St. 103.
V Trstu, v s>MM SflF. decembra 1885.
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•v
• EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako (rada in aabata o ooludne. 0«na za vb? teto je €> pldM za polu leta 3 ftld., za četrt ieia 1 pl<i. SO kr, vPoiamezrif številk* «e dobivajo nn onravniitvu in t trafikah v Trati po s ur., v aariol in v Ajdovščini no « kr — fiiarofintnt. reklamacije »n in««rate pr«)«ma Opravniltvo, via Tarreata, »Mava tlakama.
Vai ,1,'init frankiran. Rokomai
ae pošiljajo Uradniitva »vla TarraUa
intoniran. r\oaopi»i poaenny vrodnoati «h n« vračajo, - /nttrait (razne vr*te naznanila in poslanice) a* zaraftnnijo/ po pogodbi - prnv een6; pri kratkih ojrhiaili z timbnimi r.rteftmi . nitt^ujf z» vaak"> rtnaMo 2 k'
»Nuova Tlpogrufla;« vunk moru niti - Inuralt (razne vrste nazna
Oclboi* političnega dru*t a, »Edinost« vabi \se ude društva; m <ude lokalnih odborov vseh 6 okrajev okolice na občni ibo)\ kateri bode 6. januvarja 1886. v salonu gostilnice gledišča Fenice (vhod v ulici S. Fran-cesco), Z a črt tek zbora točno ob 10 tiri predpoludnć.
Dnevni red: 1) Proglašenje 6 kandidatov za mestni, oziroma dež. zbor za G volilnih okrajev tržušk* okolici*. 2) Peticija na visoko vlado, da bi dovoli U primerno podporo za okoličanske posestnike po toči poškodovane. 3) Letno potožilo tajnika. 4) Letno poročilo denarniČarja. 5) Volitev predsednik?, 9 odbornikov in 9 namestnikov. G) Posamezni predlogi. Z urad važnosti zborovati a so je nadejati, da se ga udeleže prav gotovo vsi povabljeni.
n
Srečno novo leto!
tZ letom 1H8(5. stopi naš list v 11. tečaj. Za saboj imamo torej uže decenij težkega dela. Ako se oziramo na uspehu, katere je dosedaj imel naS list, osobito odkar je postal tednik, moremo z veseljem konstatirati, da se je še precej dobro razširil ter da je tudi dobro pospeševal namen, kateremu zvesto služi. — Naša želja je bila, da bi bil list uže l^tos po trikrat na teden izhajal; ali za to še ne vidimo zadosti ugodnih okoliščin; vendar pa smo vsaj toliko napredovali, da bomo izdajali beletristično prilogo in s tem v listu samem več prostora ohranimo zanimivim raznim vestim in trgovskim člankom. f Nismo pa zarad tega svoje namere glede večkratnega izdavanja popolnoma odstranili, ampak le začasno odložili, kajti prepričani smo, da bode v Trstu čez nekoliko let tudi slovenski dnevnik mogel prav tako dobro ishajati, kakor izhaja dosedanja Edinost, da le tržaški^Slovenci napredu-
PODLISTEK. Čudna ženilev.
Prevel H. V.
(Konec).
V p karn ci ji našel A' tona pred Riizo, v k t iej | goetel testo tak • spretno, da si« je si r uiu kar srce smij .K »Takega pa S" • «s m imeli«— r-kei j- sam pri sebi ter j- pohvalil viit-g fclavca. Anton ga t>r - t če sme pn i .u zaneti.
»Kaj tu i to znate? L«. 1 zapojte, hočemo vioet 1* pravi Bofilj »n i > začne vagiti moko, k je ležala v vr č h po *obi. Anton poj-* p-^n za pesnjo t ko lepo, da se stari ust.vi in poslu&i.
Drog <aii i:a mojster «aiu prosi, naj bi Se ka} i"l in četrti večrr je bil uŽe tako navdnSen, da je ukaz I. n j preneha od deta in i « z njim v n'eg<>vo sobo. Anton ** m • je prikupil. T »in tt z<č-la prazniti ko/, m-e, — a bila je zraven tudi Olg-* Vlii.* t U je vrček pivi -n m-jst»r
S a y p'o»i<, naj jima fce kaj lep g< zapoje, a bo tu (i O-k! a slifiala, kak<> l^po sna peti. Anton se ni dal dvakrat prositi in od tega večera je bil veik vrč.r pekov
go®t.
j v narodnej zavesti ter se pc-
o okoličani bolj poprimejo domačega berila.
Naš list je za naš slovenski žive !j v Trstu pravo ognjišče ; njega obstanek je torej silno potreben, pa ne le za ožjo našo domovino, te-muč on je iz mnogdi obztrov tudi \'sej našej očetnjavi koristen.
Uprav zato pa se kaže potreba, da vsi slovenski rololjubi podpirajo naše težavno započetje.
Leto 1885. sicer ni posebno obdarovalo Slovencev, nismo v njem dosegli nič kaj posebnega, ipak so ga bomo radostno spominjali zarad sijajne zmage o volitvah v državni zbor, pri katerih je naš narod pokazal, da hoče za vse čase braniti svojo narodno čast in korist nasproti tudi najhujšim navalom in skrivnim spletkam krutih sovražnikov.
Želimo, iz dna srca želimo, da bi vsi Slovenci v novem letu kaj več dosegli, nego so v prošlem,' posebno pa želimo, da bi se krepost in poštenje našega naroda v Trstu in okolici živečega za bližnje mestne volitve tudi tako sijajno pokazala, kakor se je sijajno pokazala dne 7. junija 1885.
Nadalje želimo, da bi v novem letu v Avstriji zmagala prava enakopravnost, pod katere zaštitom je edino mogoče, da se naš narod more krepko razvijati. Konečno želimo, da so v novem letu ne ponavlja bratomor mej Slovani, ter da se ohrani vsem ljudstvom tako potrebni mir.
Vsemogočni usliši naše želje in gorečo prošnjo in dodeli našemu narodu moč in krepost, da v borbi za obstoj ne omaguje, ampak v trdnem zaupanju na zmago pravice krepko napreduje duševno in gmotno!
Pri tej priliki se tudi zahvaljujemo vsom svojim prijateljem za podporo v tem letu, katere naj nam ne
D i sta naša ljubljenca vporabda vsak trenotek, ko ni bilo »Četa navzočega, t*gi ni treba omenjati. B la Rta tedaj s'cčna in zadovflioa. da ne bi menjala z največjim bog tinotnl A nekega večera a j* vmol Bofitj n pr*j, nego po navadi. Naftel je zaljubljena, ko sta se poljubil.« in obišla.
Olg t zakričf in zbeii v kuhinjo, Anton pa ostane miren in reče ponosno čudečemu se očetu: »Mojster, — ne jezit" s**, —-J jaz imam rad Olgico in je ne morem več i pustiti. Par goldinarjev imam tudi prihra-J njenih, ona je zadovoljna, — .latfe mi jo
i z t ženo!»
| »Ohol — mladi drmeŽI Misl*. «a 8" to z odi kar tako tja v en da-.? — Ni tak" le ko, kakor si doni*ljujet« vi i a otroka.— Nu, hodi z mano v iruL-o sobo, tam «*e hočeva pogovoriti o tej «tv.r U —
Sli sta skupaj v blifnjo sobo. G >vo rila st* dolgo časa mej sei.oj. Potegi pokliče BoMjau Olgo in jej Začne tiho go voriti.
»Poljubi Antona, — potem pojdi v klet po steklenico na'boljšega vina, da trčimo na vajino zaroko|# —
Go-eče sta se poljunih, nI bilo treba Bil ti ju. Olga pa je skočila vesela po vina — in za tem fie enkrat, dva, — Mura« I B Itjan p> je tako do g.i t k-d na siravje mlad ga para, da jekon^Čno zmol: »Vi nŠ ti dekle, tako je prav! Z taj imaš vrlega peka; — mojster mora postati nafi Anton in voditi oiojo kupčijo, a ti boš <iobra go-
oJlepnejo, ampak rajše pomnWe v t^" 1886.
»Edinost« stane 6 gold. za vse leto, 3 gld. za pol leta, goM. 1.50 za četrt leta in 50 soldov na mesec.
Heletristična priloga pa za naročnike »Edinosti« za vse leto gld. 1. za pol lpta 50 soldov, za Četrt leta 25 soldov. Zn nenaročnike pa gl. 1.50 za vso leto, 80 soblov za pol leta, 40 soldov za četrt leta. V tržaških tabakarnah pa se bode prodajala priloga po 2 solda.
Prijatelje in naročnike naše prosimo, da nam tudi v bodoče zvesti ostanejo ter pridobe še novih naročnikov, kateri naj nam precej pošljejo naročnino da bomo mogli svojo upravo dobro vrediti.
Slovanske skomine.
»L'Indipendente«, rudeči, dobro znani list, ki maha z nemilostjo po vsem, kar le malko diši po slovanskem in tem bolj po slovenskem, prinesel je v svojeg štev. 3084. članek pod zgornjim naslovom »Fumano slavo». Ker je prekoristno, da se sovražnika spozua, predno se ga napade, zato smo mi omenjeni članek tukaj preveli, da tudi naši bralci zvedo, kako vedo slovenski sovražniki proti nam pisati in svetu prah v oči metati.
<Kranjski Slovani (sic), ki so središče vseh nemirov in bojev proti narodom, ki pravno in naturno v sose lnjih deželah prebivajo, poskušajo zdaj pa zdaj s kako novo idejo vliti olja v ogenj.
Pred vsem so tirjali, naj bi južna železnica postajam, ki stoje na slo-venskej zemlji, premenjala ime iz nemškega v slovensko. In ravnateljstvo južne železnice, siljeno po ministerstvu Taafe (sic), ■ privolilo je temu ter z drugim imenom nazvalo 14 postaj na Slovenskem.
Sedaj (kedaj ?) pisalo se je v
""I.
ločila od
tržaška okolica sama upravo
naj bi se Trsta ter si delala. Stvar je sama ob sebi smešna, kajti ni treba dosti možganov, da se spozna, jeli more naša okolica z svojimi bogatimi pridelki postati samostojna ter vladati se sama. Malo prinašajoča zemlja, dobri in hitri zaslužki v mestu so odvrnoli okoličana od obdelovanja lastnega zemljišča, čeprav bi jim boljše njih obdelovanje, gojenje živine in sploh dobro gospodarstvo-lahko mnogo večjili dohodkov dajalo ter slabe odnošaje okoličanskih občin poboljšalo.
Nekateri mali posestniki izhajajo še precej dobro z gojen cm cvetic, katere v mesto prodajajo.
Ali v naših okoličanih prevlada nebrižljivost in lenoba in njih žensko so primorane skoraj same vzdržavati družirio. To je |rava — nenrav, ki se še nahaja samo v malej okolici Lionskej na Francoskem.
Gospod Nabergoj, ki zastopa okolico v dunajskej zbornici, Škodil je mnoffo več nego koristil onim okoličanom, ki so z svojim glasom pripo-! mogli, da je zadobil poslansko mesto, I ki mu več donaša, nego njegova ne-Irodovitna polja.
Slovanoljubi zastopnik ni nikoli si prizadeval zboljšati okoličanskih odnošajev, podpirajoč dobre misli in osnove (laškega) tržaškega poljedelskega dr.ištva in poljedelskega minister-stva. On (namreč Nabergoj)je rajši usta-novljal Čitalnice z sedežem v okoličanskih krčmah, kajti njemu je manjkala zavest, kako pomagati k napredku temu ljudstvu, ki je namenjeno in udano delu, v tem ko seje požuril užigati narodno mejusobno sovraštvo mej demone vina in alkohola, pijače, kojo največ ljubijo njegovi (NabergojeviJ pijani čestitci (okoličani !)
Ideja ločitve okolice od mesta ni nova in Nabergo j jo je uže leta 1868 prestavil v mestno zbornico. Mestni
spodinja. — Pa ne tistih komediantov, — saj veš. vraga, ne vem. kaj ti je tikrat padlo v k lavo I Saj aetn »ekel; Pek mora biti, ~ in je l Zdaj si p t še sama zadovoljna, — pa tudi mora* biti I — He, — kaj ni res?« —
»J«. jp, — očka l« — reče Olga, — srčno vesela sem, da je tako prišlo. Imam mojega Antona, — in tako postanem žena — mojstra !» —
Štiri te ine za tem dnevom so praznovali pri pekovih poreko: Anton in Olga sta bila poročena. Imeli ho ž&n tnino v vehkej ivoraui DajlepS" gostil me* v me«tu; društvo je b lo veliko in izbrano. Mojster Bofttian j*> sedel pono no za mizo, — kaj ne bi! 'I ak .>ar ne vidi se vsak dan I Vstal je raz sedeža s polnim koza'cem, na bi napil ml-idej dvojici. Kar se vrata oUpro, notri pride t*de»(i fi';k sluga z listom v roc h, in glasno zakliče:
»Ali je tu dvorni pevec, gospod Anton —?•— »D i, tu se n«, — odgovori s krepkim g isom ml mi že on. •— jaz sem dvor' i operni pevec! Kaj želite?« — Sluv! • lin da telegram ter g začu-d je no gle a Pot'm reče Anton mojstru Boštjanu, ki je od straha kar zijal v svojega zeta:
• Ljubi moj oče I OproBtite mi. odpu-stite 0'*i I — Ker mi niste hot-li dati '»vojebčeike za ženo, ančeŠ, takemu ko-
medijantu pa uže ne! — p »stal sem za nek>j časa pek. Ni mi bilo t Žko zam-niti svoi-ga slanu. Moj oče je bil tudi pek in zato petn Imel še kot otrok priliko, da sen se navadil teya rokodelstva! — Prosim Še enkrat, ne bodite hudi1* —
Potem prime Olgo za roko in oba stopita pred starega, proseč ga. naj ima odpusti. Ljubezen, ki sta jo nosiln v prsih •iruu «io druzega, ta ju jf pris Ha tako ravn «ti. Ljubezen ima svojo moć I
Staremu so se ulile debele soize po 1'cih. — objel je mlada poročenca mi namesto odgovora rekel zbranim: »Na zdravje mojega zeta, dvornrgi pevca Antona in ž-nice njegove, Olge J—« T'k I so s koza-ci. veseli živio za ioni po d'o ,i i m godiia zaigra. Srečna sta Ol^a in Anton poljubila z solzninci očmi svega mojstra.
Boštjan je prodal svoje posestvo ter Re je preselil kmalu po poroki na Dunaj k svojima otrokoma. Vsak večer y >»o • 11 v gledišče poslušat svojega zeta. Ponosen je bil na-oj, — saj ga je ves Dunij hvalil in čest 1. Kakor je preje zaniče^ al »komedijante«, iako je sedaj znal c-nit p-tj« in igro.
Anton in Olga sta pi bila sr č-u par,. — itdovoljno "ta živela z starim Boštjanom fie mnogo let)
■DINOST
zastopniki so mu tedaj dokazali, kaka nevarnost je za okoličane, ako bi se to obistinolo in predstavljavec, ustraSivši se toč<\ ki je začela nanj padati, od-te^nol je koj svoje praSanje.
Leta 1868. je nek zbor ' ljubih okoličanskih zastopnikov napravil praSanje v več oddelkov razdeljeno, da bi ho ločenje okolice od mesta obisti-
nilo.
Temu so se odločno uprli prebivalci v/. Kontovela, Prošeka, svet. Križa in Trebč ter poslali svoje proteste, ki se gotovo Se nahajajo v arhivih na še pa magistrata in ki se tudi ohranijo za pisanje zgodovine (*ic !)
V teh dokumentih se bere, da nobeden podpisanih ne pozna za zastopnike onih, ki so prišli k zboru v Rojan. V njih se je trdilo, da poznavajoč namere teh meSačev, ki bodo gotovo škodljive okoličanom, oni so primorani enoglasno se upreti tem sovražnim nameram ter da hočejo, da mestni tržaški statut, ki je po cesarju sankcijoniran, nespremenjen ostane.
Najvažnejši protest je oni iz Trebč in ker ga prav zdaj pred seboj .imamo, naj ga objavimo tukaj : S avni magistrat!
\ nekej seji v ttojanu, kojej je predsedoval g. Nabergoj, sklenole so so reči, ki bi bile vsej okolici na veliko škodo.
Četudi niso naši capivile podpisali teh sklepov, vendar si vsojamo ini protestovati proti tem sklepom, ter pokazati, da smo in da hočemo biti Tržačani. Protestovali bodemo tudi proti vsakoršnemu druzemu sklepu, ki bi se enako glasil. Naj slavni municipij spr.'jrne te naše proteste, s katerimi se mi podpisani upiramo sklepom omenjane seje ter pripoznavamo jodin«* oblast slavnega magistrata za razsodite* in vodenje naših okoliščin in no onih prepitih in tujih mešačev, ki naj bi se po pravici ne vtikali več v te stvari.
Trebče, 18. novembra 1868.
Ne moremo zanikati, da ni poslanec iz Prošeka od tistikrat svojega vpljiva razširil, hujskajoČ okoličansko mladino proti meščanom. Ali vendar okoličani bi poprej dobro premislili, nego bi sledili tega njih tribuna v empirizmu napadajoče politike, kajti ako bi to storili, škodilo bi jim zelo.
Okolica dobro pozna koristi, koje jej izhajajo od Trsta, dokler je z njim združena in egoizem je jedna prvih čednosti okoličanov.
Te slovenske skomino, ki prihajajo iz Ljubljane, niso druzega, nego narodno pijanstvo, ki se nikoli ne obistini. Liberalna stranka nema nad ničemer tožiti. Izazivana v zadnjih volitvah ni se u-ruvila in prav je storila (!). Močna zavest, neoporekljiva pravica, trdna volja, točno znanje tega, kar se ima dopustiti in kar n»% vse to, ki dela pravi značaj večino tržaškega prebivalstva, je neka taka moč, ki noče (se izogiblje) nesramnih napadov.
Naj le drugi vzburjajo deželo, mi jo bodemo branili. Naj nas drugi napadajo, mi bodemo napade odbijali. Mi hočemo, da se nas spoštuje in v tem ne bodemo nikoli do sebe pustili. To je naš program, ki nas bode vodil k zmagi, ako bodemo Jelalni, in sko minam drugih se bodo ustavljali naši čini. —
• •
To so besede prvega liberalnega Časopisa v Trstu, ki zastopa takozvano liberalno tukajšnjo stranko, koja namesto stopat' po stopnjah pravega liberalizma in pravice — krati pravice vsem drugim narodom, hinavsko govoreč o njih razmerah. Podobni so ti ljudje onim volkovom iz znano prav-
ljice, koji v podobi ovce druge ovčice k sebi vabe, obečajo jim to in ono, sladko na srce govore, v resnici pa jih sovražijo ter iščejo ugonobiti.
Preveli smo gornji članek, da naši bralci zvedo, kako vabljivo in resnično vedo ti zagrizli sovražniki naši govoriti na srce nevednežem in jim prah v oči metati. Ali dobro jih por.namo mi v njih bližini živeči Slovenci, da bi jim verjeli; saj so nam znana njih dejanja v 251etnem pre-vladanjn v tržaškem mestnem zboru in na magistratu ; vsaj je vidno hudo poitalijančevanje, ki se je pod njih vlado širilo po šolah in uradih ; le sedaj, ko se bližajo volitve, boli jih srce nekoliko, tresejo se pred osodo-polnim dnevom, ko bodo morda izvoljeni poslanci druge barve in čuvstev nego so oni —• ki ne bodo gotovo več hoteli sedanjih ničvrednih uradnikov na magistratu in v uradih pod svojim vodstvom, ampak z dobro bre-zovko pometo, kar je zastarelega in malovrednega. Hlače se marsikomu tresejo, ko pomisli na dan, ko bode morda moral pobrati kopita iz mastno službe, ki mu je dosedaj mnogo nezasluženega denarja prinašala, ali pa, ko bode z manjšo plačo in morda še večjim delom moral zadovoljen biti.
Ali prostora nam nedostaje, zato prihranimo si o gornjem programu Lahonov k letu govoriti, do tedaj punctum. Čestitim čitateljem izražamo prisrčna voščila o priliki novega leta : Bog daj, da se žalostni odnogaji po Primorskem in povsod po Slovenskem prihodnje leto zboljSajo ter da bi tudi nam toli zatiranim Slovencem zasijalo solnce pravice.	Ljubomir.
Deželni zbori.
Goriški
(Šest* seja i6. decembra).
Prebere in potrdi se po navadi zapisnik in oddajo se novo došle peticije.
Dr. vitez Tonkli poroda o proračunu Avfike, dr. vilez Pajer pa o onem Ajeliske io Joantiizke občine za leto 1886. K»-r presegajo preudarjene občinske naklade 50 0\0 i2ravnega davka, motnjo se priporočiti v najvišje potrjer.je, da se bodo smele pobirati. Se sprejme — Dr. vitez Tonkli poroča v imenu deželnega odbora o prošnji goriškega m> »ta. da bi se mu dovolilo posojilo 550.000 gl i., s katerimi bo zidalo kosamo zh vojake topničarje, napelje pitno vodo iz Mrzleka ali iz Čepovana ter po-pravi m popolni mestne podzemske jarke in odtoke. Dr, Gregorčič nasvetuje, naj se predlog radi svoje va2n< sti izroči finančnemu odseku v pretres; dr. vit z Maurovich priporoča, naj se predlog sprejme, ker je b>l v starešinstvu in v deželnem odboru uže dovolj pretresen. Zbor uiu pritrdi ter dovoli posojilo po nasvetu deželnega odbora.
Za tem poročil je J. Gasser v imenu deželnega o »bora o prenaredbi g. 11. pravil kmetijske šole zastran učitel|skm pokojnin ter je svetoval, naj bi stalno nameščeni učitelji imeli ono penzljsko pravico, katera pristoja drugim deželnim uradnikom, ki so stalno namtščem. Dr. Gregorčič predlaga, naj se odstopi U predlog finančnemu odseku iz tega namena, d:t bi presodil, ali bi se ne dala določni primernejša razmera med plačami ravnateljev in asistentov deželnih kmetijskih šol v Gorici, ker je do zda] malo da ii«* 1000 gl i. razlike med njih plačami.
Po kratkej debati se j<» edborovo poročilo z dostavkom Gregorččevim vrnilo dcželnemn odboru.
Dr. Ab «m poroča o proš' ji občinarjev z Svetega. Tomačevice, Mali.lolu, Vo'Čji-grada za ločitev od Knmenske županija. Prošnja se o istopi d**želnen>u odboru, da ukrene kar |e potrebno in da poroča o tem deželnemu zboru. Isti poslanec poroča o p'ošnji Koj^Čanskega županstvi« za-Iran • mena i i sedeža županij- . Zbor t-k ene, da županija se iuienti|e K-jŠČanska m da županijski se b i (nra i) ima biti v Kojskem. Na predlog istega poslanca v imenu deželnega odbo-a odstopi s» prošnja županstev Loka ver, in Sv. Kr<2, da bi se cesta skoz Lokav* c uvrstila me t skladitvne.de želnemu odboru z nalogo, da st1 ar nr^trese m potem o nji poroča, oziroma da stavi svoje predloge.
Poslanec Ivančič poroča o prošnji uči-teljdk'h društev tolminskega.sežanskega in iz okobce goriške, da bi se premenila nekoliko Šolska postava. Znor zavrne pro&njo-
Istl poslanec poročal je o prošnji lovske družbe tržaške, da bi se premenila loveki postavi v nekaterih točkah. Deielni zbor je sprejel nasvetovane premembe, tako da saaj se v onih točkah (gltdć prepovedanega časa) ujemajo goriški, tržiška in istrska lovska postava.
Dr. Nik. Tonkli poroča v imenu pravnega odseka o prošnji Žagarske občine, da bi se preklicala prepoved kozje paše. Deželni zbor odstopil je prošnjo deželnemu odboru z nalogo, da jo še nadalje pretrese In da v bodočem zasedanji o nji po-oča, oziroma da stavi svoje predloge.
Dr. Verzegnassi poroča v imenu pravnega odseka o predlogu deželnega odbora, da bi se mons. PavletiČu izbrisal dolg 2078 kil. 59 1|2 kr.
Dr. Nikolej Tonkli poroči v imenu pravnega oiseka o prošnji Jožefa Muznika in Franca Fona v Bolel proti o Iloku ondašnjega sfareSintva in deželnega odbrra v zadevi uJitmnskih pravic do občinskega premoženja, katere naj bi se imenovanima prisodile.Deielni »bor sklene, naj se prošnja zavrne, ker pritožbe zoper take naredbe deželnega odnora ne spadajo v področje deželnega zbora, ampak v področji c. k. najvišje upravne sodmje na Dunaji. Dr. Verzegnassi poroči o proftnji Števerjanske ohčine, da bi se cesta skoz Krojno sprejela med skladovne, oziroma da bi se it meno popolnitev dovolila denarna podpora iz deželnega zaloga. Glede prvega prašanjt odstopi se prošnja deželnemu odboru, na stopi v dogovore z okrajnim cestnim odborom v tej zadevi; glede drugega prašanja izroči se prošnja peticijskemu odseku, ki naj poroči, ali more dati ceati uže letos kako podporo. — Hačun naloženega in tujega denara za leto 1884, o katerem poroča v Imenu finančnega odseka poslanec I. Gasser. potrdi se, kakor je bil predložen po deželnem odboru.
Zavrnejo se naslednje prošnje: Lucije vdove Komavec za podporo, ajdovskega županstva za uravnavo Lokavščeka, vdove Rubhia za povišanje pokojnine gabenkega županstva za podporo, da bi se popravil most čez Granico, Mirije vdove Thomann za podporo občin Bole in Kreda za podporo Franca T'zvišani iz Vilessa za nagrado Županstva v Višku za polirne stroške.
Dovoli se občini rifemberški za bram-bena dela ob potoku Ravnjaku 200 gold. dvema učencema Marijanske obrtnijske Sol« podpora po 60 gld., trem po 20 gld., enemu 50 gld. iu enemu 40 gld. Za svečavo in kurjavo v Marijanski šoli dovoli se za letos proti povračilu 400 gld., v katere se všteje 100 uže danih gld. Dijaku Francu Planiscig-u dd se podpora 50 gld. Vdovi Katarini Planiscig dovoli se podpora 25 gld., maloletnim otrokom rajnueea deželnega uradnika Pajerja, Ani in Elizabeti, podpora 80 gld. Potem se seja sklene.
Sedma seja 18. decembra.
Prebere in potrdi se zapisnik prejšnje seje Deželni glavar odgovori na interpelacijo poslanca del Torre ja z t stran ceste Homans-Fratta rekofi, da deželni odbor se je ravnal po veljavnih pogodbah, da županstvo v Romansu ni umelo prav dnločeb gledć ceste, o kateri se govori. Odgovori v daljšem govoru tudi na interpelacijo poslanca Dottori-ja radi zastankov na glavnici in obrestih v znesku blizu 40 000 gold., katere ima zemljiško odvezni zalog še potirjati.
Sprejmejo se proračuni nekaterih občin za leto 1886, o katerih je poročal dr. vitez Paier. Na predlog dr. vit.Tonklija vimenu dež^lnegi odbora dovoli se mestu goriškemu podpora 1000 goji. zi nakup Della Bona ve biblioteke starih kniig, rok- pisov pergamentov iti. proti temu, rit se dovolj poskrbi, da rstuie knjižnica v Gorici. Poslanec J. Gasser poroča v im^nu dež-lnega odbora o upokojenji vodje d^ž Ine ktne-t'jske šole, slovenskega oddelka, Franoa Povšeta. kateremu se določi postavna pokojnina 480 gld.
Prošnja cestnega odbor i tolminskega, da bi se sprejel med skladovne ceste oni kos, ki gre s K-izarskega na Vrh Melu nad Volčami, odstopi se po nasvetu dr. Nik. To n klij a v imenu pravnega odseki deželnemu odboru, da o tem poizveduje in poroča v prihodnjem zasedanji, Prošnji sosedov 'z Majnice za raz ielitev zeml)iŠč o kateri poroča N. Bena rdel I i v imenu pravnega odseka, o istopi se d»ž Inemu odboru v pretres in morebitno predlaganje,
D A. Gregorčič poroči o računskih sklepih Štipendijskega z«J -a in glavnega zaloga za uboge zi leto 1884 in o prora Čunih istih zalogov za bto 1886. Oboje sprejme deželni zbor p> nasvetu finančnega odseka.
Dr. Venuti poroča v imenu peticjske^a odseki o proŠtnj društva sv„ Vicenca v Goric, ki j- ustanov lo štu ientovsko ku-h t njo in konvikt in ki rrosi /a ti ustanovi primerno podporo. Zbor dovoli 200 gobi. Enaka vsota dovoii se po nasvetu htega poročevalca odboru za konj-ke dirk*1 v Gorici kot dones-k za premije takim konjem ki ko v iieželi vzrasili in ki so viedni prem ija.
Poslanec I anč č poroč« n proŠnjih mnogih goriških dijikov ia višjih Šotah, ki so se oglas il za podpore. Po njegovem nasvetu v imenu peticij^k-ga odseka dovoli se A loj z j ii Franku podpora 50 gl. Po
80 gl. dobijo Matevž Primožič. Matija Fa-bijan, Rihard Pistotnig, Ivan KuŠčir, Anton Vidrig. Rihard Schmutz, Rudolf Mu-slna, Eluvard Strausgitl, Alojz j Ratzmanu, Adalbert Fornasarig, Miha Comel. Evgen Klietsch, Jožef Brumat, Franc Gatlnelli, Viljelm Dominko, Ntpoleon Morpurgo, Peter de Franceschi, Hieronim Lncchir Cezar Muimč. Po 100 el. sta dobila Karol Cernettig in Ludovik Ghiades. Zavrnili sti se prošnji Franci TrampuSa in Jožefa Laha.
S tem je bila končana Beja. Kranjski.
(VI. seja, 14. decembra )
Ko se je pretita! in potrdil Zapisoifc zadnje seje, razdeli g. deielni glavar došle vloge in peticije. Potem g. deželni predsednik naznani, ria je cesar blagovolil na-znanje vzeti zahvalo, ki mu jo je deielni* zbor izrekel na Njih blagodušno. poškodovanim krajem podeljeno podporo. — Vladna predloga o razdelitvi skupnih zemljišč in arondiranji gozdnih mej se izročita posebnemu odseku 7 udov, ki se bod« volil na koncu seje. Predlog o donesku 50.000 gld. za železnico Kamniško se Izroči finančnemu odseku, potem pt se glede pobiranja deželnih pnklad brez ugovora sprejme sledeča postava:
i . Z i pokritje primanjkljajev deiel-nega zaklada, zemljišno odveznega zaklada in normalno-šolskegii zaklada za 1.1886 st imajo pobirati od l.januvarja I. 1886 dalj« do dneva Najvišje stukcij* deželno-zbor-skih sklepov, s kterimi se bodo sklenile deželne p iklade za I. 188t> ravno iste pri-ki »de in naklate, ktere so se s Najvišjimi odloki od 7. j m livarji 1.1885, 26. riecam* bra 1.1884, 18, juniji 1.1885 in 28.decom-bra i. 1884 za dotičoe zaklade potrdile, namreč :
a)	za deželni zaklad z 21'/, na vse ne-posred ne davke s državnimi prikla-dami vred. in z 20'|, na uiitnmo od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, in z naklado po 3 gld. od vsakega hektolitra porabljenih žganih pijač;
b)	za zemljišno-odvezni zaklad s 16*|# na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z državnimi prikla-daml vred, in z 20*|t na ulitnino od vina, vinskega in saduega moiu in od mesa;
c)	za normalno-fiolkl saklad z 10'[# na vse predpisano avoto vseli neposrednih davkov z nemi prikladami vred. 2. Dei-lnemu oiboru se naroča pridobiti nemudoma sklepu pod točko 1. Najvišje potrjenje.
Poročilo o iganjepjvstvu se z dnevnega reda odstavi, ker mora gospodarski odsek nektere okoliščine še nekoliko pretresati.
Pfolnja županstva v Zagradcu, da bi ae na Kiftko-Grosupeljskl cesti pobirala cestnina se zavrie,
Poročilo deielnega odbora o govedoreji in v tem oiiru nameravani postavi se jemlje na znanje in izreka deželni zbor nado, da se bode ta postava z novo občinsko postavo predložila v obravna-o. Gk deielni predsednik oljmi, da bode svojo skro obračal na to zadevo.
Poročilo deželnega odbora o prošnji Tri»škega mena zaradi nap ljave vode u Bistrice v Trst se j»m)js na znanje, ker imajo to reč najprej rešiti politične oblasti. (Ne bo nič iz tega}.
Pri p ročilu gospodirsk ga o'spka e osuševanj' in vravnavanjt vouA v Planinski in Lniki dolini pre liga g. poslanec Kiun, ua se enako, kakor v Planinski In Loiki dolini, skrbi za odpravo povoden! v Ribniški m Kočevski dolini. — G Pa-kiž omenja škode, ki jo po vodi trpi Lo-potok pa Dobrepoljska dolina in okolica Rafrc4 ler predlaga, i.a| se ti dva okraja omeniata v predlogu. — D .Dole-nec omenja povodenj v LoŽn, ki bi s.? lahko brez posebnih stroškov odp avilu. V ta namen predlaga, naj se dežel ii odbor poob a-ti dati vasem Ni d lesk Pod-cerk^v in Dane iz dež-lnega zaklada Št. IX. (^ubveneje z i vravnavanje vo 4J pn-uieruo 1'odpon. za vravnanj - i otok;« Oberh v Danskem logu, kakor bi ro ndebžeici predložijo načrt in r« izkažejo, kako hotč «ami pripomoči p'i tem delu.
Pri glasovanji se sprejme sledeči p-( dlog gospodarskega odseka s pristav' gosp. poslanca Klunu : Deželnemu r se naroča podpirati ua vso moč >> za osuševanj- kotlinskih doli' Cć'knici in Planini, ravno ' 4ki In Kočevski <iolini in >	jr-
Ž «vno postavo z dnć 30.f	s-ilka
116, delati n i to,	delo s
»•»močjo urž vne pod,	m >goče
zpeljano.
Tudi predloga g. Pakiž., in dr. Dolenca sta biU »prejeta.
Prošnja "bčine Senabor v dolini vj-navski zi podporo pri vravca»i potoka se oč deželnemu odboru, da do vod primemo pdiporo, kedar s»* mu Iz-"■očč potr-1,ni načrti in dokaz . G Lav-•■enčič t-iplo prlpo oči ta predlog m omenja vHik* *ko le, ki jo Bela prizadeva Se-nabo-ski občini. Govorila sta o tej zadev} še g. D-Žman in deželni pr-dsedmk.
Prošnja (krajne^a cestnega odbora
EDINOST
Kočevskega, da *• okrajna ceata od Lju bljane skozi Kočevje, Črnomelj v Metliko u vrati med deželne ceste, •• izročil d«|e|-nemn odboru v prevdarek. G. Suklje ome* nja, da bi bilo silno potrebno spremeniti cestno postavo in izreka leljo, naj bi de-ielnl odbor že v prihodnji seji izročil načrt nove cestne postave, t kteri bi se na-bajale tudi deželne ceste. — G. deželni odbornik Detela na to odgovarja da se bode tak načrt deželnemu »boru izročil £• v tem zasedanji. (Dobro, dobro!)
Prošnja cestnega odbora Kočevskega, da bi se fte enkrat pregledala cestna proga Kaptol-Fara po iavedencib, se izroči deželnemu odboru. — Okrajnocestnemu odboru Ilirski Bistrici za neko popravo na Pivški okrajni cesti predlaga gospodarski Odsek 600 gld. podpore. Dr. Dolenec predlaga. naj se deželnemu odboru naroči, dovoliti tudi večl znesek, ako bi ae pokazala potreba. G. Dežman pa je nasve-tova), naj se ne dovoli 600 gld., ampak ae sploh reče, da se dovoli primerna podpora. Pri glasovanju se sprejme predlog g. Dežmana.
Poročilo delelnega odbora o podpori obrtnim nadaljevalnim šolam, o sestavi lolsklh odborov za te Sole in o podpori učencev in učenk v strokovnih šolah na Dunaji se jemlje na znanje,
Konečno se odpišejo zastanki doklad na ulitninaki davek v znesku 6887 g(d. 74 kr., potem s^ voli odsek ca prej izročene postave glede razdelitve skupnih zemljišč in vrrvnrvanja gozdnih mej: Izvoljeni so bili: LMela (oač-biik). Dev, Dolenc, Klun, Scbwegel (namestnik), Faber, Lichtenberg. S tem je končala seja.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Ctsaričin rojstveni rfaa*se je 24. t. m. na Dunaji v vseh cerkvah in božjih hišah slovesno praznoval. Božje službe so se udeležile gosposke in mnogo pobožnega ljudstva,
Nekdanji minister in tedanji general proknrator dr. Josip OUser je zadnjo soboto za pljučnico umrl. Mož je bil jako nadarjen in v ustavovernem ministerstvu duša vladi.
Solnograiki deželni \tor je v seji 21. t. skietiol prošnjo na obe hiši državnega zb ua in državno vlado, da se k malu s železnico čez Ture planine zveže Soino-grad s Trstom.
Carinska konferenca v Budimpeiti je bila 23. t. m. končana, določili so se cariniki tarifi.
Za sarajevskega metropolita je bil imenovan arhimandrit Nikolajevlč,
Vnanje dežele.
Srbsko-bolgarski raipor. Poročilo iz Bel-grada o i 22. t. m.: Vojaška komisija je včeraj popoiudne sklenola, da se Ima demarkacijska Čita določiti na obeh straneh po dva kilometra od deželnih mej tako, da bo neutralno ozemlje fitir kilometre široko.
—	Drugo oficijelno poročilo od istega dne iz Belgrada; Premirje je bilo na podlogi od vojaške komisije sprejetih določb sinoči podpisano in lina trajati do 1. marcija. Dotični zapisnik s>ta podpisala tudi oba vojaška komisarja. Srbi takoj začuo zapuščati bolgarsko zemljo. Neutralno ozeml|e 1)0 na obeh mejah znašalo po tri kilometre. PoblaŠčenca od obeh strani za mirovno razpravo ne imata takoj imenovati.
—	Poročilo i i Pirota od 22. t. m.: Premirje se je včeraj podpisalo in ima trajati do 1. marcija prihodnjega leta. Ako bi se do tega dne mir ne Bklenol, trajalo bo premirje dalje. Po 1. uiarciju se ima premirje
set dni pr<;d početkom vojne odpove-Srbi zapuste bolgarsko zemljo do 25.
M-a, Bolgari srbsko zemljo do 27. i ' kraje, v katerih gosposke zopet ,	delavnost, zasedejo pet dni
po	-aŽne vo|ske zopet domači
voju	'»zemlje je na obeb me
Jati po .	Široko. — Poročilo Iz
Si>dca o..	*nez je izdal ukaz, v
katerem nazu«	kitmeuo premirje
ter se zahvaljuj! nikom in vojakom za hrabrost in izvit,.uo * edenje, pripoznava hvaležno, da ae je zahvaliti neumorne) surbl ruake^a carja iu izvrstnemu podu čevanju ruskih urnikov za vspehe bolgarske vojske, ki bo vojake učili disciplino, hrabrost in ljubezen do domovine, katere lastnosti so vojski zmago naklonile. — Porodilo iz Belgrala od istega dne: Petsto bolgarskih pn stovoljcev j« napadlo vas
Jelasnico v Vranskem okrožji ter jo plenilo. Dve njim naproti poslani srbski kompaniji ste jih zapodili v beg in 150 prostovoljcev uieli; s temi se bo postopalo po vojnem pravu. — Poročilo iz Sredca od 24. t m.: Poslanica poveljnika v Izvorniku o i 23. t. m. poroča: Srbi so ob Štirih popoiudne i močnimi rednimi krdeli napadli vasi Novoselo in Krivafer, boj je trajal do 7 in pol ure zvečer. Bolgari so se krepko držali. — Iz Belgrada se poroča istega dne, da oi res, da se vsrbskej vojski kuŽe upornost, in da je po poročilih generala Horva-toviča mej vojaki najboljši duh. (?) — Druga poročila pa hočejo vedeti o krvavih uporih mej srbsko posadko v Belgradu, o nezadovoljnosti generala Horvatoviča. ki hoče odBtopiti, o protidinastiČnih izjavah in trde celo, da se srbski kralj ne upa aapuBtiti vojske. Celo prazno vse to ni, prestol srbskega kralja ni zelo trden, omajal ga je najbolj sam.
Poročilo iz Sredca od 26 t. m. : Po defiliranju vojske Be je knez zahvalil di-plomatičnim opravmkom, da so vojsko z svo|o pričujočnostjo počestili. Po mestu vihrajo prapori, ua vojnem ministerstvu se vije tudi ruski prapor. Zvečer je bilo mesto razsvitljeno. — Poročilo Iz Sredca od 28. t. m. : Knežev dnevni ukaz naznanja da je sovražnik zapustil deželo ter pripo-znanja brabrost in poŽrtovalnost bolgarskih vojakov, ki so dokazali, da kri njihovih prednikov zmagalcev Bizanca, tudi po nj. hovjh žilah teče. 25. decembra so se srbski vojaki, katere je zakrivala megla, pribli žali bolgarskim prednjim stražam pri Vranji ter začeli od treh strani strelati in so ranili enega Častnika in več vojakov. — Poročilo iz Sredca od istoga dne: Srbi so prelomili pogoje premirja, ker so na valili v Pirot piedno je minolo pet dni, kar so otšli bolgarski vojaki, strelali so na bolgarske žendarme, pušČene tam, da vzdržujejo red ter dva ranili. Bolgarija se je zarad tega pritožila velevlastim ter zahteva zadostitev, — Poročilo is Belgrada od 26. t. m.: Srbska vojska je uže včeraj popoiudne zapustila bolgarsko zemljo, za njo pa so takoj posedli Bolgari Brezovo in ozemije ob Tirnoku in tako prelomili pogoje premirja. — Poročilo iz Belgrada od 28. t. m.: Srbske gosposke so včeraj aosest vzele Pirot. Bolgarski vojaki so iz Pirota vse se saboj odnesli, celo veliki zvun. Kraljev ukaz je napovedal obsedni stan za plrotsko okrožje.
Poročilo iz Belgrada od 29 t. m.: Mi-nisterstvo je odstopilo, kako barvo bo Imelo novo, ne še imenovano ministarstvo, to Še ni znano. Vse je zelo napeto, bati se je prekucije.
Turška vlada je vsled poslanice bol garskega kneza o i 18. decembra 23. t. m. poslala velevlastim okrožnico, v katerej se izreka ia to,da Srbija plati vojno odškodnino Bolgarij', ker je pravično zabtevanje bolgarskega kneza, kakor zmagovalca, in priporoča velevlastim, naj se za to pote gno. Tu ima turška vlada prav.
Kreteniani so poslali velevlastim spomenico, v katerej zahtevajo združenje z grškim kraljestvom.
Papei je na voščila svetega zbora 24. t. m. odgovoril, da bi papeževo stanje Rimu, ako se Rim papežu ne povrne, še takrat bilo nestrpno, ako bi italijinska vlada ne proganjala cerkve in se držala zmerne politike.
Na Francoskim je bil 28. t. m. za načelnika republike zopet izvoljen Grevy izm^j 589 je dobil 457 glasov.
V francoskej poslan s kej zbornici je 22 t. m. Fr»ycinet naznanil, da se je z Ma-dagaščani sklenol mir. Francoska doli pokroviteljstvo nad vs-m otokom. Francozi Of sedejo Tarnat tve, dokler se jim ne splača deset milijonov vojne odškodnine. V Ta-nanarive se ustanovi francosko poslanstvo in opraviteljatvo za zunanje zadeve. Ta ugodna v< st je na francoske poslance moćno vplivala i njej se ima vlada zabva liti, da je pozneje zmagala o toikinskej znievI, ki se je razpravljala v dveh prihodnjih sejah. V seji 23. t. m. je Brison jako gotko priporočal dovolitev kredita i interesu narodne česti. Vlada neče Tonkim osvojiti, ona hoče le pokroviteljstvo; ona uredi finančno kontrolo, da bo pozneje dežela mogla sama t-krbeti za svoje potrebe iu ustvariti vi jsko iz domačinov, 24. t. m
ae je nadaljevala razprava. Po govora vo;n*ga ministra je Clemenceau hudo napadel vlado, zahteval je, naj se tientslnska pogodba pregleda in očital Ferry-u, da
tudi denar pobiral. Z razdelitvijo daril bi e« spojila lahko kaka veselica v lati namen.
Povedati je tudi vredno, da smo do-rj. .	_	b:li za te praznike meso neitaj boljši kup,
je Bismarka prosil pomoči; vs!ed teb be-lker se je mej bivša dva mesarja vrinol š«
sed je VBtal tak hrup, da Feny ni mogel odgovoriti. Clemenceau je dalje rekel, da je za republ k> selo važi.o, da se davki znižajo; tonkinsko prašanje pa to zavira i dela nezložnost mej republikanci. Fr»y-cinet je dokazoval, da ni mogoče zapustiti Tonklna, ker je na vagi francoska čast; tu gre za prašanje, ali srne imeti Francoska zunanjo politiko. Potem se je razprava končala in pri glasovanju za 75 milijonov kredita je zmagala vlada z 273 glasovi proti 267
Italija v Afriki vedno dalje sega. V soseskah okolu Masavaha bo Italijani razvili italijanske prapore.
DOPISI.
skedeaj, 29. dec. 1885. — (Izv. dop.;
—	Pri nas se je uŽe začela volilna agitacija. — Te dni je bil. g. Ant. Knžauac pri nas v gostilni Sumanovej in zbral okolo sobe nekoliko svojih pristašev, kateri so sklenoli, da bodo rušili disciplino in Šior Antonija de Zaule kandidovall ua svoj račun.
Ogromna večina voiilcev pa je za g. PeršiČa. ki je aknprem c.k. uradnik, go tovo neustrašljivejši od neodvisnega ali se zvezdami I. vrste koketujočega g. Kri Žanaca. Gotovo je g. Toni de Zaule vreden vse česti, da si je z ničesa napravil lepo premoženje; ali to mu ne daje še pameti, učenosti in kreposti dovolj, da hi mogel Slovence zastopati v dveh dež. zborih. — To je uže več nego Človekoljubje, kaj ta-cega si pod Taaffejevim mimsterstvom niti ministri in namestniki ne upajo.
Zatorej prosimo mi Skedenjci g. Križanca, katerega sicer spoštujemo in smo ga pred leti celo kandidirali, akoprem so nam tržaški Progressovci in še celo nekateri takozvani patrijotje (desničarji) pre tili, da ga ne potrde, ako ga tudi izvolimo;
—	in da so tobko levičarji, kakor tudi ne kateri desničarji kaj tacega v stanu to se je pokazalo pri izvolitvi g. dr.Bizjaka.
—	naj miruje
Mi Skedenjci, to je večina naših voiilcev se je Zdaj popolnoma zedlmla za g. Peršiča, katerega bode tu ii društvo Edinost na naSo Željo kandidiralo in da ne bo prepira mej narodn.aki, ter da ne hode fra i lue litiganti godlral tretji, tojePro gressovec, Dr. Cambon, ki se je uže tudi začel ponujati po cikotjaŠkt-j gardi, ki se zbira v onej krčmi, v katerej bo se nedavno lovili osli, katere je moral krčmar za rep po stopnicah iz hiše uleči, svetovali bi g. Križancu naj se Še za Časa javno po listih odpove vsakej k indidaturi v i.ašej vasi. S takim, ravnanjem pokaž-, da je v resnici pravi patrijot. — Nuj se Sior Ari-tonio no izgovarja na nekatere naše kukavice, češ, da ga oni hočejo imeti; proti njegovej volji ga tuai ti ne morejo tolikanj ljubiti, kajti l'amore deve esser« re-ciproco, tudi naj se ue zgovarja na Dim merja, Tomasini-ja, ti gospodje imajo zadosti opravka z mestnimi volitvami; tam naj vse lepo vredijo, okolica jim uže pošlje na pom< č pravib p .trijotov; ml okoličani to sami zidenemo, ne da nas uč mestna gospoda, katera, kakor smo uže r«kli, ima v mestu posla nad glavo; naj gleda da tam vse dobro opravi.
IZ .tjdov^iae 24. grudna. (Izv.
dopis). Lepo, naprav lepo navado je uvedla uŽe pred leti v Ljubljani gospa Moosova, tadaj še vlastn'ca deki škega odgojiteljjšča. Ona s- je na Švicarskem šolala iu tam je videla, <ia no se za Božič od strani h"lj premožnih ljiitiomilih ljudi za ubogo Šolsko iltco obleka, obut'v ter nčni pripomočki nabirali ter ni sveti večer razdel'li. Ta lepa navada se je v Ljubljani uže prav ukoreničla in leto za letom imajo ubogi šolski otroci vesel večer. Pri nas v Ajdovščini pričela se je lu n letos ta lepa navala. Gospa Krstnik, vrla narodna naša učiteljicu, opozoiii t je ua njo naša dva trgovca g. Angelo Cas..grande in g. Avgusta Do lenca iu ne zaman. Prvi gospod je dal v sredo 23. t. m. za več oeklet snovi za napravo kul, predpast ikov in rutec za glavo. D ugi je dal 10 narejenih hlač za ubog« f i nt i*. Oboje se je v šolskem poslopji. v pričo krajneg« šolskega sveta in po lepem o»g"voru g. župnika, po g. nai-učiteiju J »k. Setničarju raz lelilo učenkam n učencem, kateri so darila z veseljem 'omov odnesli.
Vsa hvala za sproženo misel gospej Krstnik. <g.i hvali pa tudi gospodoma darovalcema, * B<>g daj, da bi se ta lepa vpeljava pri nas tudi otiranila in da bi ^e lenaa darovalcema še drugi n-<ši blugo-stojnlki pridružili. N<|boljŠe bi bilo gotovo, da bi se vsako leto par tednov pred Bo iič> m sestavil poseben odbor naših gospej, kateri bi v ta blagi namen blago in p=i
tretji, kateri je cene mesa znižal tako, da se dobiva sedaj meso po 40 kr., drugače bi ga morali Se vedno po 52 plačevati, dasi tudi je žival zelo po ceni. živela konkurenca I
Lozice na Ipavskem dne 25. decem.
V vašem cenjenem listu štev.96 se nahaja mej drugim tudi dopis, oziroma poskus opravičenja iz St. Vida na Ipavskem od1 dne 29. novembra t. 1. Ker je vsebina tega dopisa po večem neresnična in ste v njem tudi imeni podpisanih navedeni, prosimo slavno uredništvo, da v najino obrambo vsled tisk. postave v enem prihodnjih listov to le objavi:
Mi dva podpisana v gori omenjenem dopisu z imenoma navedena, javiva, da nikdar nisva škode, storjene po povodnjl dne',»9. avgusta 1.1 ae žandarmerijo cenila, kajti tudi nikdar in oa nobenega nisva v ta posel pozvana bila.
Resnica je le, da sva cenila polkodo-vanje v izmislu davkarije v navzočnosti enega davkarskega uradnika in to k iz-ključljivo zaradi polajšanja davkov poškodovanih paicel. Cenilo seje namreč, ali je uničila povod*-nj '/, ali »/, ali pa še vel na dotičnem zemljišču stoječega pridelka, ne oziraje se na vrelnost zemljišča, nf na porušere in odnesene zidove, jezov#, pohištvo, živež itd.
Pri vsakej poSkodovanej parceli je navzoči davk. uradnik našo izjavo zabilježi! in ta zapisnik v daljno porabo seboj vzel.
R»«b je tudi, da naji jeg.župan potem posamezno k sebi povabil in izpraševal, koliko prilično ceniva škodo enemu ali dinjemu posestniku po povodnji storjeno, ali nisva mu vedela kaj povedati, kajti, kakor uže omenjeno, bila je najina naloga le, škodo na letošnjem pridelku ceniti, nikakor pa ne škod« na zemljišču samem, ali na zidovju, jezovih itd.
Navedla sva sicer županu par slučajev, katerih sva pe bolj spominala, ali le na mn in površno sva mogla storjeno škodo naznaniti, pri ogromuej večini poškodovanih parcel pa nama tudi to ni bilo mogoče, kajti nisva Bi hotela vesti obteŽiti. Sicer se pa Bploh v našej pod županijo v St. Vid spidajočej podobčmi do najnovejša dobe iz nam nerazumljivega uzroka ni škoda po povodnji cenila, dasitndi smo Župana in tudi žandarmerijo Čestokrat na to opomnil'.
Tem bolj smo se tedaj čudili, da lupan v navedenem dopisu trni, da sva prav tudi ml dva se Žandarmerijo škodo cenila.
Da preidemo na razdelitev miloščine za poškodovine, omenimo le mimogrede, da župau res ni sam seiii in svojemu tovarišu f. 790 izplačal, ampak izplačala sta jima jib g. Obreza, oziroma g. okr. komisar, toda izkluČljivo le na podlagi delilnega načrtu po županu in g. župniku sestavljenega.
Di jo šupan k ljubu navedenih fakt pred javnost stop;], se prtširn m čelom si. občinstvo sodnikom pozvaje, nuj ono razsodi, ua katerej strani je pravica in poštenost, na katerej pa strast in zavist — ta čin smelo prištevamo k predrznosti prve vrste.
Ta najina skozi in skozi resnična izjava je mitnerjena po večem onim poškodovanim Iz naše podobčine, kateri so verjeli, da sva res tudi mi dva se žandarmerijo škodo cenila in so nuji zategadelj, kakor sokrivca nepravične razdelitve mi* loščine ua javnem kraju napak f France Ntborgoj občinski odbornik po meni Pavel Roimtn podžupan.
Iz kanala, 23. decembra. Splošen strah razsaja po nsšem trgu in okolici zarad bolezni angine difterik-. Piizade-vanje g. dr. Gohnaier-ja. seaanjega zdravnika v Kanalu, ies je velike hvale vredno, a dokaz nam ie javna zahvala g. K. Ve-iuš6ik-a od Kobalerjev v cenjenej «Edi-nostiii. da mu je ob enem otei hude bolezni angine d fterike Ženo, hčer iu sina in ml polrjujemo vse to, ker smo v resnici prepričani. Pa ni le teh omenjeni go-
■	pod ozdravil, temuč vse, koji so mu to oolezen o pravem času naznanil'. Prepričali smo se uže davno o zmožnosti, nri-zadevanji in p-ijaznosti tega zdr iv ika, prepričali smo se, da ubogim bolnikom brezplačno v vsakej uri pomaga in vendar ne vemo, zakaj se stvar tako dolgu zavlačuje, da ga slavno županstvo za našega obč. zdravnika Še ni potrdil", k ie tiči vzrt k? Ali morda zaradi plače?
Menim, da je le ta edini vzrok, kar pa bi bilo čudno, ako se pomisli, na omenjani g. zdravnik Ziliteva le polovico letne olače in to le zato, ker omenjeni zdravnik ima svojo la-tno premoženje v Kanalu; ako bi te^a ne bilo, gotovo In bil nže v drug'j službi za 1200 gld.l-tne plače.
Nadejamo se, da k novemu letu naše semnje dobro organizirano starešinstvo v
■	zir vzame to ugodno ponudbo, da z travnika ar. Golmajer-ja kot obč. zdravnika
C D I NO S T
pol-it, ker je ziravlje najboljši zaklad na tem s,vetu.
IZ Rllllil. 23. decembra. — Rim je lepo, imenitno starodavno inesto, občulo-vati mora človek stare gradove, slike, mar-morjeve kipe i.i cerkve, posebno velečan-ska je cerkev sv. petra, kako je ta cerkev izJelana in koliko vrednosti je v njej, tega ne morem popisati. Slave je vredno tukaj petje, mislim da na vsem svetu ni ena-cega; pazljivo sem poslušal izvrstni bariton. l)a°, in čudili sem se mo-al sopranu i> tefiorjn. kdor to petje posluša, mora strmeti. Skofj«, kardinali pridigajo, obhajajo ^like,-slovesnosti po vseh cerkvah, vse cerkve so tako okrašene, da je pravo veselje.
Sv. Oče papež pošilja blagoslov ljudstvu, ali tukajšnje ljudstvo ima malo vere in mnogo je take dihali, ki zaničuje sv, očeta papeža in sploh vso duhovščino; sv. oče papež je res pravi jetnik, vedno je zaprt v evojem gradu, in stražjo ga vo-jaki
Časopisi vedno Ščujejo vlado zoper duhovfifiino, samostane i nune, ki se trudijo v šolah.	,
Kaj je Liherta d'Italia? v resnici lepa je, vsi zapori so polni hudodelcev, Časopisi vsak dan donašajo novosti o umorih, kor-telatah itd.
Skoz Rim teče reka Tiber, ali ni dneva, da ne bi se utopil v njej kakšen liberalec.
Kaj pa Trst? tukaj se uže en rnesje mnogo govoii o Oberdanku, ki se imenuj' mat tire d'Italta.	J. V., okoličan.
Domače in razne vesti.
Imenovanje. G. Valentin Kesovel dosedaj čolni asistent na Krku, postal je čolni oficijul ter je premeščen v Trst. Čestitamo in se veselimo! Gospod Kosovel je v Trstu posebno mej ljubitelji dob'ega iu lepega petja jako čislan.
Iz inesine seje dne 22. t. m.
imamo k zadnjemu poroČiiu še nekoliko dostaviti. Komisijni udje za vodstvo voli-tcv v mestni zbor se niso volili, ampik pridržali vsi oni, ki so vodili pop-ejšnje volitve. — Računsko poro ilo in sklep za leto 1884 sta se p-ečitala; primanjkljaj znaša 87989 gld. — O splošnej proračtinskej de-bati sino zadnjič poročili. Izvršila se je naglo ter se prestopilo v podrobno razpravo, iz katere posnemamo to le: Sprejeli so se ti le naslovi: naslov I. glavni zalog 7. 4600 gld. rednih dohodkov,n in z 2130150 gl i. rednih in 3500 gld. izvenrei-nih troškov. Naslov II. N" posred nji in po srednji davki: redni doho iki 2.228 000 gl. izvanredni dohodki -'1000 g i,, skupaj 2,'231.000 gld.; redni troški 88I.O1O gld., izvenredni troški 100 gl., skupaj 881.710 gld. Naslov ITI. zasebno občinsko premoženje: reini dohodki 570.540 gl., redni troški 478 8UI izvenredni 1.oški 30 970 gl., skupaj 509.810 gld. N aslov IV. Javni poduk: re inl doho ki 59 660 gld., redni troški 476860 gld., iz-venreuni troški 2500 gld., skupaj 479.36J gld. — Potem se je seja sklenola.
V seji 23. t. m. se je nadaljevala po-drobua razprava o proračunu in sprejeli so se: naslov V. Dobrodel jost, redni dohodki 164.800 gld., Izvenredni dobolki "600 gld., skupaj 168.400 gld.. redni troški 520.600 gld. izvenredni troški 3 450 yld. skupaj 524.050 gl. Naslov VI. P.diciia. Sve-tovalec dr. Pic.mli porabi to priliko, ila graia zadnje nočne nemire, obrnene nrot inestnej narotnosti. Mesto donaša 87.400 gld. za policijo, ki pa vselej prepozno prnu; o i tod izhaja, da se večkrat zapro'naoa-denci, ne pa napalnik'. Župan naj ston potrebne kor:,k", da se konec stoil takun ?kaudalom ki so mestu na sramoto. Načelnikov namestnik Diinmer tuli obsoja take izg-eie, na to izjavi župan, da je o tej stvari uže govoril in da je vladni ko-mietr zagotovil, da se bodo izgredi brez-ozimo zafrab. Rascovich izreče upauje, «ia bo vlada dano besedo luii držala. Vladni kouiHar grof Giovan-dli se zavaruje proti očitanju, katero ie izrekal dr. Piccoli. — Redni dohodki 107.280 gl., izvanredni dohodki 1500 gbi.. skupaj 108.780 gld.. redni troSki 346 860 gld.. izvenredni tro? k i 6500 gld., skupaj 353.360 gld. — Naslov VII. voda, ceste in st ivb\ Pri točki tlak govori Zivic, ki dokizuje. da je tlak slab in priporoča, da se delo bo||Še Izvršuje, kar je tudi v interesu mestne bla. gajnice. — Nabergoj se pritožuje, da so ceste v okolici uže več časa zelo zanemarjene. On dokazuje, da j^ proračunami svota z t 115 kilometrov dolg-* ceste p'-e> pičla ter nasvetuje, naj s* poviša za 1500 gl I. Ta predlog se sprejme, ko gi je tu ii • ir, Vidacovich podpiral. Redni dohodki 50.000 gld., redni troški 171 450 gl.. izvenredni troški 37.920 gl.. skupaj 209.370 gl.
—	Naslov VIII. Voj <ške lajatv*. Redm uobodki 8050 g!., remi troški 21.740 gld.
—	Naslov IX. BogoČastj'. prazniki gle »a lišče. Redni dohodki 1.740 gl., redni troš<i #5 480 gl., izvanredni trojki 500 gl., skunaj 35 980 gl. — S t*m je izvrš la podrobna razprava ii seja zaključili.
«ie II smo v Trstu re« Imeli kolero? To prašanje Še ni rebrno. Po-»očila.o tem se glase tako le: 22. t. rn. je zlioM kurjač Peter Hajduk, ki je prej ta ilan popoludne delal na Lloyiovem pa' niku, ki je prišel izpred Benetek in vsa znamenja bolezni so kazali na kolero; zbolel ju ta dan tudi kurjač Dolenec, ki je s prvim skupaj delal in oba sta drugi lan umrla. 23. tega. meseca, na je zbolel tretji kurjač Jikob Ličen, ki je tudi z obema prejšnjima skupaj delal, in njegova ljuba, s kate*o j" skupaj živel in tudi ta dva sta umrla. Večina zdravnikov je konstatirala kolero, a vsi zdravniki niso bih te misli. Od tega či8a do danes ni nobeden več zbolel z» boleznijo, katere znamenj 1 bi kazale na kolero in upa se, da je nevarnost odvrnena, ako je bila res kolera. — Iz nekega vira; kateremu gre vera, pa se nam poroča, da omenjene osobe niso umrle za kolero, ampak da so na par-ri'ku v nekem kotlu nekaj kuhale - in si zavdale. Lahko je tedaj mogoče, da je bil stiup v jedi, ali pa da se je v kotlu napravil zeleni volk, ki je potem provzročil koleri podobno bolezen. Vendar pa bi zop-t čudno bilo, da bi se zdravniki, ki ao umrle raztelesili, tako motili, ker se '.namenja, katera provzroči strup v želodcu, bistveno ločijo od onih. pri koleri. Vsakako pa stvar še ni jasna.
Nekateri hočejo tudi vedeti iz dobrega vira, da so vsi Štirje umrli, ker so j *li st upene škollte, nekateri s abi je'.iki no čejo celo vedet', da so ru iečkarji stvar pretirali nalašč iz političnih namenov. Dobro pa je. ua je tlida pretrgala vse veni z okuženimi Benetkami, ker od tam nam tako nik<di nič dobrega ne prihaja.
Kopel voda. Predvčerajšnji «Os-servatore Tr e-dino« priobčuje zapisti'k seje mestnegi starešinstva od 20. novembra t 1. V tem zapisniku se naznanja tržačk*»mu prebivalstvu, da se je deželno name^tniŠtvo už- pre I daljam časom obrnolo na kranjsko deželno vlido, da bi ta vplivala na to. da okrajno glavarstvo v Postojini k malu reši trŽiŠk* občine prošnjo, gled£ p'ilastitve vod* Bistrice, iu deželno na-uieslnistvo ob svojem času naznani v>peh te prošnj-.
Slovanska čitalnica v Trstu osnuje v četrtek 31. decembra t. I. svojim člmoin in pismeno pozvanim gostom pre zani nljiv Silvestrov večer z vojuško godbo, gastronomno tombolo in mnogimi lepimi nrizori. Začetek bode oh 91/, zvečer. Priprave obetajo krasne zabave in mnogo-broj ie^a o il čn-ga občinstva.
• Slovanska čitalnica* v Trsti
poz'va vse če-tite go«po te družtvenike na glavni /bor, ki bode v nedeljo 17. ja-nuvarija 1886. I. ob 5'If popoludne. — Dnevni re 1: 1. Govor pre Isednikov. 2. Iz« Vf8tje tajnikov.• c družtvenem delovanji mtnolega l-ta, 3. Izvest|e blagajnikovo, 4. Izvestie prede lovalnega odseka družtve-riih računov 5. Posamični predlogi ter interpelacija. (Ieredno letos naj se iZroč* preilog , katerih je govor v družtvenih pravilih 5 16, pis.neno odboru do31.de-cetnbra 1885. I.), 6. Vol tev odbora po novih pravilih, 7. Vol tev treh pregMovalcev Iružtv-ndi računov 7a bodoče leto.
V T'-ti 2. lerembr. 1885. Olbor. Predpustne veselice slovanske čitalnice v Trstu. Odnor »slo-vansae Čitilnme v Trsti« javlja p. n. gospodom člano-n red plesov, ki bodo v mesonusti 1886. leta: v soboto 23. januva-nj i 1886 pi s tombolo, v sohoto 6. fe-br u »arij 1 1886. ples, v soboto 20. febru varija 1886. veliki ples, * soboto 6. mar-cija 1886. ples. — Začetek ob 9. url zvečer. — Opomnji. Gospodje naj bi »govole priti na ples v črnej oblek' s čuo ovratnico, na veliki ples pa v črnej obleki z belo ovratnico.
Vo« ■je Lleyiloilh parnlkov mej Trstom In Benetkami so
ustivlj-ne z ur a 1 nevarnih zdravstvenih
razmer.
Tržaške novosti:
Potres »-mo imeli v Trstu včeraj v noči ob 11 u i; trt jal je 5 sekund.
Cikorja.?*#. Mestni znor težaški je skle-nol, da bo š * j-m il slabe škrli za TržaSki tlak pri Sor Pol lotu. Nje^a adjn< »nt. znani BokaliČ zgubil jt službo nrl »E po-siziooe pe-manent^« m se bod»» odslej pečal samo s kort-ft-vanje n. Permanente, kije bla irelentar^ko maslo, sKoro go tovo snmotni> pr»paie; t^ko propale v«e v Trstu, ako sa Lahonom k mab> ne prepreči cspodar-tvo v Trstu.
Samomor, Neka znana 52btua go«pi
j« te t-ii obe^li z 1 vrat« s*oje sobe. N^oz i-a Ijiv.i boleiHii j bila nek ia uzrok sam^mn-a,
Naili so še le včeraj v morju poleg Birkov.di truplo tht^gi faklna. katerega je bi a hu-ji v morje vrgla 9. t. m.
Povoieta "ta pila te dni dva fantička in to /.sira' nep izno«ti izvoŠč^kov.
Policijsko. P'Hcljije zap la t-dni n 'k^a laln.nskfg i agenta po imenu Scoti, ker je m galerijo mestn-ga zb<»ra knčal »E^iva Ita ko vjč, morte a Nabergoj«. Ko so pa teg 1 rH/«;li(jca v zaporu viziti-rali, naili so p« i nj^rnu prokl im iclj - »Ire l"ote« katerih Zid'žij v»-leiz lajski. Zaprli s'> nekega f.kin«, ker je svojemu gospodaril izn-ve-n fr, 66 — Nek tat j*'
vkradel v nekej krčmi 5 gld. nekemu poleg njega selečemu deialcu, potein pa tb«Jilt a v naglici je pustil tat v krčmi sukno, katera je vredna 20 gld. Gotovo ne pride več po njo. — Zaprli .-o te dni 3 ueva--ne tatove, potem vse polno ponočniii raz*ajev«lcjv in tuli 4 usmiljene.
Iz Občine nam pišejo, da je
lunski lord te dni tr^benjskim kmetom zagotovil, da nek pašnik po-tane njihova lastnina, ako ne volijo Ži^ca, ako ga pa izvolijo, da se bode omenjeni p.išnik spoznal k ikor lastnina mestne občine. — Nadalje nam poročajo 01 tim, da ■ nek m t-z 11 j e n i cikorj.iš po Trebčah dela proti ka ndidaturi poštenega našaga Živca. M^-sar j^ mesa- in naj si bode tudi maziljeri,
»ko ja res, da si upa državni poslanec deliti take nedovoljene obete, kar bomo natančno preiskovaii, potem bomo oj«tr*jše postopali, kajti grdo je, da se zastopniki ljulstva in takozvani kavalirji po-lužnjejo enakih agitatoričnlh sredstev, kikor znani tržaški dr. Ludro.
Nova pošta v jšenpasu se usta novi jutri. Pečala se bo s pisemsko, vožnjopoštno in službo poštnih hranilnic ter bo v zvezi z vo|njo pošto, ki občuje enkr.it na dan mej Gorico in Postojno.
Vabilo k rednemu občnemu zboru Čitalnico v Dolini dne 3. januvarja 1886. Dnevni red: 1. Poročilo tajnikovo, 2. Po ročilo blagajnikovo, 3. Volitev predsednika in 6 odbornikov, 4. Nasveti udov. K obil-nej udel-žbi ulju mo vabi	O ibo-.
Dolina, 28. decembra 1885.
Vabilo. Novo ustanovljena »Čitalnica na Grahovem« vabi vse o -e, ki so se oglasili kot. udje, ali py koji žeie pristopiti k društvu k prvemu občnemu zboru dne 3. januvarja ob 4. popoldne 1886 v poslopji g. And. Murovca. — O-inovajni oibor.
Nov francoski davek* posebno priporočljiv za — Trst. Francoskej poslanskej zbornici s« j® pred ložila ta le zakonska osnova : Vs ik na Francoskem živeči tujec plati vsako leto 18 frankov; za dninarje in posle znašata davek le 6 fr;:nkov. Vsak tujec, ki se dva mesec i po dohodu na Francosko ne oglas pri policiji, plati dvojno takso, Ž^ne i ne-dorastli otroci so tega davka prosti. Ta zakonska osnova je gotovo pametna in bi v Trstu še punetnejša bila, nego na Francoskem ; naš magistrat I i je gotovo ne preziral, ako bi Šlo — za Kranjce, a ker gre za Italijane onkraj luie, ni misliti na njo. —
Doma slabo na tujem ie
slabše, to je zdaj nov pregovor, nekdaj se je glasil : povsod dobro, doma najboljše. Mnogo naših ljudi išče sreče v Ameriki; nekdaj je bilo tam dosti zaslužka iu marsikdo se je opomogel, a zdaj delavce tare neizrečena reva; nikodar nI dela in za služka ; zato svarimo vsacega, kogar mika daljna Amerika, naj ostane doma, da ▼ revi in nadlogi ne pogine.
Novo glagolsko maio je uglas, bil g. Valent. Kusov-I, kateri se priseli še te dni Iz Krka v Trst.
V tedenskem poročilo kraj carsfce podružnice zabeležiti nam je kot 32. knjižico pod Stev. 69 poslano iz Vrhnike (poverjenik g. J G.); kupil* so jo celo vrhniške domoljubne ^ospice — in kot 33. knjižico nod fitev. 233 (povp-rjenik g. J. I,) iz Celja došlo. — S po. nebnim veseljem poročali smo uŽe, da srno dobili v jednem dnevu razpečano knjl-zicj od domoljub iik vrhniških gospa, in evo uže so jih tudi posnele narodne go spice; čast jiml za vzgl»d naj bodo nagemu ženstvu po slovenskih trgik in meMih — kajti Če ima prav naroden pregovor da žena hiši tri vogle podpira, pričakovati imamo tu ii pri grajenji »Narodnega Dom .» od domoljubnega slovenskega ženatva mar-liivega souebivanja. Prepričani smo, da so vse izgledne matere in gospodinje svojemu tomu {oziroma da to gotovo bodo), naj bodo to tudi domu Celega slovenskega naroda! Matrone nasprotnega nam mišljenja imajo svoje »Ortsg-uppe«, domoljubne
"vt rne pa Di'j bl P0HV®tile Kvoje moči »Narodnemu domu« narodu v prospeh in slavo.	r
Če se sedaj koncem leta odbor krajcarje podružnice oz<e na dobo svoje« , le ovanja nazaj, priznati si mora 7. zad« voljstvom, da ideja njegova nik.kor nl b a puhla in neplodna. 33 knjižic (bbzo 40(1 ( .) je prodanih; lepo gtev.Jo pa j h na razpečavanji kurzira.- p0gUrn n,,mJ t,. '^ upidel ne bodel - „En kr jcar D7čJ ^ d.set krajcarjev, niči« Mko jI a^o marsikdo modroval, ku smo stopili R to -kromno svojo Idejo pred slovenski sve ;
i j" farajcr malo, malo i* da vendar „zrno do zrna pogač., . kamen do kamna pal.ča..-) Tako tuu m, po malem sicr, a kar e nabrano jI n brano. In če primerimo ta drobiž našega nbranja z gradivom potonja n. . ela zadovoljni bomo, ko bode p<.praqw>n kraicarski pes k navožen o i gostaiev in k- šancev potem pač pristopijo i zastavni posestniki m gmntarjl |er p-.p^,ejr, hm
' k.,,h«n"B« apna in h»a-stovih dehe. iz svojih goz lov: gradivo je
L.a«tnik drnAtv^ *KIi]N(>H|.- » i.hUI) » oOvovorn urednih- VIKTOK DOLENC
•) Die Meng* macht's — pravi Koffevar.
pripravljeno in poslopje ae lahko začn/ stavit'.
Nemščina v l*ostonj«kcj oh Clnskej pisarni. L)o*el n»m v roke prav vzor kl sič e nemščine, k«jo pj^jo pri Županstvu v Postojni. Dopo^bum |e h lo to nekemu deialcu, naj tako prošnjo predloži žup .nstvu. Da je ne bode treba zato mu jo mi tu javno predlagamo : ' Loblicher Genifinde Amt iu Adelsberg Ich Endesgef ,-tigter P B. hiite um; ertheilung der EHhbewil|jgun«' mit F Z und stiitzt štirje bitte fo!gpnd
1 Habe ih die 3 Jiihrige Militarzeit volerujet
d 2 Bi.n uA!!h<:itsheln d,lr Sidbahn Prov.sorlsch bediristet bofe balligst De-fenet'f angestellt zu werden
3 seih wir beide in Adelsberg gebUr-dig a Is auch do-t z.ustandie
Demnoh bitte ih Ein Lobiicfier Ge-memdeamt um austellung der E-hlizenz gegen lintrichtung der Taxe ta 5 f. Triest am	P B
Ali ne bi bilo dobro, da bi se nemščini v Post o j 111 naredilo konec in bi se vzelo tajnikom Človeka vtščega slovenščmf?
Iz otročjih U8t. V neke) ulici je živel oek in njemu 1 asproti družina, ki je pri njem kruh kupovala. Pek umre. Dan po7nei je bila ona družina pri kosilu in Ančka hišni otrok, ogledovala je kruh, k! ic na mizi ležal in bil v primeri z včerajšnjim zelo črn: »Mama« spregovori slednjič .n| Ii re«, da tudi kruh žaluje po smrti našega peka ?
Nesreča, v premogovej jami Mardy pri Pontypridi na Angleškem je 23. decembra napa 40d delavcev usmrtila
Mahdijeva obitelj. Rajnki Mahdt je zapustil 150udov. mej kateri mi je 46 nosnih, in 100 živin ot ok.
Amerikanski železniški kralj Vanderbilt
je neiinvno umrl. Z vsem straSankim preuiuženjum se ni mogel odkupiti smrti. Njegov oče, Kornelij Vanderb lt, j^čel j« v šestnajstem ovojem letu kupčrvatl z sadjem. Kupil je za 500 frankov majhno ladijo, s katero je vozli sadje v Novi York in ta trgovina je bila tiko dobra, da ie v dvajsetih letih imel uže 83 lad j. V letu 1860 pa je pri v*era velikem dobičku popustil to trgovino in ta rat je imel uže 200 milijonov premoženja. Spustil se je " spekulacije s železnicami i na borsi ie večkrat v en^m samem dnevu vagal 70 do 75 milijonov. Ker je imel navadno srečo, pomnožilo se je k malu njegovo premoženje na 600 milijonov dolarjev. Ko je v letu 1876 umrl, zapustil je svojemu prvemu sinu, ki je te dni umri, 500 milijonov dolM'jev, S katerimi i« la opravila svojega očeta nadaljeval. D^ugi njegovi otroci so dobili 90 milijonov dolnriev od svojega očeta, ki je pa tudi bil jako lju-doljunen Človek, ker daroval je mnogo za dobrodelne namene, mej drugi m je ustanovil v Nashville vseučilišče, za katere je daroval 3 1(2 milijona dolarjev.
Tržno porodil«*
Zarad praznikov in p-ip av za letne bilance miruje trgovina ves teden. — Cene kave, sladkorja so ostale nespremenjene, cene domačih pri lelkov, petrolja, olja prav tako. Seno je iskmo in se plačuje denes uže od f. 1.50 do 1.80.
Borano poročilo.
Mlahovost prevladuje na b >rsi; z irad neugodnih poročil iz Berlina so tu ii kurzi papirjev nekoliko padli, a vz liguoli se kurzi valut.
Dunajska ttorsa
dnt 22. dicembra Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld 25 k'. Enotni drž. dolg v srebru 83 ■ 85 «
Zlata renta......110 »
5\ avst. r*n' h ....	100 •
Jeinice narodne banke . .	870 •
Kreditne de'"4ce . . . .	247 •
i.ondon 10 lir steriin . .	126 •
Napoleon..............i) u
C. kr. cekini............5 >
Kr. državnih mark ...	61 t
25
20
98 97
Podp>8ai i nu/nanja si. občinstvu, da je ouprl osmico s svojim izvrstnim vinom i ai p'oseŠKo ce«to blizo «Rum-n* hišen v Barkovljah.
Mih. Vodopivec«
" I <tel. podpoi. Uiišlva.
Javna zahvala.
Poipiaaiiii diuŽ na zahvaljuje s^ s tem vsem onim, ki s-, ssazali zadajo Čast dra-yej jim	Luciji
ter jo 23. t. m. *pi «-.vedli k 7 .miem počitk i.
Trst, 24. decembra 1885.
Družina Veoelio.
Zahvala.
Podpisani si fttejem v dolžnost zah>-I ti se g. d'-.Golmeier-ju zdravniku v K»-naiu, kir mi je mojo hčerko	noleznl
.tngine difterike in grupa ob enem refiil in s tem gotove smrti.
Kanal dne 20. decembra 1885.
Franoe Valentinilć., zidarski mojster.
Novh tiskarna V. DOLENC * 1 rn
Priloga k 103. št. „Edinosti".
Knj iževnost
Pavline Pajkov« »Dora« in družba tv\ Mohora. V cenjenem listu »Eiin.« je nek to, govoreč o leto* izdimd knjigah družb' st. Mohor.i. probčil oono gori imenovane kopj?**. Vender se mi z ii omenjena oce >a Čjz mero laskava. In, da se v lem obziru ne motim, sveiok so mi Izjava, katere si se ćtile zadnje dni po družin slovenskih Časopisih o tej knjigi. Kaj temeljito piše o Pavlininei »Dovi« p» dagogični list »Popotnik« v št. 2). t. I.: »Ntm ni zato, da bi se se svojem poročilom -lidkab m dobrikali. pa tudi nasprotno ne moremo nvabti kir spoznamo, da n. hvale vredno. O »Dori« rečemo na-ivno*t, da jj prav ško ia zi p 'ost'ir, katerega letos v oruŽbinih knjigah z-ivzema. Dori je povest, katero hi ni) letiko pr.neBel kak leposloven bst(?l), nikakor pa ne knjiga, kojo čitt v najmanj 20OOOiztiskib priprosto, km Čko ljudstvo. Povest je slabo osno van i in rekli bi, Še slabše izvedena. Ako smo go*po pisaielilco dobro uiuell, h -tela nam je predočiti vrednost razbčne dekliške odboje v praktičnem živeiiju. Ta ideja je got>vo vite hvale vredna iu čitatelj se početkom cio veseli, misleč, da se to prav lepo in čedno izvele, kar bi bilo našemu ljudstvu gotovo v korist. Vendar pa se pozu eje niti tako zamotajo, da se ta misel čisto Izgubi. Nositeljici te idej-s sta: Dor* glavna oseba v povesti iu pa njena sovrat-nica, Mmka, hči bogatega mlinarja. Početkom si pisateljica prizadeva svojo »ju nakinjo« obdati s tisto prijetno in nepre siljeno ljubeznjivostjo, ki nam p i nepn-
tiačenih in priprostih dekletih tako dopada er nas sil', da j h spoštujemo in cenitno. Pozneje pa vse to zgine in Dora se nam kaž* v golej podobi pretirano histerične Ženske. Dira se omoŽi z mož^rn. katerega sicer ne ljub', kateremu se pa vendar u ta ker jo k te nu silijo ra/n- okoiščine, M >ž kmalo potem umrje Vilel p etepa v krčmi. Dora p stane u tova in čez nekoliko 6 isa tudi mati. Pa kak> se 11 mati — bivši kmetica Vrde? Piav živo nam gosp i pisatelj ci p edstavlja tisto navado v boljom ka nu obitelj b, vsled katere je otrok sre-dotočje, okoli katerega se mora vae, kar v hramu miglje in giblje, sukiti. Dora svoj.-dete ljubka in srčka br> z nonc» in krah, ž njim se smej', ž nji n joče, ž njim p<>-govarj i; ni njem op >zuie vsako malenkost, kako st >ji, kako gre, kako ima zisukam kap co, vse te reči zić se jej tako važne, da naai |ih p-av natauč 10 opisuje. Tu I Dora — udovljena kmetici — bodi \sak dan po dvakrat ne spreho i z otrokom, ki jo seveda tiče. Da bi naše kmetice res take bde, kakor je Do-a, l«sli»j -Tri hllt ini Mlovenc res pomilovanj a vredni, kajti nam bi se vel ka več na otroK uže v prvih let h popolnoma spačila in pop«čt|a. in namesto zdrave, pridne in Ijuh-znjiv* lece zrasli bi nam p-:ivi razv jeni in svojegl .vni rn^h-kuŽneŽi. Ć*3 umrje otrok sfc razun bližu li sorodnikov malekdo zanj briga, pri pogrebu Dorinega otroki pi se jočejo vsi ljulja na pokopališč i, ona siina pt zmlrji pogrebe-*, da so trdosninež', ker mrtvo truplo poli gajo v zjiuIio. Pa tudi jako Uočljive reči se nam v «Dori« pripove lujejo. Dori se očita, da hoče /,ap Ijati svojega gospo ia ja mlinarja. Ko um je mož. Dor« sam sebe ne pozni, in g. župnik |o komaj nagovori, da 8e da po z travniku peiskati. ter |*j še post'b io naroči, d i se mora prav t a-tanko izpovedati. Zdravnik jo res preišče Ur j-j potem razo lene vedelo novico, oh postane mati. Pnv radovedni smo, k>j k vsemu temu porekO naši dostikrat tako občutljivi kroji !
(Dilje nrih.)
Vabilo na naročbo.
Ko smo pred petimi leti s pokojnun JurČČein osnovali »Ljubljanski Zvonu, hoteli smo ž njim um ktneuiu obč nstvu slovenskemu, srednjemu stanu našemi, podati v roke lepo k jigo, d i b' si ž njo um vednl in srce blažil ter se vnem d zi sveto domovin ko stvar. Kajti bili s no prev. rjeni, iu zlasti nepozahljivj Jurčič ju veilno in veti,o poulaijil, da si venski književniki vse premalo skrbimo za tako berilo, ki bi ugajalo krasnemu spolu, otlra-stli mladini, rodbinam našim in splon vsem tistim omikanim Slovencem, ki iščejo v knjigi poleg pouka zlasti prijetne zabave in plemenitegi veselja.
Za n"žno mladino našo skibi I*Md •Vrtfc«; preprostemu uavo Iu podaja krepke hrane družba sv. Mohorja; strokovnj »ku in učenjaku slovenskemu prijajo — poleg dru^ h — knjige Matice naš'; a oolj nst j in prNva n Joga leposlovnih listov n išib to ii, srednjemu stanu našemu, našemu učiteliu, uradniku in trgovcu, našemu tža-nu Iti mešc nu in mili rodbinam oskrh t' toliko prijetnega domačega berila, da ne bodo morali sezat' po tujem. Vzbu i te mu z domačimi pesmimi in baladami, z domačimi povestim! in ukovitimi sp si veselje do knjige slovenska in pridobili ste nj'ga in rodbino njegovo za domovinsko <tvarl
Po teli načelih smo skufi Ji dos'ej ure dovati •Ljubljanski Zvon». Smo li do«pg|i svoi namen, o tem ne gre sodba na*". Vanj resno smo se trulili o terul Po t >h načelih hodemo uredovali list svoj tudi odslej.
Tudi odslej bo demo skrbeli n jprej za leposlovno, zabavno in ukovito berilo: za pesm', balade in romance; za povesi*, no-
vele in za znanstveno poučne razpravr raznovrstne vseh n®.
Ni prvem imsiu bodemo bra'cem svo« jim prinaiaii rov. st.
«Prvi aneg,» katero nam je sp sal znani Kn|iževnlk slovenski, g. profesor Jos. Stue v 7, igrebn G. Janko Kersnik, ki nam j - dosle) tiko vestno in zanimivo slik.I slovenska jfo-<podo p> trg b našli, spsil nam je z-priholnji tečaj kriminalno novelo •Testamenti Zl isti pa opozo'ujemo bralce svoje,
1	i mislimo odslej iz literarne ostaline Jurčičeve, posebno \f. njegovega romana.
• Slovenski svetec in učitelj.,
priobčiti najlepše celotne prizore, v ki-terih nain nelosež n p ipovedovalec slo venski v divno krepkem jeziku in z svetim domovi uskim ognjem opisuje njunenit n^jši dogodke po slovenskih pokrajinah v drugi polovici IX. stoletja za delovanji Meto lovega in kr ..j vanj* Stinovega.
Ni laljevali bo lemo tudi letos raz-preatl.
■ Slavni Slovenci«
A temu razpredt-lu no lemo dodali novo rubriko pnd naslovom:
«Iz domače zgodovine«, v kateri t> .Jo g. prof. iv.iii ViiioVr c prlob-čeval raznovrstne nove, z^oiovmsko »namenite črtice, ki j.h je nabral po raznih arh.vii) ljubljanskih.
Vrhu tega bode <Siov. n<ki ^ ]asnik» vestno naznanjil vse nove knjig slovenske ter lučno poročil o delovaij|j k ijižev-nih in kultu nI h zavodov nišm.
Konečno omen|amo, da imamo ž- li-tii pripravljene ali za gotovo obljubi ene raznovrstne spise, ki so jih spisali priznani 'cnj Ževniki slovenski, tako n. pr. gt'.: Go-•az i, dr. Fr. J. Gelestin, Jos. Gimp°rma", A n i rej Fekonja, Anton Funtek, dr. Fr. Kof, JoKrŽišuik, Alfonz Pirec. Simon Rutar, Svojurr, dr. K. Strekelj, J i ne® Tr-lina, dr. Jos. VoŠnjak, Fr. VViesthaler in ši mnogi drugi pisatelji naši.
Oziraje se na tukaj razviti program "Ljubljanskega Zvoni«, nilejemo se, da nain zvesti ostanejo doz tanji in da nam Drisf o na pomoč tudi novi naroČrrki, ter želioiJ, da bi se. k .kor -loslej vsako leto, tuli v bodočem tečiji v našem listu oglisili novi pisatelji, da nam bo<ie toliko lože zviševati nalogo našo. I ca taj«: vsestranski razvoj lepe in znanstveno ukovite knjiž -vnosti slovensk
C»na »Ljublj insteinu Z^onu* je z i vse leto p • 4 gld. 6) kr., za p>l leva pi
2	gld. ;;0 kr., za G trt leta po 1 gld. tr> kr.
V Lj'ililjini ne seca d^cmbri 1885.1.
Uredništvo.
Natečaj.
Pii delalskem podpornem društvu je razpisana služba družeča zdravnika. Natančneji pogoji zvedo so pri pred-sedriištvu.
Nastopiti je z novim letom. Trst, 15. decembra 1885.
i. Ilolcii«*, p e Ise.in k.
RIK	plamena, priporočenega po
tržaškemu poljedelskemu društvu star dve leti n» prodaj j« pri g. Frane«m na K iti na? i {R zzol 178).	1 —
Tržaška hranilnica
Spreiemlje denarne vloge v bankovcih o i 50 soloov do vsacega zneska vsak dan v tednu, razun praznikov, m sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°i, Plačuje vsak dan od 9. do 12'. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav orecei, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedali en dan poprej, zneske 000 gld. z od po-1000 gold. z
Ramor Josip
domača trgovina % Tr%|u.
Nataiijčna, vvstrm poslužim. K --ii«. r naroči enkrat, bode gotovo tudi drugikrat. k..'r in ni |m.služba, kakoršno s . poskusili n kal. r:. l»i »o puro.ali I>1 igu pri harnburŠk b li-mali
ifiEasssaa
Vsakovr-tne bolezni, o«ob to boleZni v nrvihe. boijast. želodečne bolezni, nervozno šumenja v ušesih zbadanje v uis-sih m alabečutjs,glavoboli, migrena, bodica, hromost oz irave se golu« o po našej
pojilji ua d-h^lo in drobno v postnih zavojih s^et<>vno/n »m, racijonalnej nifto li. Pri
I 75
l .HO
14 i l lil IG l
l'74 M-121) 1 25
(Mio n
U Bi 0 28 0 18
po ") U'li'gr. l'rari.'o posia-ini in earirin i u vse kraje a o monarkij" vs.kovrstno v Trstu na bijij-'C *>« blago, posebno pi ponuja:
V poitnth zavojih A«ca p<> 5 kitogr.: Moku pra"a arabska posebno
močna iu aroiuattč.ia . . . kilogr. ?. 1 bo Cilba 7.c:en < pruva tinoba debelo
zrno...........
itio najfin»j5a močna.....
Java z*lena aromatična . . .
. ziat-i izbrana ......
Portoriko najmočnejša in . kusna Gejrlon Plant prv.i vrste moč; a « biser nekaj posebnega Domiugo močna m okusna
Jamajka dobra okusna.....
Manila dobra okusna.....
Po železn .-i od 2 > kiio^r. više vsak klgr. P) nov. cenejše.
Gaj raz n n v ste kilogram od for. 4.— do K —
n d'ji sladki k I >gr I.	grenki t I ."»0
Ki ii'? debew v.ir. „ut? cvube .... klgr. f. (Mio Sultaiike rozine untene lir,:z ico>.ti
Opaža najlln jša........
Maroni lini r.niski, debel kostanj
za peči ...........
Ma Ioni goriš i.........
Maroni fini po želtsnici.....
Matiji I, vrste for. 1 f.U, II. \ rsti for OnO | PomerinČe zbrane v pletenicah po 30—40 v j pletenici 1 pletenicu po f. 1 SO.	'
Pletenica polovico limonov in polovico po-:
meratič f. P70. Mandarini f 100. - Limoni l. vrst« 1-80. Dobri stari sir Parni zun ... k logr f 1 00 I'os lino p-iporočljivo je moje razno olje v sodčkih po i kilogr. či-,t-i teže :
pljučnih bolezni in naduhi zadobili so po -tniiediiem ziravenju najboljše vspehe. Prosimo da nam točno p ipi^te bolezen in nam p ^riiii /au|l|ivo p smo pošljete priloživii mu znamko olgovor, 5 —
Privatna klinika nFreiaali u Solnogradu (A strije).
Trgovina A. Majer-ja
z Pivom v steklenicah
n h (trava na paro L J UHLJA NA. Cesarsko, Kxpnrtno in Boek-pivo
v z lnjh z Q5 in 5 I stekl. 11—52 Žele se zaleg irji v vetjih, kraje k.
O SVA 1.1)0 VIT TIM
1 kilogram f.
1-30 I -JO 1 15 1--0-7,-j OOlJ
N cejsko olje najfinejša Francosko olje Aix . . . . Namizno najfinejše itabj. «	lino	«
Jedilno dobro........
« najlluejše......
Po želefinici v sode«in od 25 kilogr. vlš vsak kilogr. 20 nov. cenejše.
Nudaljt* vsakovrstne kous rve, sardine, jegulja itd. — Itum Jamajka, vino Malaga, ref šl; itd. Tudi pošilja vsakovrstno sočivje iz južnih in jutrovib dežel, sviže morske rilie— v.s* po dtievnej ceni, in sicer ie po poštnem povz tju. Odpodljatev se vrši bitro iu solidno. Na željo se precej odpošlj-jo franko obširni ceniki, kateri obsegajo skoro vse v Trstu nahajajoče se jedilno blugo.	3 —
Poglavitni
nauki In molili«
ki jih mora znati kdor h. če prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. ob bnjilo. In sv. zakon, zove *-e mala kt jižiea katera je izšia v naši tiskarni n se dobiva
p'* 4 nove.
od 100 do 1000 g| vedjo 3 dni, Čez o Ipovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domiollirane na
tržaškem trgu po.......3* ,el0
Posojllje na državne papirje avstrij-
sko-ogrske do 1000 d. po . . . 4V«\ više zneske v tekočem računu po .............4'i/lo
Daje denar tuli proti vknjiženju na posestva v Trslu, obresti po dogovoru.	52—49
Trst, 24. niarcija 1883.	.
Novi inšt*umeiit staron mški Ariston za otroke
preseza vso enake instrumente po eleganci, lepemu glasu in irajoosr.i. Za kumad z 0 sekiricami 16 gld, U"dor boče vec sekire, plača za vsako 00 novcev, ltiizuii t* pa priporočam svoj* « j	harmonike ~ —
/ • L in druge muzikalnu instiuinente. Jf. ,. ® Cfiiini brezplačno in franko.
J N. Tr mmi I.Wien,Kaiserstra88e 7 1
ISSMIMSSSliBSa
ŽELODČNE BOLEZNI
j-^ moguče BRZO in POSVEMA ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi želodčni pijuči. Da si človek izvoli pravi lek proti že-lodčnlui boleznim, pač oi tako lehko. posebno dandi-nes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enako leke
Večina raznih kapljic, IzleČkov itd , katere n« občinstvu kakitr pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego Ško lliiva zmes Edini .)oi'uznlomMki l»i»l-zuni si iu zag t< i v 11 vsled sv je pr.pri>sl sestave, odločno oživljajoče in želodčne živee h tro Ur pčalne m či pravico prednosti nai vsemi dosedai v tej stroki poznanimi zdravilnim, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta bal« itn bogat na delujočih snovih kineškn robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje n* gu ugodnega upliva na prebavljenje ni čiičenje. je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabepa preb vijanju; zaio pa ca vsi »tiokovnjuki iu zve-iei.ci pripotočuj -jo proti neješčnosti, zabasat ju. srnrd jivi sapi. giijusu, riganju, bucunju, proti hemoroidaliiein t-plj'uiju, zlutenci in vsakej b dežni v črevesju
Si* klet ka z navolom vred stane 2IO nov«, v.	II—G
GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI
G. B. PONTON/
v GORICI.
Skladišča v Trstu v Iekar i G. B Rotit, ua Reki v lekarni al Itedentore, (i. Gmeitier. v Komunu v lekarni A. Frau-zoni, v Toininu v lekn-ni R Pailson.
'rvornioi * konomičkih ogi-j Slab od Željeza ili zemlj n h /\\ i?o' tlom*, kr^in^ i obitelji. Priui'Olavlja takodj r ognjišta sa k"tlom vodenim Ualo in, ko;i ij ra vodu i u v.še sprnt.ivp. Obavlja narnČb^ zn Trst i izvana. Troškove za narr.čbe izvnn Trsta nlača naručitelj.
NB. Ognj štu pravi polasj mjere iz Že-j za i ot na. Nada Ij« i m ade ua skladiiču
Počili ha regulatorom,
k' ji su vrlo elegantne, uzinilju malo pro" stom, dobro {jriju a upravljaju se repula" torom. Peči Friedlund usavršene sa venti" lirorom i regulatorom. Sustav Meidlingerov sa neprestanim ogl jem. Njimi se griju po
2—J) sobu.
LA FILIALE IN TR1ESTE
deli' I. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commercio ed Induitria
VERSAMENTI IN GON I ANTI
Banconote: 3 °/n annuo interesse verso preavviio 41 4 glorni 3' , • »	> • • • 8 ■
3'|, • »	» • • »30*
Per le lettere di versamento attualmente in firrolazione, il nuovo tnsso d' int--ressrt »;o-mino.ierd a decorrere dalli 27 corrente. 31 imr-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 °[0 annuo interesse verso preavvliodl 30 glorni 3'|4 • ■ o b • >3 rnoal 3'[j •• ■ • » >6*
Banco Giro: Ban onote 27je/o sopra qualurn|ue soinina Napoleoni senza interessi Assegni
sopra Vienna, Praga. Pest, Bruna, Troppavia. Leopoli, Lublana, Hermannstadt, Inns-lirui'k, G raz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume A gram, franco spese.
Acquisti e Vendite di Valori. divise e incasao coupons ' t°/0 Antecipazioni sopra Warrants in contantl, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra J^'/o provvigione per 3 mesi. • effetti (i°/o interesse annuo smo l' importo di 1000 per importi superiori da con-Trleste, 1. Ottobre 1883	48-4G

g Polnilci iz kovine
ru za nntoCenJu ?teklinlc ?. vi .um iu pivo n mi s! iiakl 'pktuiii it kii ićukii; /upirajo su satu1.
Kovinske p:pe
Akn r-o z roko nekolik" priii n.-irumbo, ki su mi ti J m imutja o.lpiu s-* z.iKl pkR od knufiu a ; l« oCinu polugom.i rase v tek len.o i; piv«, se preveč ne peni, ako s.: 1" polnilec rnlil. v inu. in pivu si hiC ne P"-z^ul.i v-l>'d suinnmtvor lij i st.-i;-It-iil *. Vsukdo jih luliko suni 'aoi.
Cene * Jeden po'nileii steklenic z cevko iz kaučuka f. 2.20. Poštnina 20 kr. - l.ikver-pipe f. 2.20, pipe zadessert-vina 1.3 50, pipe za točenj« A I. 4.50, pipe za sode B_ f. 5.50, pipe za sodo C 1' 6 50, pipe r.a sode l) f 8 50 llustrov ni cen.ki brezplačno in franko.
/n gr.il,' od vinu in ]<lvu za prillsojenje »anoiu].rrttjoin.
Te p:ne sc nikoli ue kM^iiJo Kakor drvene In so * itegndelj p ivHeiu ne-dkoclljive. Obliku praki <*na in d»lo d .vrSeno lu trdno. Vsled triijito.ii |f veliko prihra'.jenju proii lesenim pip.in.
Zatvore se trdno, pufiCajo ne in Čiglu 1 .tli ko.
Prod
IX.., Ma^imilianivlatz nachsl der Votivkirche
j a le« n podaj a odbitek; Agentom zasluž-no p'ai5o.
•a5as35a5asasasESES£5?5asasEsasasESSSdSisaszsHsa5?52sasasa5asasua5asasasas2SE5^
VLAHOV
Lik ver okrepljujući zoliul.u-
odobren po viših oblastih sa dekretom a pripravljen od
ROMANO VLAHOV
Sibetiik fbalmacija) sa filialkom u Trstu, Via S. Laz/aro Mr l.-A.
Ovaj likver, koji se uzimlje injeSan s:i vodom, kavom, vinom, teom il juhom sastavljen je iz v^g.-tnInih so-kovuii, imajućih zdravotna
8VojstVa, te Si! IljegoVO t)e-
posn dno dj.dovanje pokazuje u žifitidru i kod probavljii-jućih orpanah; nadalje čisti krv izpravljajue »lubinu i tromost i pospj. šnjnč tek. On cisti polagano, iiliištllje pljistc ublažujući kroiičke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući s*-.- malo po malo zastarjela bolesti henioroidah. Uzme li si-> likera danomice, J čuvu <id otrovnih min/muh, fj proizvirućih 1; »II od pokvarenu zraku, toli od epidemijah zato je izvrstan lir-k proti groznici i proti koleri.
Ono pnkn što sačinjava pravu osebinjf likera u zdravstvenoj strinu jest g to osloliadja ljude odane srčbi > puknnje-nosti od škodnih poalied.'ivali, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih
Zaista iza malo /Janah čovjek, k..ji se sluzi tim likerom ćuti, da mu je povratna životna snrtga, i čuvstvo blagostanja imiu zadovaijnin^ probudjenim i svježim za svak.Viad.	IM-10
Da se oialikoti kupovanje občinstvu fjy,«rod^ir tvornice osnovao je na Široko razprodajo svoga likera, koji se može dobiti u svili kavannh i rakljašnicah
F* r* s n i č aj
napravljen po lekarnlčarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj se tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala iu zahvale, ki dohajajo od vseli strani in pa uspehi prvih tnk, zdravnikov.
Ta Čaj je sestavljen iz samih rasti n in C j st I kri ima dob t okus iu velja en zavoj za P4 <lni (»O n.
Omstijena lekarna izdeluje tudi pile za prest enjt' životu in proti ltmclronit iz soka neke posebna rastline, katerih Uspeli je velik, posebno pri zaprtem truplu. želodčnih boleznih itd. in se Mi <o uživajo 0 vsakem času brez obzira na dij lo. l.iiu Škatlju velja :t<) Mold	18—21
P 1 a Š t e r in tudi t i n k t u ra proti kurjim očesom in d e b e 1 e j koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa »O Noldov — Ena steklenica tinkture ■'i0 noldov.
l«]«liiiii #.nlo};a v Trstu v lekarni IC o v i f* 9 v Gorici v lekarni C r i s t o r o 1 I e t t i m I' o n t o n i i v Ajdovščini v lekarni G u g 1 i e 1 m o.
V tej lekarni govori sd tudi slovenski.
Konkurenca
slepariji s konjskimi žcbrakanii! TJže 87 let obstoječa
c kr deželno %
privilegovana
Tovar a />( želirake in koce
poprej
Lichtenauer-ja udove in sinov
razpošilja po svoji dunajski zalogi
konjskih žebrak
190 ctm dolgih 130 ctm. širokin, n«-
pokončlitve baže, temne barve, z Ži-vjMml krajci, po
gld. 1-60
z zavijanjsm vred
Kdor jih vzme 10 dobi jadno po vrhu ali se mu pa cena za 10" 0 zniža.
Samo ziran velikanska izdeij^ve in razprodaj-) smo v stanu ž-Onake take nenavadne velikosti in odlične baže tako ceno prodajati. Ni stotine pohvalnih pisem vsakemu m ogled. Razpošilja se po poštnem povzetji. N ugipijoče blago se brez ugovora naz>j vzame. Dob'o naj r»azi na naslov:
Pfe.rde - Decken - Fnbriks - fkupt - Nicdfrlagi1,
Wien, i RothenthurmstrasSB 14 gj Svarilo! -JJ-
Vsace^a svarimo med kupovanjem o I tacih firm, ki se boie javno polpisitisv jo ime m neopravičeno posnemaj > iui^i anonco.	0
II Previdnost je potrebna i!
Zdravilni plašler
(cerot)-
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tuko Zi. starana in kronična L ra tudi take, ki s> s u/• spr menile v raku, ustavljaš) tako mo-I an glavobol, vs ■ bolečine živcev in revmu-t zna v zglobuh, čud<dno pjnnga oolečl ah m itirir.skih i. t. u. ietn* skušnja i izvrstnim u-mehom, kakor razvidno bo neštevilnih spricalih, kateii; ■ morejo p ikazati vsakemu — il obira .ie le r lekarni 17-21	ItoviN, Cur^o št. 47.
Občinstvu so se zelo prikupile iekarja II. H an it a švicarske krogljice ki so naj-p:letniše, najlj i|»Še in najuspešnejše doni iče zdravilo ki je skoraj po vsih lekarnah na protaj.K'ior tipi na glavoboli za-I eko, t še mju v ž'lolcu, pritisu krvi itd. se lahko prepr ča p »skušajoč njenih iz-boritih učinkov. Vsaka pristna škatljici ki se dobiva v lekarnich za 70 kr ) nosi na -ebi bel križ nr: rudecjm p dju m znamko R. Brandta.
p
S mtJj
S? £
8*141
- S R
Marij aceljskc
\ žclotlodnc kapljice,
izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. Neorecenljive dobrote je posebno v div nji-iiov pri ru t-čnosti, slabosti želodca, uko 7. grla, smrdi, napenjanju,kislem pehanji, koliki, želadeč-nem katiru, gorečiče (rzavcijpri preobiln. j jiro-dukcijislin,runienic.i blu-vnnji in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, '/abasanji. preobilnosti jedi in pijač v Ž I >dcii, proti glistiun, b dežni na vranici in jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdam, Cuna steklenici je v. nakazom vred samo 85 nov. Glavni zalog ima lekarničar «k angel j n vurliu«	25-52
1». Ilrnd.v Kronisior, ^lornva. V Trstu jih pa dobita pri lekarničurju I Seravalio blizo starega sv Antona.
^^^^^	Ustannvl jeno 1747.
• Albert i^Samassa •
c, k. dvorni zvonar
i
V LJL1ILJANI.
| UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO.
£	Vsake sorte gasilnice izvrstne sc-
0	stave za občine, za gosilna društva «	v mestih in na kmetih. Hidrofori vo-|	zovi za vodo, vrstne škropilnice kakor
drugo orodje in pripomočki zoper
1	požare.	12—12
t Crkvene svečnike in druge pri-|	prave iz brona.
J Se^af fte in otodje vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne so.le iti kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene.' za ročna in strojna dela. l)alje; kovinsko blago cevi iz litega iti kovanega železa s priteklino. mehovi iz i konopn ne m gumija itd. po najnižjili A cenaii. Občine in gasilna društva ^ft plačuj -jo lahko na obroke
••C
- 'S H j ac
Gos|i Gabr. Picoli-ju, lekarniČarju v Ljubljani.
N;l zthtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vsp.šno rabil proti boleznim v Želodcu in zlati žili	15—50
Ljubljana, mesec januar 1884.
Dr limit ritez pl Sttickl,
c 1. vladni svetovalec in d»ielno-sa.nitnct poročevalce.
Podpisani potrjuje, da ima Želodečna esenca ljubljanskega lekarničurja 1'iccoli-ju, hitre in prečudne zdravilna moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj prt teče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki ni" prosi z,i j -clno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. \Vlaxsi.ih, župnik-kan. Plominj, Primorsko.
Antirrheumoi najboljše zdravilo proti pre-blajeiiji, kostubolji, bromoti delavnih čutnlc, bolečinam v križi in v prsi h, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr
Pastilje santoninske ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste Škatljica 10 kr. 100 košč. 50 kr. KjilO košč 5 gld. 2000 G gld.
Salicilne postite proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davicl fdifteritis), plufinim, ji siibn in vr.tnini bolečinam, zoper kašelj in hripavost. škatljica 20 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izd> lani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kjižlju, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odrničeni naj vzamejo 3 do'4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žllčic. Steklenica 36 kr, _	Tu navedena, Kakor
r^C^OU	V8a dru0a zdravila se
•> ćsanm*^^/ zmiraj frlšna dobe v lekarni
G. Piccoli-ja
«pri nngelu»
v I.jtal>li»ni
na Dunajskej cesti, kder se naročila tako] ro posti proll pov2fttji izv ršujejo.
(]udo obrta!
Samo for. 7*75
stoji kod mer e od danas izvrstna
Vašmtongska Remontoirka
iz pravog double i.ata ili srf-brnog nik ia koja se nateže bez ključa sa spravami kazalah i si tanko uredjenim nikelovim strojem Za gospodje, vrlo nizke ciene samo for. 8 50 Ista od
113 iotnog srebra, kušana od c. k baSdarskog ureda for. 12. Munio for.
Ankerovka
iz najfinijeg double zlata ili srebrnog nikla sa 15 rubina sa kazalom sek mda na minutu točnu, Mamo for, 5*lO
Žepna c i I i n «1 r o v k a
iz najfinijeg francezkog double ilata ib srebrnog nikla. Isti iz 13 lotnog srebra, kušana od c k baždarskog ureda, silno pozlaćena for G 50 Ove ure jesu fino gravirana i gui-lohirane, na minutu točne a
za točnost 5 god. garantirane Excelsior t>x-ilanti
Samo for. »O jedan prsten iz ti karutnog zlata sa excelsior brilanti ti eleguntnih kožnih i sametovih škutuljih.
Iz pravog 14 karat-nog zlata od ces. kr. baždarskog ureda kušane for. 6'50.
Samo for. 1*80
igla za kravatu
iz G karatnog zlata sa excelsior brilanti ti vrlo elegantnoj Škatnlji podstavljenoj sa sametoni. §nmo foi*.
par nau^nicah
i z G karatnog zla a sa exc«d*ior brilanti u finih kožnih sametoin podstavljenih ška-tuljah. Iste iz 13 karatnog zlata od c, kr, baždarskog ureda kušan« tor 5 par. Mam o toi*. S
Medaljon ili narukvica
iz francezkog double zlata sa excelsior brilanti vrlo elegantni	4—3 Exctdsior brihnti jesu poput vode sjajni, tako bliskajučl i brušeni, da se nedadu od najbiljig poznavaoca od pravih razlučiti, a za trajnost se jamči. Naručbe se primaju uz gotov novac ili c. k poŠtarskim p uz-tjeui
Skladišča satovah i nresah
J. M. K a b i n o v i c z
WIEN
III. Hintere Zoliamslrasse 9
' s
Singri-slri8?B Nr. i j
•um noMonen
Reichsapfel.
J. PSERHOFER-jeva A^eke
K ričistihlp — nekdaj unlvor^alnn krogljico zv.ino, zngluHijo rus zadnje ltn>, kajti ni sk irai bolezni, v Wnj,.j i i ti- kr jfl ilce llsofikrat ne i> kuzntc svojega PudotvorneRa nsp ha. V n;>jhiijHlh li'ilu/.nih v k j h ne ju intioj,'.) ilrn/.ih /. iriivil rabilo, se j-t p:> i.*b krottijijali iiePteviiokna in v /e!6 k iitkum i'inu Iiopoln 1 ivzilr.Lvlj.j 'je z.iuliilo Jedini Sluitljit'.i z l.r> krngljicainl slutit.' L'1 kr jed n /avitek z G ^ki.tiii-c iiiu l 1-1. "< Wr. |»ri nefrankirano poSiljatvi jio jnivzetjl 1 for in kr. (Manj koi joden zavit k ho nu pošilja).
IViSlo nam n«»t<iviio pU"tn v knjlll 8« k u j>P.'V.. K-l in rubllul l-li kro lic zaliv )J nj jo za i.zdravljene u. vsakovrstnih n.ivarnlli bolezni. V»nkd ki le enk at lioski.S..! vu k temi kiogljlcanii zil aviti j.h iir no~ rjeii i nrnglni.
23 svetinj
l«tk.nj nokn'tcrn floli znlivnlnili |>it
Resnica traja najdaljše.
Kupil s m na nek-j dražbi vse zalogo neke imenitne tovarne plaht za hišno rabo in zn konj* i u to me sp »sobljuje, da morem prodajati po lo tfoi*. B*»€>konnd lepih, Uo-elih uepokonftljivilt
KONJSKIH PLAHT
le plahte so 190 centimetrov do'g^, i:.:o d nlhn. široke 7. raziio'mrvuninii Por urnmiidelieb, kakor d> ska, torej nepokončljive. fe^Sc^Hj	O poš Ija se le
proi pred plači ali pa proti pov/.elju Vsaki dan se te plahti razpošiljajo no vsetu svetu in so povsod priljubljene ker rnb j i tudi knko-po teljsko pocrrinjalo Iti so poprej stale vlČ k i kor še » ukrat toliko. Adresa:
Exportwaarcnhaus «zur Austr'a» Wien OberdOblin, Mariengasse 31.
V laBtnej hiši. < > )»<kin i ii. K r se od mnogih strani
poskuša. <l i bi se ljudstvo zapeljalo po | r> j"iijn mojih miiiian I, opominja vs icejyn du kakor redi n in soliclnn hiŠ.i lirmu "Kxporthaus Austr.a« n mu t<> ti žnie, ainp d« da ini:i SVoj e<ti 11 i I >i'» 1» I i ti ii - is iu da od tam blago' Šiljn na vse kraje sveta
l.e n an«, 15 maj a 1S81. 1$ IH rod i t?od|iod ! VaSu krnjrljico di'la.io kur fiiula, one iicu i enake il iifjlm hvnllsniiim jvoinoCkoin, t<-111-vi'0 v r<sni-I pridobe zdravje v-em, ki jih rahij >.
One krogtjioa ki sem jih o vollkonoflt naroŠU,aem nkor ij v c razd I innjiin /nancein in prijateljem in vnein so poitiag (■«•. ueK» stare, b dana in birajoCa osebe t«i po »jih ni aj zdravje zadoblio, ali vsaj se j njih h khnost na holJSi obrn la. Ja/. Vas pr"-"'•11 z itn, d i mi Jih Pe pet zavitkov poHIJet/. i-liMll nJ ni s Va ri »rftno jaz in z menoj vsi drugi, ki s. tabivfli Vaii krosljieo oad'aveli,
Martin Deutingpr.
Bega S/.t. Gyfir»iy ir f br 1883. \ftl.venjeiil gospod! N morom se Vuin zailo tni »hvaliti /a v. i p« krvlji.-«' ker ule mnogo Ui je Ul ja sopro.-a b d<'llahi na zaprtju Cev ter le VaHlm kri« stilnim ki ^ljjcain ».e ima sahvalltl, da Ce
t ili ni P popol oina ozd-uvelo ter mora Kn kilaj i u< IpeHfa podpisa pa zdaj kako v? ti. vendar se jej ja ona tnliulanlika V BeCn, Sil. le
sv.'ioMt povrnila, da mor>< sed ij pri svojih opravkih liiti. 1'insliii .-n to innjo zahvalo razglasi.e, da io spoznajo vsi bolni ter da mi piPlj. tu fin dva zavitka krogljic in dva konca kitajskega miln.
'/. odliCnlm spoštovanjem
Alojz Novak, cvetličar.
ViiSo Id (j<> odje! dolov, da morajo vse VaBa I.— fiila biti .nukali dobrega vsp.-h» itilior viiM /nanl ledeni diilzain k. ji je v unjej dru« ni nitinmtn starim ozeliinam ko eo storil, čep av ni« kuj rud ne /:itipaiii onim tako inu'novmiini nniversaln in pomoBk"H», vendar sten »o odloČil si Va^ih i;ri Čistilnih krogljia vkupltl, da z njimi prerotniu d I If detno hemnrojdil o bol "/en. in res izpove1 a i morem, da mi jo VaR« sredstvo p. ^tiritedncni uživanju moj i a/aro bolezen o.lvz |> te- da g.i oeilaj mojim znancem K'>rko priporočim. Dopuščam Vam, da te moje vrsti u o-javit-, ali brez tnoj.ua polneff.
itdani februarja 18 1.
J. Psp,rhofer-jev Ledeni balzam
tniio-
ir 1 b* ;i naj >->1 j s i poln iS k gpo/na'i proti ozeblinam vsake vrate kakor tudi proti st ir m ra ant Itd .
1 p smlica in kr
B • IZ 1 m za qnltfinf>n snošljiv pom .--ek proti
^HKH^mmmi^^mmm■ '' -1'elemii vratu, I po§, kr,
Ži VRn^ka ns^nca 'Pf^ko kapljk-el proti po-— ii	I'i'I n umi želodcu, s'ahl
pie a .'i, vs ik ivr.tn Mil trženju v dolenje n telesu, iz>i>rao ii.i naC« vrtftilo 1 tlaem '.'0 kr.
Tmolč^v «snk ob,<"1 /auino izvrstno zdravilo ■I I H ■■ m I""'" '' '"n. hrij'uvoH I, Irfnemu kagljtt it I. I stekleni 'a fiO kr.
Amerikansko ma7ilo "l ''»»"J« i« udih,
^umm^ammm^mt najImlj«! poiuuCek
inoti protliiu i-i dru im reumatlBnlm b ilesti n v brbtenem luosgii, uil^tunl, nervosnlm Kobo ollm, Hlavobolim Irgtnju v uPesih itd, itd. 1 «M. 211 kr.
PsBrhoftrjgva tinnnkininska pomada
" --t---
uže miiof,' let od zdravnikov prl)>oztiiin)i kn naj-h> Ijfle s-edstvo za rastje las. I,- o op nvlj Mia Pkat-Ijiea 'J tjold.
Universalni plašter pr<»r»n. stemieia proti
"^'('vrslniiu ranam, irniusnim ulesom, "celo proti starim ulesom ua nogah, ki so zd ij pa z.dn.l zn viC odpirajo, proti Crvu na jirstu (l<lugerwurm Itd. 1 pas, fi0 kr.
A. W Bulrichova unlversaloa Ceti na ail.
^^Ma^Mm 1 ''vrstni p tn Cok proti vsem nasiopk m slali" prlhavp kakor: glav .bolu, vrietiju i'lavi, žel d.'Ci i in krtu, h mor Jdiiln.ni bole-tim, zapeki itd l /nvitek I tfbl.
Vdohivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zd.avila.
Izven imenovanih is lelkov vdobivajo se g.i dru^e farniacetillčne specdalitete ki so bile po vsili avst ijsltih časopisih oznanjene :
Likfr iz alpinskih trav W. O I> rnhard nv I skleniea 2 rM. (kl kr. pol stekl. 1 4(1 Ušesna es'nca Cr. Romernau« n 1 si. k. •3 Kld. fin kr. pol stekl. 1 Ril. 5U kr. Dr. Hufenlaidov očesni tabak 1 škatli ca (tO kr.
Kwizdov tekočina za trganje 1 stekl. 1 pl. Z iravilna tekočina za konje t stukl. gl. 1 40. Kor.eubur>ki prah za živino l zavit 42 Ur Francovo žganje 1 stekl. ilU kr, Stajer. sok iz trav I stekl 88 kr
Marija Celjske kapljice 1 stekl. 35 kr Schaumanova ždodečia sol 1 šk
17) kr
Herbanvjev neuroxylln 1 st ki. 1
1 p bi. 20 kr. Herbanvjev apnenoželiznl s'
1 tfld" 25 kr. 0xford ke kapljice za zobe Krogljice za P83 t Šktitlji'" Tourlstni pbšter 1 zavitel Pr. h za 2noj na negah 1
ki
vr.
^td itd vse druge zdravila ki se v zalogi ne t uhajajo, pripravijo Re ,io in v cci
Po pošti za vsote pod 5 gl °e le pošilja: ako se preden po poš ni nakazniri d^nar dopošljg; pri večjih naročilih se i z puštne.n povz^tjoti pošilja.	8—1-2