M	m	^ m	m>
_____ ___ 4	■	Ér I	i	« •	v m
Kar hrano (živež) iz
tli nst
zadeva, so nam
razodeli, da Sat funto v boba toliko tekne kakor 26 funtov
grah p š e n

1
27
grah
29 fant. i
y
62 funt
krompir 4 dookrat
nica, in 10 do 12krat Ako je vagán krompírj
j reiivne
močí
v sebi kakor p
nj kakor grah, bob in leča.
4krat ali
v
se
večkrat bolj
k
5
65 fant. j e c m
ruzne, 77 fant. re ze ne
5
96 funt
w
J
70 funt.
72 funt
k
kot grah in bob, takrat je prav krompir kupovati
be
lega IVlUlltt, IV/W A MU V. UV.UV.U..	" - —--V_----
288 funt. krompirja iz suhe in 319 fant. krompirj bolj mokre zemlje, 4ílfant. zelja, 676 fant. pa kor enj Iz te verste se očitno vidi, ktera stvar je tečniša od drug
kruh
100 funt
Id aš k eg a k r u ha (komisa) da krompir se lahko kuha
ce ga imamo, ffa jesti nameato da ga prodajamo
krompir kupovati, je očitno zapravljanje, je potrata! Še
kup , ali,
dražje pa
y
V
z
iz
njim ni nič opraviti
ce
S*
v oblicah dajemo na mizo. To je vse res in tadi to je go
tovo
y
da je krompir dob
Ali memo
vsega te«,
sm i po
Mleko redi po tem masla in sira v sebi naj bolj pa rede jaj
y
kakor ima vec še bolj redi k
sladkora, sirovega
y
še bolj m
y
zabili zvediti: ali nam pa tudi zares toliko zaleže kakor
sočivje, ali nam naredi dosti mesa, kostí in močí. ktere ni brez mesa in kostí?
Če pa pravimo: ena hrana bolj
d
memo drage
? Nikdar! kakor smo ravno povedali. je tedaj taka hrana (živež), ki nam ne zaleže dobro
Ce ki
y
se to toliko pravi
i
kakor da ima vec tište stvari
cr »
njilca)
nam ne daje prave stanovit
moči
to je pri delà
v sebi, iz ktere se v našem truplu m
kar člověka m
delà
Će pa pri tem ali unem
narejam pa tisto, èe draž ja kakor
nem cloveku vendar le poglavitna reč) — če je taka hrana
V	f	V «	v •	«	^
/V .rJ ^ ^ _ I ^ Ur.^ ^___ J__________I	to*	I« M /X .	.	«	V
živežu gledamo na to
y
našem truplu
t delà, moramo
5
y
da so
aJ
p s e ni ci bolji zato
bob
y »
h, rez,jecm
y
in kromp
kar v
potem ir naj
Ce pa vprasamo
iz kterih jedí se naj bolj kost
de
lajo v našem truplu? moramo
od
»
y
da iz bob
y
ha, potem iz raj
in mlék
i a lia ^ u iviu i" * ~ j ~ 7 — w -	--- ---------7
jedila imajo naj več tistih dveh delov v sebi, i kostí obstojé, namreč fosforokisliue in pa apna
__	•	V. .	I	__I _ t_
zato ker te ; kterih naše
Iz vsega tega je očitno, da bob, za bobom pa g
horka, grah
ste rastlín naj t
in leča so med navadnim
živežem
iz ver
• «
jed
1 funt boba ali
graha
d
in zaleže tedaj toliko
kot 2 funta p b e 1 eg a kruh
k
y
3 fante
3 fante in pol kom
aj z a
kruh

3 fante
10 do
12 funtov krompirja, 16 funtov zelja (kapuaa) in 20
funto v korenja.
Pšenična moka je skor za tretji del bolj tečna
kakor reženamoka.
AI pa po raj taj o to naši gospodarji in gospodinje? Poglejmo,
kaj kupujejo?
Vagán (mečen) graha veljá
postavimo
8
y
vagán pšenice pa tudi 8 fl. AI po mer i se ne sme
so
diti teč no st vagán enega,
živeža.
Vagati
moramo: koliko funtov vaga
koliko vagán
druzega
živeža.
Kar je težje, ima vec m oke in je tedaj vec vredno. Če tedaj vagán pšenice ravno toliko velja,
kot
vagan
graha grah
y
kaj naj tedaj kupujemo za kuhinjo? — Graha, ker
ima še enkrat toliko redivne
moči
(tečnosti) v sebi
kakor pšenica.
Se bolj memo graha je pa tečnosti šepresega grah.
zaničevan
bob
y
in bob v
Pa boba in
graha
ne jémo radi, ker nas preveč na-
penja — bo rekel ta in uni. Kdor delà, se mu tega ni bati, in če sočivje, kakor je samo na sebi, se enmalo težje prebavlja, naj se pa dá do dobrega razkuhati in bobov ali
grahov sok (Suppe) ali kaj
tacega
naj se iz njega naredi.
Tudi jajca niso lahko prebavljive, tudi sir ne, tudi sirovo maslo ne — stanšajmo bob in grah po kuhi, in ne bosta nam želodca nadlegovala. Sploh je dobro, če k tečnim je-
druge
dilom prikuhamo kisle repe
zelenjadi.
y
zelja
*
korenja ali kake
Ne! da bi s tem silili vsem ljudem
grah
in bob
V
ce
»
priporočamo sočivje le bolj
živež
drago
ravno ga sami radi jémo ubogim, delavcem in takim , ki malo tečen kupujejo, namesto da bi tacega kupovali, ki bi jim veliko zdal in jih dobro redil. In res je taka marsikod. Rez, ječmen in krompir so pregnali grah, lečo in bob iz mize de lavca in revnega, kteri svoj
y
živež
morebiti okrat in celo lOkrat dražje plácaje, zato, ker ne pozna razločka med
t e č n o s t j o te in une jedí, ker ne pozna tište stvari (gnjilca),
ktera našim truplom delà meso in nam daje moč.
kaj b
drue~,
tedaj bolj pamet
ki je 5 ali lOkrat bolj tečna
d
b
kuh
d
b o m o jed
Naj si gospodarji in gospodinje sami dajo od
to vprasanje
na
(Sonnt. Zeit.)
Starozgodoyinski pomenki

Korant
Kurent.
Basnosloven pretres od Davorina Terstenjak
Dalj
(Dalje)
še nahajamo enako pozoamîjenje v imenu
is a
spet na izanskem kamnu (Schoenleben str. 219.) Celi na pis se tako
giasi
D. M VOL TA NI OPPA ONIŠE
Ann LXX Et
Enneae Ruf. F. Uxo. An. LX F. F. SURO VOL An
cele. njene
Kamen je že poškodo
zato nektere imena
Vendar imeui O
in S
ste še čisto ohra
A
pomeni v sanskritu d i hati, gibat
s e
y
t
Ker pa ima indiški jezik to vlastovitost, da vse, kar po
meni t
d
y
gibat
se
y
pomeni tudi
d
y
in vse kar
y
pa tudi bika, je tedaj ime On is gotovo tudi pomenilo
bika. Ta beseda nam razodeva pomen rek Ana su s, A
sus v Noriku, dnesnje E
»
in A
v kteri je tudi reka T
nekdanjih Kar nov,
aeda ana je po predstavi digamata h postala pri M
reke v dezeli rus bila. Be-
ll H
h
pri Slovencih in tud ran ski h plemenili LTna
P
kterih se
zato imena rek U
v Bosni, Uni ca Kranjskem, in imena knezov
(Un
y
Unz) v gornjem Štajaru in na severno-slovenskih O n o sr o s t
U
yç
Va*
(knez Nerečanov
to je
y
Xarečanov
y
y
prebi
vavcev kraj reke N
v starih casih, dnešnji den N
tva v Dalmacii) pomeni to, kar Vol gost, Tu rosi a v,
Bikosl
itd
Znamenita je ta prikazen
y
da
pri
• v
kih kovanih
?
razun koncnice mar, mer v lastnih imenih, se ne najde
slavensko slav. Borut, Rast
imamo, B

Rast
M
Mog
i ma j pa ni
mamo. Zdi se mi, da je to izkljucivot vorenje severnih slo venski hplemen.
Še eno imenom T
Volt
y
« v
Volt
Op
Vol
treba enako besedo nahajamo na izanskih kamnih, in si
cer I
(glej
Schoenleben v omenj. knjigi I. str. 218.}
I
se vcli v sanskritu „pfeilschnell gehen" in je korenika
cr
ts
za slovensko besedo bist
znabiti, da je iz is postala
slovenska beseda b
V Noriku je tekla reka, ktera se
je velela I
y
doesnja Ip
Da je.ime I
y
on slovensko ime ruskega
1059 (glej: Šafařik „Slav. Alterth." II.
poterjuje severno-slavensko ime Isj kneza okoli leta 116.)

Iz
»
un" je postala beseda „unt"
po přestaví glasnikov nut, kar
v cerkveno-slovenšéini pomeni b i ka , primeri: lnžicko spot namesto post. Zna pa tudi sanskritski glagol nu, fliessen, biti
korenika besedi nut.
Pis
V poterjenje vsega
tega
tukej razloženega pa bode
v
se
si užil sledeči ižanski napis, kterega nam je tudi Schoenleben zapisal:
VEITRONI BVTTONIS F ET TETTAE AD NOMATI F. V. VXORI BVTTO Parentibus Suis F.
Tukaj vidimo same čiste slovenske imena. Veitron
Ime Tregist, Tergist, ima okolica bočanska (nemški Voitschbergv starih listinah, dnesnji den V o i ts-berg), in tu sopet vidimo združene imeni enakega po-mena. Rodovine But. Butej, Butjan, Butjanek se
Turbooius (zavoljo oblike primeri zrak so Kershnaiti imeli za pervi princip, zato so Višnu-ta obrazovali tudi z orlovim kljanom in perotami, in Visnu je irnel za vahara (voz
pomeni Ve trona Maž g on). Veter
živijo na Stajerskem, in Buteri na Goriškem, in beseda but, butjan, buter, še Slovenci kraj Mure dnesnji den poznajo v pomenu nesrečen, bedast, zlodejni
V listioah Otona II. se imenujejo kraji na Ko-
níka) orla Garuda.
Zrak in veter so torej častili starci
kot svet živelj nalik vodi.
Butoni, Buti, Buteri so
c 1 o v e k.
roskem Butanjeg, to je Butjanek, Butigoj, to je
ti gaj
felswald itd.
?
----- J ~ J-, , vv, J ~ «»Vj-1. WM. , " " «" ^ «J 1	JV1 Bu
ki pomenijo to , kar nemško Teufelsgraben, Teu
>
bili vih ime
s uge Shiva-ta, i

kteri je kot Jama bil soduik mert-Teta je tudi historisko in basnoslovsko slovansko
ktero je imela Ljibušina sestra Tetka. Ada Maja 'J)
edina mati Brama ta-
lej: Safařik „Slav. Alt.44 II. 344.) Eden bodroških knezov okoli leta 1071 se je imenoval Buta; vidimo toraj, da je to ime tudi pri severnih Slavenih znano
bilo (Raumer Reg. I. 111. N. 601.) (Dalje sledi.)
?
se je velela Bhavany divna Vishnu ta in Shivata. Ada Maja, slovenski Adna-mati (Ednamati, na Pohorji in na gorenskem Kranjcem še govore aden ne eden), je torej podobna Kyb el i, ktero
Lukreci tudi imenuje edino mater bogov in zival.
Vse te imena po symbolu Shiva to vem prijete so jasen dokaz za misel naso. Dnesnji den se se veli kraj, kterem so vsi ti spomeniki izkopani Ig na Ižkem,
v
na
Ozir po domačiu
Veliko Gradišće.
Dee uri od Tersta proti jutru med Lokvo (talijanski Corgnale) Radikom in Gročanami stojí precej visok verh z imenom Vél i ko Gradišće; ima na verha dve lepe
in med njima
ravnici, eno proti izhodu, drugo proti zapadu
mali veršiček

Igu, kar tudi toliko pomeni, kar vol, tu«,	n^u«,
jugmentum—jumentum. V rusinski prekrasni pesmi „Slovo
tor
jap
treba
?
poznajo se se
malo niže med skalovjem tri
o polku Igorovem44
se
ingol, Ingvo)
m
glavni junak veli Igor (Jtoroski druge junaske osebe Trojan
5
to je,
Tur

in
Torjan, in junak Vsevolod se veli Buj Bajan pevec vnuk Ve le s o v. Že v egiptiški basni naha
jamo nekakšno odnošenje bika k vetru. Thyphon pravijo basni egiptiške — zbudí pusavski veter in ga
pred seboj žene v podobi bikov, in v „Slovo o polku
, to je,
ri je po meta-
Igorovem44 se velijo Vetři Štribozij vnuci
ceste, ki so na-nj peljale: ena na juterni strani brega, ki stojí nad Bazovico; prekriža jo sedanja pot, která gre iz Lokve na Gročane ; druga na strani proti Rodiku, in tretja naj stermeja zgor od gročanske cerkve. t Veliko Gradišće ima na južni strani ne nizoko dosti živice (vode), in silno veličansk lepogled se odpira tu popotniku: na sever se vi-dij o Nanos, Triglav in njegova brata; na zapad karniške in tiroljske gore, ravnine laške in morje kakor deleč oko
___ I ! _ _ _ _ •	• j	« • •	v « v > •	* •	•	• «	*	,	•	••
Štiro boga
Turobosra vnuci
št
pelje; na snežnik; ako se
jug isterski in ciski verhi, in na izhod notrajnski
pa malo proti Rodiku po verhu ?re
i
se
tezi postalo, kakor Trojan iz Torjan. Tako bi tudi ime
vidijo tam za Nanosom tudi kamniški snežniki. Tudi gori
Veitron bilo v nekem b a sn oslovském odnošenji s šti- »a tem verhu ni nikolj tako strasna burja, ko dobro četert
3, kl
na verhu po senokosah seno grabijo, pravijo, da večkrat
r o m
tur
bik
4
turom. Zato nahajamo enake korenike turbo in ure nize Pri Kervavem potoku na reški cesti; kmetj bora, poQsctç in bos, sever in seva, sava
kakosno staro stvar najdejo. Ime Veliko grad
m
V imeDU Ter, tor ima iskati svoj početek mesto Ter-	druge okoljščine kažejo, da je onde nekdaj kaj poseb
i..______Tri — « ♦ : ; terdi nA »i^L-^r« Ilfio-a moralo hiti. — na Irai ía hiln. în 1? a ri a i îa nrn
geste, ktero je, kakor Eusthatij
?
po nekem
nega moralo biti,
pa k
Tergestu ime dobilo, in kar je tudi verujetniše, kakor
Mel at ovo izpeljevanje Ter egestum, to je, r a z d j a n o.
padlo
>
pisatelju ni znano.
je bilo, in kadaj je pro
V.
trikrat
T er gest e ,
tudi Torgium, je ze
zgoda
postalo kolonia Rimljanov, ker pa so Rimljani kolo niste že v postavljene mesta, ktere so podjar
Dopis iz Amerike

mili, naselje va li 6), je gotovo že mesto pred rimsko kolonio stalo. Bode mi kdo rekel, zakaj ne izpeljujem imena iz besede terg. Al tu ii ta se je rodila iz ter, tor, zato toržestvo, toržestveni, feierlich. Je v tih besedah
ravno ta enakost, která je v latinskih Mer curi us, raeri
Te dûi je došlo iz Crow-Wing-a v Ljubljano slovensko pismo nekega našega rojaka, ki je zdaj pri preča-stitem gosp. misionarju Pireu v severní Ameriki. Ker ob-sega to pi*mo marsiktero mikavno novico, nam je gosp. prejemnik prijazno dovolil, da naj iz njega povzamemo, kar
Pismo je od 22. ok
in mer ca tor. Kjer so Tera, Tora častili, tam je bila ter go vina in toržestvo, kakor so dnešnji den s pra-
se nam za „Novice44 priličnega zdí. to bra
Ko je gosp. pisatelj s krepkimi besedami razložil

da
zoiki zedinjeni
vimo, s ej m i.
t e r gi
5
snemi
ali
>
kakor napacno pra
*
Amerika ni več tista ..obljubljena dežela44, kamor so nekdaj
in ka
5)
>
2
Sonnerat „Reise nach Ostindien". Ziircher Ausgabe str. 159. Langlés „Monum.", str. 192. Niklas Můller „Glauben der Hindu"
Earopejci se preseljevali in so ob krátkém obogateli mor jih sicer še sedaj veliko pride, pa se kesajo, kolikor
imajo las na glavi, da so sem prišli, ako nimajo premo
Langlés Adam
imenuje „la mére de tous", „attraction qui
ženja si kupiti zemljišča

nadaljuje pismo svoje takole:
3
unit toute la matière" Mislim, da se ta genealogia tako razreši. Vi snu je s svojim
»
Ćeli dan sem danes derva sekal, da bo bajtica topla
9
da
v
bogu
dn o (p
nem
sko w eh en), ker zrak predstavlja. Vi
ker obeo mater imataBhavany M
Ad
pa je brat Shi
Babo maik
4
bog lier den
u 7 «
koreniko
po takém je V Stirboga, T urob o g
bog vetrov,
k S
Shiva
so Kershnaiti imeli
e ocitno, zakaj
k za bo b
P
m
b
bh
h
gov princip
All
zeugen, erzeugen
ist komprim
A
Dherma-ta. erio vsega ro-3, sever imajo Tako bi Liebi-
îther" že bili
zakaj hiša ji ne morem reci, ker sapa skoz-njo píše, je kaj. Treba pa je, da že kurimo , ker že več duí zmer-zuje ponoči tako, da je zjutraj zemlja čez pavec zamerz-njena. Čez dan se ogreje ín otaja, da kače iz lukinj na solnce prilezejo in se grejejo; potem švigajo in homatajo semtertje, kakor pri nas po dežji červi. Predvčerajnem sem
šel na lov in sem marsiktero veliko písanko popalil. Pa ta žival, ktere se člověk vstraši, ko jo vidi, se nahaja le v
samotnih krajih, deleč od stanovanj, kamor prešiči ne pridejo.
Indi in stari Slovenci poznali bili in učeni Liebig ni nič novega
5 2
povedal Eusth Servi
Védi

da tukaj so prešiči naj večji kačji sovražniki
?
ki
pri Schoenleb
107
jih veliko pokončajo in požró, pa nikoli nobena jih ne pici
n
Alterth." str. 768
Ad Virg. Aen." I. 12. Rup
Handbuch der rôm. Kakor hitro kača prešiča cuti, mu skuša ujti, al prešič je
5Î
hitro za njo; z eno nogo jí stopi na vrat
?
9 m
z drugo pa en
malo nižje, in jo potem mahoma čez sredo preterga in po- oddal 160); nabralo se jih bo po tem blizo 4000 mož
V	«	«	« « a	M . V	M	^	•	•	f	«	^	V	-	-	**	A
žrč. Velikrat prešičev več dní domů ni, ker za kačami in se imajo berž
pot spraviti
Knez M e n s i k
5
kî
je svo
d vojske na Almi (20
želodom delee zaidejo. fíieer se celo leto klatijo pod mi- jemu caru službno naznanil. da c
lim nebom, da jih ni treba oskerbovati in jih pitati kakor sept.) noter do 27. dec. je 26.783 rusovskib vojakov one
m	mm	a m	m. m. m	m	m m	m	—.	_ _	—.	W
a za boleznijo. Carevića iz Petrograda odrinila k
pri nas; pozimi se jim koruza ali krompir pokládá; spomladi
poleti in v jeseni si pa sami
živeža
isejo in so skoz in Mih
glo deloma po vojski, delo
skoz debeli. Zato se pa tudi kaksenkrat cel prasec na mizo armadi v Krim
in Nikolaj sta nek
v
ze
pribaše.
Ansríežki vojvoda Cambridge pa se je
rac
»
gosi
f
Lov (jaga) se sploh tukaj bogato splacuje; podal domů v London! — Ceravno so zdaj v Carigrad golobov, fazanov, jerebic in zajcov je na kupe; francozki in angležki žandarji, ki zlasti ponoći pridno pa
tudi sernj in jelenov se ne manjka
medvedje niso bele vrane.
-~~ * jw	-.-«^«j»» tu «Li^ic^tvi /yúiiuuiji, ni Aiaau poiioti |
al tudi volkovi in troiirajo, so vendar 11. t. ni. na ulicah v Galati
Druga živina ima tukaj dosti 4 Francoze
pase po lepih in velicih senožetih, ki jih nihče ne kosí. koliko centov merve tukaj na travnicih ostane in pod zlo zoperne ljudí
7 pa
Angíežev
do mertv
pet
je nek, da Greki so morivci
ranjenih

ki zavratno zalezuje
gotovo 9 njim
pride!
Ce
vine za pleme, pac
Na Spanjskem se spet boje prekueij,
člověk dnarja imel, da bi si kupil dosta ži- ki so komaj jenjale. Gotovo je namrtć, da neka neznana
dobro shajal, ker živina je tukaj oseba že
draga ; 2
dolg
med ljudstvo deli dnar proti temu, da tišti
par volov velja 150 do 200 dolarjev (dolar plača ki na dan prejme po 8 bak. realov (bak. real plača 8 kr. našega srebra), krava 40 do 60, konj 100 sem 7 kr.) se skrivaj zaveže „pripravlj
po
biti
do 300 dolarjev. Jez imam enega berleža, ki velja 88 poklican". Sumi se
dolarjev , ki bi ga pri nas láhko za 60
(Konec sledí.)
dobil.
da je pregnana kralj
kadar bo i a mati
tista roka. ktera
širi
Novičar iz mnogih krajev
ali pa amerikanski poročnik S
nov plamen prekueij, od kterega so že ministri v doržav nem zboru resno govorili. Žalostno je, če ljudstvo miruje
I-.	____1	» V • « »	fl	m « ««	*	_.	. .

ako se od
r
sjih oseb podpihuje
Danes popoldne ima
nevesta kneza
keg
cr
pod
K
Gospod minister dnarstva in kupćije baron Baum- ki je v nedeljo Terst zapustila, na Cetinji slovesen vhod
je prepovedal, da nobeden
gartner je zavolj starosti in bolehnosti se odpovedal svoji obhajati. — Škof v P službi, v kteri ima po želji cesarjevi le tako dolgo ostati, kdor v gledišu ali na plesišu poje
dokler ne bo njegov naslednik izvoljen.
Za
gotovo
9
gode

ali sicer muzicira,
se
go
ne sme v cerkvi peti
V011

da baron Bruk, bivši minister in sedaj poročnik v Ueberlachn
gosti
ali
muzicirati
Od gosp
a
»
misijonarja v srednji Afriki, je došlo 1
Carigradu, bo stopil na njegovo mesto; začasno pa bo ba- t. m. iz Kartuma pismo v Botzen, v kterem pravi
rona Bruka, ki ima že perve dní februarja na Dunaj priti
5
vsa
ka misijonska ekspedicija 28. oktob

da je
srečno
v
Carigradu nadomesloval baron Kol 1er, zdaj poročnik Kartum dospěla, iu da sta Ueberlachner in Rainer gosp
ila. — Ravno
^ » i j d i u u u iiuuuiiivwu.ui	»» " ■ " v * j ^ « —j r ~ ---------« * v u iu uunpcia , iu u a ma ucuciiatuucr i u
v Hanovru, dokler za stanovitno baron Prokeš tje ne provikarja Knobleherja med Bari-zamorce sprem
pride

veznega zbora.
je zdej v Frankobrodu predsednik nemskega za- je prinesel telegraf iz 1
od 20, f. m. žalostno
Po naj višjem sklepu Njih veličanstva da je kralj
od 15. t. m. se vprihodnje v vsi austrijanski armadi ne smejo vojaki več s ši bam i (Spitzruthen) te pst i. Ta ukaz ima koj potem, ko bode armadi oklican, moc zadobiti. — Nova vojaška kazenska postava, poterjena
Marija Adelheida v otročji postelji umerla
r
Domače reci

od presv. cesarja 15. t. m., bo mesca julija t. 1. veljavo zadobila. — C. k. ministerstvo je ukazalo, da po vsih kaz-novavnicah (jetnišnicah) se imajo postaviti posebni hišni
1. V nemškem letopisu krajnske kmetijske družbe (Annalen) od leta 1823 se bere sledeče : „Kop novale mineralske tc
pi
(Mineralbad) v
učitelji, ki bojo podućevali kaznjence.
Po naj visjem voljo, ker ni bilo p
(Kopacnica) so se ime škem kantonu (im pri kmetu Topli-
rj u bile, pa jih zdaj več ni. Jenjale pa so te toplice le zatega
ceste do tega kraja in se je tedaj le z
Bezirke Lak in Oberkrain), ktere so veliko
sklepu imajo pri c. k. poštah službe aspirantov nehati in namesto njih prisežni praktikanti se vpeljati. Na čvetirih cesarskih železnicah se je tretje kvatre lan
velicimi težavami do njih priti zamoglo".
Mika od te pozablj
nas
i
kakor gotovo vsacega domoljuba , kaj vec zvediti
—	v	*	m	m	1 • V	«	▼	•
Kop
m
od Top
Lepo prosimo te
daj
kdor kaj vé ali kaj zvediti zamore od teh toplic, naj „Novicam"
skega leta peljalo 1 mil. 539.801 ljudi, 11 mil. 513.340 prijazno na znanje dá. Morebiti bi škoda bilo, ako bi Kop
centov pa blaga, kar je 5 mil. 106.533
voznine do
na veke pozablj
ostala?
Nova postava za naseljevanje v našem ce
se
neslo. -
sarstvu se pričakuje. Kolikor se je iz osnove zvedilo, l)o naselnikom naselitev kar bo moč polajšala, in kjer se nam bojo imele ledine obdelovati, se bo dovolil tudi odpust davka
2. Gosp. fajm. M. Ravnikar na Selih so nam unidan pisali, da za nemško besedo „periodisch" jim je med ljudstvom navadna beseda
k
n a
no znana; na priliko : „ta gospod
hodij
k
i
k
to je , nas obiskuj
ob dolocnih casih
ali
r>
berač
ber nj
u

posojila iz cesarske kase pa se naselnikom nikakor ne bojo se pravi tudi tacim beračem
on pride ob svojih časih beracit. Od
«	V	m	•	V	TI A v • 1 •

k
k
dajale.
Iz Krim a se te dni ni nič posebnega zvedilo

r>
ta časnik rokovno (periodisch) izhaj
itd
Reci bi se tedaj smelo
zdaj se spet govori, da konec tega m e s ca se bo začela vojska, kar pa ni verjetno, ker ima sardinska armada
le 28. dan februarja v Krim odriniti; preden pa ne bo
Prosimo: ali je tudi drugod ta dobra beseda (od
k
brok
ponemc. b
Frist) v tem pomenu
d
v
se
vse pomoći skupej , ne bojo začeli. Francozi rijejo s svo
Ob
jimi baterijami zmiraj naprej proti Sevastopolji.
V tem ko
ene novice terdijo, da je Om er-paš a, ko je v Bala-klavi bil, se popolnoma zedinil z angležkim in fran-cozkim poveljnikom : kako bojo vojsko pel jali, pripovedujejo druge novice, da po nobeni ceni noće s svojo armado proti Perekopu marširati, čeravno sta mu poveljnika obljubila
in francozke armade. Da ne bo lahko
Stvarnik zemlje in nebes, vojsknih trum Gospod! ki čuje
«
še 3
divizije angležke
Sevastopolja vzeti in rusovske armade
premag
ati

je zdaj
oćitno
iz tega
, da čez tistih 20.000 vojakov, ki jih bodala sardinska vlada, se nabirajo že v drugo iz armade fran-cozkih pešcev dobrovoljci, ki hočejo v Krim iti; vsak polk (regiment) jih mora dati 75 (pervikrat jih je vsak
Nad kardeli solnc bleščečih ino nad kresničico ; Ti, pred kterim hribi se tresejo, ak se buduješ. Ne zaverzi naših prošenj, v Tebe, Oče í kličemo.
Glej ! kerví so site tla, žitne polja so pustotě, Terdne mesta so posute, kamor vojska gane se. In za njo gledé mori glad in kuga, da šamote So vaši in tergi, v kterih pred ljudi se terlo je.
Hiti toraj nas otet, in z mocjo desnice Svoje Ukrotit prederzne sile, ki po bojili hrepené. Daj nam zopet ljubi mir , in v zavetji brarabe Tvoje Te hvalili bomo vsak dan , dokler bije v nas serce!
Fr. Svetlićič