PoStntns pW»«l * lututM. Leto XI«« št« 237 a Ljubljana, nedelja 12. oktobra 1930 Cena 2 Din Upravoifevo; Ljubljana, Knafljeva ahc« 5. - Telefon It 3122. 3123, 3124. 3125 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana. Pre*er. nova ulica i. - Telefon »t 2492, Podružnic« Maribor; Aleksandrov« cesta it 13. — Telefon It 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica It 2. - Telefon St 190 Računi ori pošt ček zavodih: Ljub« Ijana It U-842; Praha čislo Naročnina mala mesečno 25-— Din, za inozemsfvc 40.— Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica S. Teleta« It 3122, 3123 3124 3125 tt 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te* lefon It 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190- Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfn Soglasen sprejem resolucije o stvarnosti Balkanske nni je Plenum atenske konference je po mučnem bolgarskem afrontu soglasno sprejel od komisije predlagano resolucijo - Konferenca bo jutri zaključena Atene, 11. oktobra. AA. Na TČerajSnjl penami seji balkanske konference sta gr-£ » delegata Spiropulos in Makoa dala , ,>šen referat o balkanskem L! aam Jamčile svobodo Pogodba v r-?aillyjn nam je vzela vsako svobodo. Na-ilvijenje je zagrenjeno z najtežjim vpra- -ljem, ki nas muči, » vprašanjem naših i injSln. Dejstvo, da je sam predsednik gr fk« vlade, Venlzelos, snoči v svojem go vdj-u citiral to vprašanje, pomeni, da je to vprašanje velika ovira razvoju balkanske unij« Današnja konferenca ne daje nika lcršn-ega jamstva, da se bo situacija Bolga rja te boljšala, čeprav smo ml uverjeni, da bo treba na priaodnji balkanski konferen cl reeno načeti to vprašanje. Samo likvi dacija manJSInJskesra v^ra^anja nas more povesti v balkansko unijo.« Ko se te delovat Sakazov ▼ svojem goro* ru začel spuščati v podrobnosti in omenja* ti Dob rud žo in ostale bog ar ske manjšine, ga je predsednik Papanastasiu prosil, naj prekine svoi govor, ker je ▼ nasprotju z načeli konference. Takoj nato je Papana. sta-siu ▼ improviziranem govoru, ki je na« pravil na vse prisotne velik vtis, korigiral navedbe Sakazov a. češ. da so bili Bolgar' na konferenci neenakopravni. Nato je pod-, črtal, da je mosoče samo z miTol jubnimii j ukrepi doseči boljše spanje na Balkanu, ni« « kakor p« ne z vojno ln zor ožjem. Tudi cm priznava vprašanje manjšin, ne sme pa se pozabiti, da imajo mnoge balkanske drža« ve velike narodne manjšine tudd izve® bal« kanskega teritorija Balkanska konferenca se sicer ne more baviti z manjšinami, ki so raven balkanskega teritorija, vendar opo» zarja nanje. Ob koncu )e povzel g. Papanastas+u prod« govornikova izvajanja o mučni psihologiji poraženih narodov in opozoril, da je psi« hologija mnogih narodov, ki so zmagali, enako mučna »Zato je obsojanja vredna vojna, ki je jasno pokazala, da se s takima sredstvi ne da ničesar doseči. Pozivam Bol« gare, da pozab'te te nesreče, ki se bodo polagoma izgubile z razvojem balkanske unije, in prosim, da ne ovirate dela, ki se je začelo v vzajemnosti. Vsa balkanska jav« nost z radostjo spremlja naše delo in ne smemo zaustaviti razvoja stalnega napred« ka, ki smo ga tu začeli.« Papanastasijev govor je bH sprejet x bor« nim aplavzom, nakar je g. Sakazov v krat. kem govoru poskusil popraviti svoja prej« šnja izvajanja Nato je bila soglasno spre« jeta politična resolucija o ustvaritvi bal. kanske unije. Popoldne je plenarna »eja nadaljeval« diskusijo o socijalni sekciji in sprejela re. solucije o ustvaritvi enotnega socialnega zakonodajstva na Balkanu, o tesnejšem so« delovanju med profesionalnimi, industrij« skimi in poljedelskimi organizacijama bal« kanskih držav itd Specialni odbor tega odbora naj pripravi konvencije za zaščito balkanskih delavcev v balkanskih dTŽavah. dalje naj se skrbi za izboljšanje položaja balkanskih žena odstranitev dece od dela za vzorno sodelovanje med sanitetno shiž« bo itd Statuti balkanske konference bodo spre« ,eti jutri na slavnostni zaključni seji v kla« sičnih Delfih. komor odpotujejo delegacije m zastopniki vseh balkanskih držav s po» sebniro parnikom. Kongres Zveze srednjeevropskih Vršil se je včeraj v Zagrebu ter Je razpravlja! o aktualnih problemih mednarodnega borznega prometa Zagreb, 11. oktobra a. Dane« se je vrši! ▼ Zagrebu kongres Zveze srednjeevrop skih bora. Ta zveza je bila ustanovljena pred tremi leta Ker je bilo preteklo leto predsedništvo rveze v Zagrebu, se je vršil tukaj tudi kongres Prišli so na zborova-. nje: predsednik m tajnik dunajske borze generalni tajnik budimpeštanske borze predsednik «n generalni tajnik praške borze, generalni tajnik oukareške borze generalni tajinik beograjske borze dr Mi« laa Rftdosrvlievič t« tajnik ljubljanske botre dr Marto Dobrila. Na kongresa ao azpravljah najprej o sklepih lanskega Kongresa nato pa o ovirah v arbitražnem nrometu med borzami, nadalje o prometu efektov med po edinimi člani zveze, o če« mer je referiral dr Makso Sok al O kara« kib proti ponarejanju vrednostnih papir« jev je referiral generalni tajnik dunajske borze Ernst. končno pa je bilo govora o našem novem zakonu o trgovini vrednost« nih papirjev na obroke. Skupne kandidature Heimwehra In krščanskih sorijaicev Rdmwehrovd hi krščanski socialci v skupni fronti na Sp. Avstrijskem Osnovanje dr. Schobrovega meščanskega bloka £ D a saj, 11. oktobra, d. V pogajanjih med zveznim vodstvom Heimwebra ter zveznim kaucelarjem Vaugoinom in notranjim mini sirom Starhembergom je bilo določeno, da Iieimwehr na Dunaju ne bo postavil samo-t!ojnih kandidatnih list. temveč bo šel s i rižanskimi socijalci skupno v volilni boj. I oločeno še ni, pod kakšnim imenom bodo nastopili krščanski socijalci in heimwehrov ei pri volitvah, dogovorjeno pa je, da izvo-Ijeni zastopniki Heinmehra v Narodnem svetu ne smejo vstopiti v krščansko - soci-jrlni klub, temveč v klub Heimatblocka Na t pod. Avstrijskem bo poleg kandidatur Hel-l .atblocka postavljena tudi skupna lista kr-tcanskib socijalcev in Heinmehra, v drugih deželah pa bo Heimatblock postavil samostojne kandidature. Vodja dunajskih helm-vehrovcev major Fey je izjavil o stališču Heinmehra pri volitvah, da bodo člani edi-tiole dolžni, glasovati protimarksistično. V prvi vrsti jim bo seveda priporočeno, naj lasujejo za Heimatblock. Iz izjav majorja . f ya ie tudi razvidno, da pogajanja z narodnimi socijalisti zaradi sestave skupnih kandidatnih list v posameznih volilnih okrožjih niso uspela Dunaj. 11. oklobra. d. Pogajanja zastopnikov srednjih strank z bivšim zveznim kan-cf-larjem dr. Schobrom so v načelu končana. Gotovo je. da bodo v bloku srednjih strank velenemci. Landbund, neodvisna delavska stranka, narodni socijalisti Schulzove skupine. člani Udejeve stranke in stanovske zveze Tudi demokratska srednja stranka se je izjavila pripravljeno sodelovati v bloku meščanskih strank. Dunaj. 11 oktobra, s. Danes je bil >iftta-novljen blok meščanskih srednjih strank pod vodstvom bivšega zveznega kancelarja dr Schobra, ki bo nastopil pri volitvah pod imenom »Narodni gospodarski blok in Landbund« Določitev kandidatov za volitve je bila prepuščena dr Schobru Budimpešta ti oktobra, s Dunajski poročevalec lista »Ui Nemzedek« je imel razgovor t avstrijskim zveznim kancelanem Vaugoinom. ki je med drugim izjavil: Me-fcčan^ko nrebiva!stvo Avstrije zahteva konč neveljavno razčiščenje z marksizmom. Zato je že dalie časa žeiel hitrejši h bolj energični razvoj v tej smeri. Sedanja vlada lo odločena tc doseči, ker potrebuje gospodar- ski položaj nujno notranjepolitično razčHEe-nje. Vlada ne zasleduje strankarsko - političnih. temveč narodno - politične cilje. Razpoloženje med preb:val8tvom upravičujr pričakovanje, da se bodo meščanske stranke pri volitvah dobro odrezale Interes na hitri in končnoveljavni zmagi nad marksiz-mo stoji višiie nego vsa politična razmišljanja. Zato bo krščansko - socijalna stranka pozdravila z zadovoljstvom, ako se bodo v novem parlamentu združili vsi nemarksistii-ni elementi Budimpešta, 11. oktobra, d. Kljub raznim demantijem se vzdržuje vest, da je bil avstrijski notranji minister Starhemberg nedavno z nemškim generalom Seecktom na Madžarskem kot gost na lovu pri madžar skem vojnem ministru GOmbgsu na njegovem veleposestvu v Varpslotu. Razgovorom ob tej priliki je baje prisostvoval tudi nadvojvoda Albreht CELOVŠKA PROSLAVA DESETLETNICE KOROŠKEGA PLEBISCITA Slavnostne seje deželnega zbora, občinskega sveta in dragih institucij - Lepe besede in žalostna resnica - Novi udarci Slovencem Spor Dumesnila s francosko radikalno stranko Grenoble, 11. oktobra s. Predsednik radikalne stranke Daladier je dobil pismo mornariškega ministra Dumesnila, ki odklanja povabilo, naj se javi pred kongresom in dokazuje, zakaj sodeluje s kabinetom Tardieua, čeprav je član radikalne stranke. Minister Dumesnil ponovno protestira proti svoji izključitvi iz stranke fn poudarja, da bo v Interesu države de dalje ostal zvest ideji koncentracije ter lojalno sodeloval z ministrskim predsednikom Tardieuem. Dem! sija Htvansfcega zunanjega ministra Kovno, 11. oktobra s. Demlsljo zunanjega ministra Zauniusa je državni predsednik odklonil in naprosil Zauniusa, naj ostane še dalje na svojem mestu. »Dom Poljske« v Gtfinjl TarSava, U. oktobra AA. V Gdinjl bodo zgradili »Dom Poljske«. Gradbeni stroški so preračunani na 8 milijonov zlotov. V domu bodo knjižnica z 10.000 zvezki, muzej, gledališče ia drugI prostori. Celovec, 11. oktobra, r. Včeraj wo ae na obletnico plebiscita pričele glavne spominske svečanost', ki so razdeljene na tri dni in bodo zaključene v nedeljo Kakor znano, so bile plebiscitne svečanosti prvotno zamišljene r mnogo večjem obsegu ln > Izrazito nemško šovinistično tendenco, tako da bi bile vsaj indirektno naperjene proti Jugoslaviji Kasneje pa je bil z ozlrom na zunanjepolitične odnošaje avstrijske republike program precej reduciran Najbolj pa trpi proslava zaradi volilnega boja, ki Je že v p jinem razmnhu n ki Je potisnil v ozadje zanimanje za vse druge zadeve Ne prijetno le vplivalo na prireditelje tudi dejstvo, da so člani mednarodne komisije, ki je vodila L 1920 koroški plebiscit, odklonili udeležbo na proslavi ln da »e tndl mnogi drugi odlični povabljenci Iz inozemstva vabilu niso odzvali. Uvod t proslavo Je tvorilo ražlganje kresov v četrtek zvečer. Nameravana Je bila . tu^ bakljida. ki r>a Jo je preprečil naliv Včeraj sta se vršili slavnostni seji koroškega deželnega zbora in celovškega občinskega sveta Seji deželnega zbora so prisostvovali polnoštevilno vsi poslanci razen obeh slovenskih, zastopniki vseh avstrijskih dežel ter v zastopstvu vlade zastopniki vseh ministrstev. Slavnostni govor Je imel predsednik koroškega deželnega zbora Lukas, ki se Je spominjal plebiscitnih borb ln Izražal priznanje vsem, ki eo pripomogli k avstrijski zmagi. V zahvali se je zlasti zahvalil onim Slovencem, k! so glasovali za Avstrijo, čeft da so a tem dokumentirali koroško skupnost ln svojo domovinske ljubezen. »MoJi pozdravi,« Je dejal dalje, »pa aaj veljajo tudi onim. ki »o glasovali za Jugoslavijo. a so priznali Izid glasovanja ln postali Avstrijci Priznavamo Jih kot popolnoma enakopravne dežel&ne, zvesti načelom nacionalne sprave tn pravičnosti. Ko roški deželni zbor si prizadeva očuvati slo renskim »žeiam njihov lezlk ln nllhovo nacljonalno svojstro ter njihov duševni ln sfosroditrfki razvoj z skrbnostjo, ka kr ostalemu nemškemu prebivalstvu.« Končno se Je spominjal vseh onih, ki »o v bi>rbah ra koroSkn zemljo In zaključil svoj govor i vzklikom: »Naj «lvl svobodna ln aedeljena KoroSka, naj živi demokratična republika Avstrija!« Istočasno ae Je vršila slavnostna aeja celovškega občinskega odbora Zupan dr. Bercht se je v svojem govoru spominjal plebiscitnih dogodkov in vloge, ki Jo Je Imel pri tem Celovec. Po slavnostni seji Je deželni glavar dr. Lemisch razdelil v deželni pala« tako-zvanl »Koroški križec« v priznanje zaslug, ki so si Jih pridobili posamezniki pri plebiscitu. Odlikovanih Je bilo okrog 100 takratnih avstrijskih dobrovoljcev. Popoldne se Je vršila spominska svečanost na pokopališču. Od 6. do 7. zvečer so zvonili 8 takozvanim »glasovalnim zvoncem,« ki Je bil vlit v spomin ua Izid koroškega plebiscita ln ki Je nameščen v stolpu celovške župne cerkve. Zvon zvoni vsako leto samo na dan plebiscita Sobotne proslave Celovec, 11. oktobra s. Pri hladnem ta deževnem vremenu so se danes nadaljevale plebiscitne svečanosti. Ob 9. dopoldne je bila v veži deželnega orožniškega poveljstva odkrita spominska plošča, posvečena v svetovni vojni in v koroških bojih padlim orožnikom. Ob isti uri se je zbrala celovška šolska mladina, večinoma v narodnih nošah, k šolski plebiscitni proslavi Ob 10. dopoldne je bila na Novem trgu pred mestno hišo odkrita spominska plošča, ki jo le darovalo Celovcu mesto Wiesbaden. Po pozdravnem govoru celovškega župana dr Berchta je povzel besedo župan Wiesbad-na dr. Krucke, ki Je izrazil svoje veselje, da more mesto VViesbaden čestitati Celovcu o priliki 10 letnice plebiscita Kakor je Porenje straža nemštva ob Reni, tako straži Koroška ob Karavankah. To zgodovinsko nalogo je koroško ljudstvo vedno zvesto Izpolnjevalo. Na nedeljeni Koroški nima interesa samo Koroška, temveč tudi avstrijska republika in Nemčija. Ob II. dopoldne se le sestal k drugI slavnostni seji koroški deželni zbor, ki Je sklenil ob 10 letnici plebiscita ustanoviti »fond za žrtve koroških bojev«. Koroška dežela bo v ta fond prispevala letno najmanj 20 tisoč Silinsrnv OSO.OOn Din) Dalle so bili trsr Borovlje. Smohor. Spital ob Dravi ln Št. Rupert pri Celovcu povišani v mesta, več Ni Vel kraljica Marija v Rumuniji Kraljica je prispela včeraj? Rumunijo na obisk h kraljevski rodbini - Prisrčen sprejem v Bukarešti Beograd, 11 oktobra p. Nj. Vel. kraljica je včeraj v spremstvu dvorne dame gospe Hadžičeve in adjutanta podpolkovnika Pogačnika odpotovala preko Subotice v Bukarešto, kjer ostane nekaj časa na obiska pri romunski kra-ljevsk rodbini. Bukarešta, 11. oktobra 6. Danes dopoldne je prispela semkaj jugoslovenska kraljica Marija Nj. Veličanstvo je bilo na kolodvoru svečano sprejeto. Sprejema se Je udeležila kraljica Marija vdova, predsednik vlade Mironescu. generaliteta, diplomatski zbor in vse osobje jugoslovenskega poslaništva. Za danes pričakujejo tudi bivšo grško kraljico Jeleno Jutri odpotujejo člani kraljevske rodbine v Sinajo, kjer se bo Nj. Vel. kraljica Marija sestala tudi s svojim bratom romunskim kraljem Ka-rolom, ki biva v Sinaji že dalj časa. Rovarjenle proti dr. Curtiusu Akcija nemških desničarskih strani za Izpremembo zunanje poBtfke Razočaranje nad Hindenburgom Berlin, 11. oktobra dr. Tartaglia o pomenu in delu Jadranske Straže, noudarjajoč njeno veliko aktivnost ir. uspehe. Nato pa se je razvila debata o tajniškem poročilu dr. Ive Ru« biča. Likvidacija karambola pri Splitu Split, 11. okt. n. Med lastnikoma itafi« janskega parnika »Giuseppe >ormio« in jugoslovenske motorne jadrnice »Sloga« je prišlo do sporazuma o odškodnini za ško« do, povzročeno pri karambolu obeh ladij. Lastnik italijanskega parnika je izplačal lastniku »Sloge« 52.000 Din, in sicer 30.000 Din za škodo na iadrnici, 15.000 za uniče* no blago in 7000 Din za ostale stroške. Tako je bila zadeva kratkim notom ureje« na ter je italijanski brod mogel danes mir« no odpluti iz Splita. Iz sodne službe Beograd, 11. okt p. Z trkazom Nj. VeL kralja je upokojen na lastno prošnjo pred« sednik okrožnega sodišča v Novem mestu dr. Julij Polenšek. — V 3. skupino I. ka« tegorije je pomaknjen sodnik okrožnega sodišča dr. Davorin Senjor v Mariboru. Iz železniške službe Beograd, 11. oktobra AA. S sklepom ministrstva za promet sta povišana med drugimi pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za uradnika v 8/1 Boris Karis in F,mil Franc, do sedaj uradnika v 9/1. Hrvatski prosvetni dom v Subotici Subotlca, 11. oktobra č. Prlčetkom novembra bo v Subotici svečano otvorjen hrvatski prosvetni dom. v katerem bodo imela prostore vsa hrvatska društva, t. j. hrvatsko pevsko društvo »Neven«, hrvatski Radiša, Napredak ter dekliško in mla-denlftko društvo. Jugoslovensko delavstvo Dopis iz delavskih krogov Letošni kongres narodnega delavstva, organiziranega v Narodni strokovni zvezi, se je vršil v Mariboru z edinim referatom: Narodno delavstvo v borbi za jugoslovensko državo. S tem dejstvom je narodno delavstvo glasno povedalo, da hoče pri ustvarjanju Ju-goslovenstva naže države v vseh sme-rih aktivno sodelovati in tako pospešiti razvoj iz stanja nekonsolidiranosti v močno konsolidirano državo, sposobno, da ustvarja največje dobrine tudi na .sociamem polju. Delavstvo je na takem razvoju morda najbolj interesirano, kajti le močna država bo mogla realizirati delavske težnje. Nam ne more biti vseeno, kakšna je uprava javnega življenja. Vemo, da separatistične politične težnje gospodarski in socialni moči države škodujejo, vemo, da vsebuje Jugosiovenstvo globoke važne etične, moralne in socialne principe, ki morajo biti uveljavljeni. Ne more nam biti vseeno, kako se regulirajo odnošaji med posamezn. razredi, med plemeni in pokrajinami. V teh od-nošajih mora biti polno etike, morale in socialnega pojmovanja. Tudi vemo. da je sedanje stanje prišlo, ker je ob danih prilikah kot skrajno sredstvo moralo priti Prav nič se e sramujemo priznati, da to stanje pozdravljamo kot aizanesljivejše sredstvo za pohod iz temne preteklosti v lepšo bodočnost. Jugoslovenski državljan mora biti prerojen v drugo miselnost: v čisto, nepokvarjeno in požrtvovalno jugoslovensko orientacijo. Besede še ne ustvarijo drugega človeka. To stori šeie prerojena duša. ki je instiktivno in tudi zavestno vdana dobri stvari. Dušo naroda je treba preroditi z dejanji. Jugos!oveo-stvG mora postati za vsakega oosames-nika srčna potreba, izraz prave, nesebične notranje simpatije, ne izraz trenutne špekulacije. Samo navidezni Ju-gosloveni niso Jugosioven.. ki bi odgovarjali duhu manifesta od 6. januaria. Tudi delavstvu mora postati Jugoslo-venstvo srčna potreba, tudi njemu mora biti notranje simpatičen, sam po sebi umeven aksiom. Jugosiovenstvo mu mora biti vera. upanie in ljubezen Ne povemo nič novega, ako ugotovimo. da ta notranji preporod še ni dokončan in da danes še niso vsi jugoslovenski državljani taki Jugosloveni, kakoršne država potrebuje, ako boče realizira- vHiki program, izražen v manifestu. Delo za pospešen e in poglob-Ijenje notranjega prepoioda naroda v pravcu vzvišene jugosioveujke ideje pa ni naloga in tudi ne privilegij !e nekaterih slojev, le nekaterih plasti naroda. Za to delo ima tudi delavec zmožnost m priliko. Ideje, zlasti ve::ke ideje. Kakršna je jugoslovenska, postanejo kri in meso, neomahljiva last naroda še ie, ko so notranje srčno in čustveno občutene In v tem tičita veliki pomen in velika moč našega dela/siva ka.iti ideja, vsi-drana v priprostem človeka je mnogo bolj učinkovita na zunai na okolico, kakor pa če jo prinašajo višji ljudje, zlasti ako stoje izven dnevnega ž:v'jenja. veselja in žalosti najširših narodnih mas. Jugosiovenstvo nam mora biti dobra, blaga mati, ljubljena in vredna žrtev svojih sinov. Delavec v Jugoslavijo veruje. vanjo zaupa Razočaran ne sme biti in razočaran ne bo. Gospodarski krogi dajejo vladi na razpolago svoje organizacijske. ince.cktualne in materi-jalne moči in pomagajo z vso požrtvovalnostjo. da bi se njen gospodarski program čim bolj bližal uresn.čj iu. Ali naj delavstvo z ozirom na svoie potrebe io težnje stoji brezbrižno ob s;ran:? Ne! Delavstvo mora s pojačeno organizacijsko silo priti vladi na pomoč, da ji omogoči dobro in koristno socialno politično delo. Kajti koristno socialno politično delo bo v prizadetih državljanih bolj utrdilo jugoslovensko misel, kakor vse besede. Zato hoče narodno delavstvo svojo organizacijsko silo pojačati; zato narodno delavstvo ustvarja vsedr-žavno narodno delavsko organizacijo, da ž njo krepko poseže v boj za socialne pravice in da z njo sodeluje na duševnem preporodu delavstva in naroda, V službi države morajo biti tudi delavske strokovne organizacije. Zbiramo sile. da ne bomo prezrti pri onem delu državnega ustvarjanja, kateri se tiče delavskih socialnih pravic in potreb; zbiramo pa sile tudi za to. ^.r vemo. da je delavcu v korist, ako jugoslovenska misel na celi črti v najkrajšem času zmaga. Od strani lete na nas peščice: narodni delavci so fašisti, podkupljeni od kapitalistov. Dokazov za to nihče ne prinaša. Poudarjanje narodnostnega načela še ni fašizem. Take puščice so nepotrebne in nepotrebno hujskanje in ustvarjanje mržnje. Rekli smo. kaj hočemo. To, kar hočemo, je v skladu s socialnimi intertoi delavstva, z Interesi naroda in države. Kdo je legitimiran, da naš pohod v tej smeri s strupenimi puščicami zadržuje. djb. Pogreb žrtev katastrofe .R 101" Včeraj so prepeljali ob ogromni udeležbi londonskega prebivalstva, zastopnikov britskih in tujih oblasti žrtve nesreče »R 101« iz Londona v Cardington, kjer so bile položene v skupno grobnico niki, zastopnik! raznih letalskih društev, mestnega sveta in drugih ustanov. Sledili 90 častniki dominijonov, atašeji inozemskih ni London, 11. oktobra AA. Davi ob 8. se je pričel z svečanostmi pogreb žrtev katastrofe zrakoplova »R 101«. Ob ulicah so stale ogromne množice, ki so globoko pretresene nemo gledale dolgi in turobni sprevod, ko se je vil skozi londonske ulice na postajo v Custonu, odkoder so odpeljali krste v Cardington, kjer so jih popoldne položili v skupno grobnico. V sprevodu skozi London so igrale žalostinke tri vojaške godbe: Pogreba so se udeležili oddelki vojske, mornarice in letalstva. Ob ulicah bilo vojaštva in je red vzdrževala policija Vsako posamezno krsto 4« žrtev je vori- Move justifikacije v Rusiji Varšava, 11. okt. AA. Po poročilu iz Le* nmgrada je bilo v Briansku ustreljenih 17 kmetov, ki so nedavno napadli tamošnjo poljedelsko zadrugo. Pri napadu je bilo ubitih 19 članov zadruge. Pariz, 11. okt. AA. Zaradi čimdalje več« je krize na denarnem trgu so sovjetska oblastva uvedla stroge kontrolo potnikov. Agenti GPU so v mestu Citi vzeli 14 pot« nikom sibirskega ekspresa znatne vsote srebrnega denarja. Tudi v sinagogi v Min« sku je bil raznim osebam odvzet srebrni denar v vrednosti 3000 rubljev. V Franciji aretirati Italijanski atentator Par>z, 11. oktobra AA. »Matin« prinaša vest iz Rueila, da so orožniki tam aretirali nekega Italijana po imenu Giovanni-ja Ferrinija. starega 25 let. Pri njem so našli naboje in nekaj razstreliva ter .'»0 tisoč lir in tisoč frankov. Italijan je odklonil vsako pojasnilo, odkod mu eksploziva. Obstoji sum, da je hotel razstreliti neko železniško progo. „Dognano še ni ničesar pozitivnega" Fašistično glasilo samo priznava, da je umor v Vrhpol ju še docela nepojasnjen - S Sottosantijevega pogreba -Aretacije v Vipavski dolini Trst, 11. okt. č. Med tukajšnjima dnev« nikoma »Popolo di Trieste« in »Piccoio« se vrši ostra konkurenčna borba. Ce tudi je »Popolo« oficijelno glasilo fašistični.i organizacij in mu gredo vse blasti na ro« ko, ga je »Popolo« že ponovno »posekal« tudi s poročili o faši- 'in dogodkih Tu« di sedaj z Vrhpoljem je bilo tako. Zaradi tega je včerajšnji »Popolo« o'tro napadel svojega konkurenta, češ da s svojim' po« r~čili ovira preiskave »Piccolo i reagi« ral s tem, da danes ne prinaša o preiskavi niti vrste več, temveč se omejuje le na s' : jni komunike o zbirki za So:tosanti» jevo rodbino. Pač pa poroča o preiskavi obširno »Po« polo di Trieste«. Sam priznava, da »še ni dognu.iu ničesar pozitivnega«, t«- s tem mdirektno priznava, da ni nik: r onih re» ■/ 'tatov, o katerih ie na dolgo in ši ko poročal pretekle dni. Pravi, da sicer pre« iskava dobro napredvje. da na se vsi re« zultati drže' v tajnosti. Zaprtih je veliko število domačinov iz Vrhpolja in okolice, med katerimi se gotovo nahaja tudi ubija« lec. Našli 9o se, pravi »Popolo« tudi taki ljudje, ki so razširil po atentatu vesti, da se je Sottosanti sam ubil. ter s tem pripra« vili župnika, da ni hotel podeliti umirajo« čemu niti poslednjih tolažil. Priče so izpo« vedale, da so srečale ubijalce, ki so se med seboj pogovarjali: »Takoj je padel, gotovo smo ga na mestu ubili.« »Kdo so potem« takem atentatorji?« se vprašuj" list in od« govarja sam sebi: »Člani tajne organizaci« je, ki jih vodijo inteligentnejši ljudje iz centrale v inozemstvu.« Zagreb, 11. oktobra 6. Nocojšnji »Ju-tarnji List« objavlja obsežno poročilo očividca, ki je prisostvoval pogrebu ustreljenega Sottosantija v Vipavski dolini. Pogrebnih svečanosti so se morali udeležiti vsi domačini, ker so jim grozili fašisti z maščevanjem, ako bi z odsotnostjo »manifestirali svojo solidarnost z morilci«. Vsi ,ki so prišli Sottosantija kropit, so se morali zaradi evidence vpisati v posebno knjigo. Pogreba se je udeležilo tudi **eliko število fašističnih učiteljev, ki so se pripeljali na 14 avtobusih. Ob odprtem grobu je bilo več političnih govorov, naposled pa so zapeli fašistično himno »Giovinezzo*. Isti list poroča dalje da je bilo v Vrh« polju dosedaj aretiranih 18 oseb, v Vipavi pa še več. Točno število aretirancev ni znano. Še številnejše so aretacije v Po« stojni im okolici. V Prestranku je namreč zgorelo vojaško skladišče sena; čeprav je najbolj verjetno, da je ogenj nastal po ne« sreči, ker so v bližini miličniki kurili, so fašisti proglasili, da je bii ogenj podtak« njen, ta tako sedaj iščejo krivca seveda med slovenskim prebivalstvom. Da pa ogenj ni mogel biti podtaknjen, se razvidi že iz tega, da je bilo to skladišče največje v Julijski Krajini ta zato izredno močno zastraženo. Poplave po vsej dravski banovini Zaradi deževja so vsi potoki in reke prestopile bregove in povzročile mestoma občutno škodo Deževje zadnjih dni je imelo v mnogih krajih dravske banovine hude posledice. V petek popoldne so začeli vsi potoki in reke naglo naraščati, proti večeru pa so že prestopili bregove in poplavili okolico. Posebno so narasle Sava, Savinja in Sora. pa tudi drugi manjši vodotoki so se spremenili v deroče/hudournike; k sreči je deževje ponekod ponehalo, tako da je zaenkrat nevarnost še večjih poplav minila. Ze dosedanje poplave pa so povzročile mnogo škode, kakor pričajo naslednja poročila. Podrobnosti o poplavi v ljubljanski okolici Ljubljana, 11. oktobra. Večdnevni hudi nalivi in močno narasla Sora so povzročili, da jc v petek prjti osmi uri zvečer razbilo proviizoričen most čez Soro in ga odneslo proti staremu dr« žavnemu mostu v Medvodah, kjesr se je zajezil ta obstojala je velika bojazen, da odnesejo hudi valovi še povThu stari most. Zato je žandarmerija zaprla promet čez most za vse avtomobile in vozove, le osebni promet je na lastni rmko dovoljen. Avtomobili, ki so došli iz Ljubljane, in so hoteli preko mosta, so se morali obrniti ta kreniti čez Tacen ta dalje na Kranj. Voda je narasla do 2 metra in pol in na« pravila mnogo škode; skoro vsa ob Savi ležeči objekti so bili pod vodo. Samo pri mostu, ki ga je zgradila Ljubljanska grad« bena družba in ki ga je odneslo, znaša škoda 20.000 Din. Proti j>olnoči je začela padati voda škoda je velika. Posredna žrtev poplave je 73«letna posestnikova žena Apolonija Grli iz Dol« skega pri Ljubljani. Zenica se je snoči precej pozno vračala s težjim tovorom do« mov. Ker je Sava mestoma prestopila bre« gove in ponekod preplavila cesto, je mo« rala Grilova večkrat vodo bresti do glež« njev. Vsa utrujena od dolge ta neprijetne poti je prišla zvečer domov ta legla k po« čitku na zapeček Cez nekaj časa je pa zo« pet vstala ter hotela s peči na tla. Poza. bila je pa, da so domači odstranili klop in padla je s peči naravnost na glavo. Pre« bila si je lobanjo na levih sencih ta zlo« mila ključnico desne roke. Težko poško. dovano so prepeljali včeraj v bolnico. Ka« kor poročajo, je njeno stanje zelo kri« tično. Savinja Je zopet upadla Celje, 11. oktobra. Vodna gladina Savinje je v noči od pet. ka na danes okrog polnoči dosegla svoj maksimum. Nato je bilo stanje nekaj ur nespremenjeno, »krog 5. zjutraj pa je pri« čela voda naglo in vidno padati Ob 7. je bila Savinja zopet popolnoma v svoji stru. gi ta je kmalu dosegla normalno višino, ki jo ima pri običajnem deževju, škoda, ki jo je povzročila poplava v Celju ta oko« lici, je zelo velika. V mestnem parku je divji vodni tok odnesel kakih 12 klopi, ve« čino ostalih pa je poškodoval. Glavna sprehajalna pot v obvodni aleji je mesto« ma popolnoma razrita in je voda iz trdega terena izgrebla velike ta precej globoke jame. Tudi žična ograja teniškega igrišča je podrta. Pač pa ni na cvetličnih nasadih v paTku opaziti večjega opustošenja ta razdejanja. Vse graje potrebno pa je po« stopanje mestnega cestnega nadzorstva, ki ni dalo odmašiti cestnih kanalov, oziroma požiralnikov niti več ur pozneje, ko je že voda pričela padati, tako da so si mo« rali prebivalci z vodo obdanih hiš poma« gati sami s tem, da so bredli vodo in od« stran jevali naplavi jene smeti ta nesnago s kanalskih požiralnikov. V večini hiš v me« stu je kleti napolnila podtalna voda. Prvi sneg na Pohorju Po petkovem celodnevnem deževju je ponoči pritisnil mraz in Pohorje je dobilo belo odejo Njegova sveža belina se je smehljala v žaru jesenskega solnca v do« lino, kjer je včeraj zapadla močna slana ta je padla temperatura na tri stopinje Cel« zija nad n;člo. Čriček bo v »oricah od ža« losti utihnil, ker bo mraz njegovo veselje upihnil. Vendar obetajo vremenoalovci daljše lepše vTeme. Noč strahu v Rimskih toplicah Rimske toplice, 11. oktobra. V noči od četrtka na petek je pri nas lilo vso noč in še v petek do poznega ve« čera. Vsi potoki so narasli te prestopili bregora, k tema n je pridružilo Se din« go zlo, da je Savinja zaprla izliv prito« kom. da so se potem razlili po dolini. Sa« vinja je namreč tudi sama narasla za 4 m nad normalo. Na progi od Celja do Rim« skih toplic je voda na kakih osmih mestih dosegla cesto in se razlila preko nje, da je bil promet docela nemogoč. Nosila je s seboj kar cela drevesa. Zvečer ob 20.30 smo dobili telefonično obvestilo, da bo voda še pritekala dobrih šest ur. Med ljudstvom je nastala splošna panika. Vsi prebivalci, ki imajo bivališča - nižjih delih doline, so pričeli ogibati pre« mičnine pred pretečimi novimi količinami vode. Na večer je voc? pri lesenem mostu dosegla cesto in io zalila. Vsa dolina je bila kakor širna jezerska Dlaniava. Močni sunki vode so drli tik pod narahlo položenimi tramovi les<- ?ea mostu, in se je bilo bati, da bi nam ga voda ne odnesla. Gradbeni odbor je seveda že po« poldne ukrenil zavarovanje pred katastro« fo. K sreči do hujšega ni prišlo, le delav« cem je voda porušila njihovo uto in naj« brže odnesla tudi shranjeno orodle. Savinja je naraščala že vseskozi do 1 po polnoči, nakar je šele jela padati z nena« vadno hitrostjo in te vse do prvih jutra« njih ur. Posebne škode poplava ni napra« vila, ker so bili že vsi pridelk: doma. Bil ie le strah še pred Prožnejšo novodnijo. Voda sedaj upada in ni pričakovati huiše« ga. Ljudstvo je že pomirjeno in tudi solnce ie posijalo že v dopoldanskih urah. Jezerska planjava pri Krškem Krško, 11. oktobra. Snočnje deževje je povzročilo naravnost ogromno naraščanje Save. V dobrih štirih urah je reka snoči narastla za tri metre, prestopila bregove in se razlila čez polja ta vrtove Dosegla je že bližnje hiše, da so ljudje v strahu hiteli izpraznjevati sta« novamja, boječ se enake katastrofe, kakrš« na je zadela Posavje leta 1923. Posebno pri Krškem, kjer se dolina za« čne široko odpirati, je pogled čez razlito vodovje strašen. V divjem toku dere re« ka komaj dva metra pod mostom. Na obrežju je vdrla voda v nekatere hiše. Občutno škodo sta trpela posestnik Anton Kriger hi kamnosek Steiner. Tudi kopali, šče je pod vodo ta športnikom je odneslo čolne. Valovi nosijo velike množine lesa ta poljskih pridelkov. Po deroči reki sta priplavala tudi dva dolga čolna, utrgana najbrž v Rajhenburgu. Eden se je ob pilo« tih krškega mostu razbil, drugega je pa neslo naprej. Most so za tovorni promet zaprli. Danes opoldne je začela voda po« lagoma padati. Kralj zopet v Beogradu Beograd. 11. oktobra p. Nj. Vel. kralj, ki Je v spremstvu kneza Pavla posetil Južno i Srbijo, se je nocoj vrnil v Beograd. Kralj Boris se bo porcčil civilno/ Pariz, 11. okt. M. Tukajšnji listi poroča« jo iz Rima. da označujejo v tainošnjih do« bro poučenih krogih kot preuranjene vse vesti, da je papež že pristal na poroko princese Giovanne z bolgarskim kraljem Borisom. V vatikanskim krogih naglašajo. da to vprašanje še ni rešeno. Kralj Boris je snoči prispel v Rim in bo osebno pose« til papeža, da si izposluje dispenzo. Trdi se pa, da se bo kralj Boris v primeru, da papež dispenzo odkloni, poročil v Italiji po obstoječih zakonih samo civilno, dočim se bo cerkvena poroka vršila po pravoslav« nem obredu v Sofiji obenem s kronanjem. Danes je prispel v Rim tudi papeški vizi« rator v Bolgariji Ronea, ki bo poročal pa« pežu o položaju katoliške cerkve v Bolga« nji. Kakor se domneva, je njegov prihod v Rim tudi v zvezi s poroko kralja Borisa. Rim, 11. okt. AA Rimska »Tribuna« po« roča, da je jako verjetno, da se bo poroka italijanske princese Giovanne in bolgarske« ga kralja Borisa vršila že 26. t m. in sicer po katoliškem obredu. O kraju poroke, se še ne ve nič gotovega, verjetno pa je. da bo v Assisiju. Sofija, 11. oktobra AA. Kralj Boris je pomilostil 17 na smrt obsojenih oseb in nekaj političnih obsojencev. Triumf kanadskih letalcev Croydon, 11. okt. d. Kakor je bilo že včeraj javljeno, je letalo »Columbia« svoj prekooceanski polet včeraj srečno dovrši« lo. Pristalo je približno ob 20. uri srednje« evropskega časa na otoku Trescov (otoki Scillv) na severozahodnem izhodu Rokav« skega preliva. Svoj polet sta pogumna le« talca Bovd in Connor dovršila iz Karbon« ra Grace v Novi Fu^dlandiji do Tresca v približno 28 urah. Včeraj popoldne je ameriški milijonar Levine, ki je 1. 1927. skupno s Chamberli« nom izvršil z letalom »Columbia« polet iz Amerike v Nemčijo, prispel z letalom iz Pariza v Croydon. London, 11. okt. s. Prekooceanska letalca Boyd in Connor sta danes s svojim leta* lom »Columbia« ob 16.30 srednjeevropske« ga časa pristala na londonskem letališču v Croydonu. Pozdravila ju je velikanska množica, ki jima je priredila viharne o\'S" cije. Težka letalska nesreča v CSR Praga, 11. oktobra g. Dopoldne se je dogodila na vojaškem letališču v Kbelu strašna letalska nesreča. Ob 9.30 je starta! štabni kapetan Knazikovsky na lovskem letalu ter hotel predvajati akrobatske vaje. Po loopingu je izgubil oblast nad letalom ter je treščil na streho vojašnice. Knazikovsky je bil *akoj mrtev. Stroj ie težko ranil vojaka, ki je bil zaposlen z delom na strehi vojašnice. Ubiti pilot je bivši ruski grof in je v češkoslovaški vojski veljal kot eden naj"bo!jših letalcev. Izprememba v madžarski vladi Budimpešta, 11. oktobra d. Državni tajnik v notranjem ministrstvu dr. Sztranv-avszky bo v prihodnjih dneh odstopil, ker se je naveličal svoje službe zaradi pogostih zlorab v ministrstvu ter napadov proti njegovi osebi, ker je v dneh proslave sv. Štefana odredil pripravljenost policije zaradi morebitnega povratka Otona Habsburškega. Novi zakon o žandarmeriii Kakor smo že na kratko poročali, je Nj. Vel. kralj te dni podpisal novi zakon o žan-darmeriji. Zakon obsega 122 členov in vsebuje podrobne določbe o značaju, organizaciji in uporabi žandarmerije. Žandarmerija je pomožni rod vojske, ki kot špeci.ialni organ državne oblasti čuva nad javno varnostjo, vzdržuje javni red in skrbi za izvrševanje zakonov. Delokrog žandarmerije obsega vso državo. Notranji minister je pooblaščen. da razširi pristojnost žandarmerije tudi na delokrog državnih policijskih uprav in mestnih policijskih predstojništev.^ Gled« izvrševanja varnostne službe spada žandarmerija pod ministrstvo notranjih del, morejo sprejeti v žandarmeriio. Onim bivšim ruskim državljanom, ki služijo sena) v jugoslovenski žandarmeriii, se vštejejo v službeno dobo tudi leta. ki so jih prebili v bivši ruski vojski ali žandarmeriii. Koman dant žandarmerije se vedno postavlja iz vrst aktivne vojske, njegov pomočnik pa je lahko iz vrst žandarmerije. Kongres proti trgovini z ženskami VarSava, 11. oktobra AA. Na kongresu proti trgovini z belim blagom, ki bo v Varšavi, bo Jugoslavijo zastopal tajnik Jugoslovenskega poslaništva ▼ Varšavi dr. Kulmer. Zakon o rudah Beograd, 11. oktobra č. Direkcija rud je izdelala zakonski načrt o rudah. Izročen je bil ekonomsko-finančnemu komiteju ministrov na proučevanje. Založbe krajevnih šolskih odborov pri Poštni hranilnici Beograd, 11. okt. AA. Ministrstvo pro« svete je razposlalo kr. banskim upravam in šolskim nadzornikom okrožnico, ki v njej odreja: 1. naj krajevni šolski odbori sami hrani« jo vinkulirane vložne knjižice in založnice privatnih bank in da naj Poštna hranilnica prevzete vložne knjižice in založnice vrne deponentom; 2. da Poštna hranilnica ob roku izplaču« je dospele kupone tudi brez zahteve depo« nentov in da jim dostavi zadevne zneske po odbitku stroškov. 3. da Poštna hranilnica vrne državne obveznice in vrednostne papirje deponentu in sicer na podlagi potrdila pristojne ban« ske uprave. Krstna predstava slovenske rame A. Leskovec: »Kraljičina Haris«. V razprodanem dramskem gledališču sc ■ snoči igrali