Sopotja 
glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ december 2018, {tevilka 4, letnik 7 ISSN 1848–4360 Reka, december 2018 
Uredništvo: 
Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni 
glasilo@bazovica.hr 
Podpinjol 43, 51000 Reka 

Izdajatelji: 
Slovenski dom KPD Bazovica 
Podpinjol 43, 51000 Reka 
bazovica@bazovica.hr, zanj: Zvonimir Stipeti} 

www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica 
Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka 
Podpinjol 43, 51000 Reka 
vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec 

Svet slovenske narodne manjšine PGŽ 
Podpinjol 43, 51000 Reka 
vsimonic1@gmail.com 
zanj: Vasja Simoni~ 

Urednica: 
Marjana Mirkovi} 
marjana.mirkovic@ri.t-com.hr 
gsm: 091 593 6086 

Lektorica: Darka Tepina Podgoršek 

Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: 
Vesna Ro`man 
Fotografija na naslovnici: Istog @or` 
Karikatura: Bojan Grlica 
Tisk: Tiskara Sušak 
Glasilo izhaja trimese~no 

Naklada je 1.500 izvodov 

Glasilo finan~no podpirajo: 
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike Hrvaške 
iz vsebine 
Uvodnik 3 Iz društva 4 Iz svetov 18 EU korak 19 Literarni k0ti~ek 20 Si-T 21 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Reka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman 
Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 uradne ure, knjižnica in klubski prostori torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in ~etrtek: 10.00–12.00 
MePZ: ponedeljek 18.00 20.30 Dramska skupina: torek 17.30 19.00 ali po dogovoru Folklorna skupina: sreda 19.00 21.00 Planinska skupina: torek 20.00 21.00 Fotografska skupina: drugi in zadnji etrtek ob 18.00 Glasbena skupina: torek 17.30 20.00 Dop. pouk slovenš ine: ponedeljek 16.00 20.00 Mladinska skupina: sobota popoldan, po dogovoru Likovna skupina: po dogovoru 
Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanica: dr. Smiljana Knez Konzularni oddelek, uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 9.00 do 12.00 tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si 
Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med prazniki: 24 ur tel.: +385 98 462 666 
Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure: ponedeljek–petek od 9.00 do 13.00 

Še eno leto je naokoli, ~as, ko se povzema storjeno in snujejo na~rti za prihodnje. Iztekajo~e se leto je naši slovenski skupnosti prineslo pomembne novosti: preselitev na Reko in pomladitev vodstva krovne organizacije – to se je širšemu ~lanstvu predstavilo na letnem sre~anju vseh društev, tokrat v Lovranu, sre~alo pa se je tudi s pristojnim ministrom v Sloveniji –, lektorat za slovenski jezik na Reki in v KPD Ba­zovica u~enje slovenš~ine za najmlajše. Sopotja spremljajo tudi vrsto drugih dogodkov, KPD Bazovica je sodelovalo na Dnevih slovenske kulture v Istri – mešani pevski zbor v Buzetu, v Umagu pa sta se predsta­vili fotografska in folklorna skupina (FS), ki je novembra nastopila tudi pri rojakih v Srbiji. ^lanstvo KPD Bazovica dejavno sodeluje tudi z društvi narodnih manjšin na Reki in Zdenka Kallan Verbanac se je udele­žila festivala poezije. KPD Bazovica je znova gostilo razli~ne skupine, od reških osnovnošolcev, ki jih je seznanilo z namenom in vsebino svoje dejavnosti, do izjemno toplega in lepega kulturnega ve~era z rojaki iz Šibenika in Zadra, ki so nas razveselili tudi z razstavo; del pesniškega ustvarjanja pa predstavljamo tudi v rubriki Literarni koti~ek. ^lanice skupine za raziskovanje slovenskega kulturnega izro~ila tokrat pišejo o Bu~jadi v Harijah, v goste na zanimiv ve~er pa so povabile ~ebelarja in slikarja Vladimirja ^opa. Spremlja­mo tudi dejavnost in izlete živahne planinske skupine, ki je sodelovala tudi na pohodu v BiH. Rubrika Iz svetov prinaša zapis o še enem uspešnem sre~anju rojakov v Matuljih, EU korak pa nas seznanja s svojo dejavnostjo na podro~ju povezovanja mladih z organizacijami v Sloveniji. Rubrika Si-T omenja puljsko predstavitev pomembne publikacije Seznamek izgub o padlih, zajetih in ranjenih istrskih vojakih med prvo svetovno vojno, predstavitev nagrajene zbirke kratih zgodb z naslovom Ultravijoli~no zadrske rojakinje Andreje Malta na Reki in prispevek Marka Smoleta s sre~anja Slovenš~ina v družini, ki je letos potekalo v Potrni. V rubriki Pogled z onkraj Snežnika se Dragica Jakseti~ ozre na aktualne razmere in Cankarjevo leto, rubrika Sre~anja pa predstavlja najmlajšega prejemnika zlatega priznanja KPD Bazovica, Andreja Grlico. Za Foto koti~ek so kot vedno poskrbeli ~lani fotografske skupine in posebej nas veseli, da z nami redno sode­luje tudi njihov prvi mentor, reški umetniški fotograf Istog Žorž, in bogati naše naslovnice ter da nam zvest ostaja tudi naš karikaturist Bojan Grlica. Vsem, ki pomagate soustvarjati Sopotja, iskrena hvala! Veseli bomo tudi stikov z novimi sodelavci, rojake pa vabimo tudi k delovanju v manjšinski samoupravi. V letu, ki je pred nami, nas namre~ poleg pomembne obletnice, desetletnice pouka slovenš~ine po modelu C na osnovnošolski ravni na reški OŠ Pe}ine, ~akajo tudi volitve za svete in predstavnike slovenske narodne manjšine na Hrvaškem, ki bodo razpisane predvidoma ob koncu prvega polletja, ve~ o tem pa v prihodnji številki Sopotij. Želimo vam prijetne praznike in vso sre~o v letu 2019. y Uredništvo 
Uvodnik 


OBVESTILO 

Življenjske zgodbe, vabilo rojakom 
Reška enota ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja (INV), ki raziskuje rojake na Hrvaškem, bi želela predstaviti tudi njihova osebna pri~evanja in tako iztrgati pozabi velik del te gotovo zanimive, a prezrte in še nepoznane zgodovine. Vodja enote dr. Barbara Riman zato k sodelovanju najlepše vabi vse rojake, predvsem starejše generacije z obmo~ja Reke in Kvarnerja, Gorskega kotarja in Istre, ki so ji pripravljeni zaupati svoje življenjske zgodbe, in to ne glede na delo, ki so ga opravljali, prav tako sploh ni pomembno, ali imajo slovensko državljanstvo ali ne. Enako dobrodošla in pomembna so vsa pri~evanja! V celoti je tudi zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Stik: e-pošta: barbara.riman@gmail. com ali telefon: 091 5436 808. 
OpraVI^ILO 
V letošnjih Sopotjih št. 3 je bila v rubriki Izleti planinske skupine na strani 17 besedilu o izletu v Slavonijo žal priložena napa~na fotografija. Iskreno se opravi~ujemo avtorju Darku Moharju in fotografu Zoranu Popovskemu. 

30. september, Harije 

10. Bu~jada 
B
rkinska vas Harije in njeni kulturni­ki so se ve~krat predstavili v dvorani KPD Bazovica na Reki, tudi vsestransko dejavna Alenka Penko in Kulturno, etno­loško, turisti~no in športno društvo (KE­TŠD) Alojzija Mihel~i~a. To društvo med drugim pripravlja tudi Bu~jado, kulina­ri~no prireditev s ponudbo doma~ih, pred­vsem bu~nih dobrot. Letošnja jubilejna Bu~jada je potekala v znamenju likofa in forjštu oz. gostov. ^lani društva in vaš~a­ni Harij so ob tej priložnosti pripravili ždruc, tipi~no jed iz bu~ in krompirja, ter poskrbeli za kulturno-zabavni program. Pri tem so k sodelovanju povabili tudi ~lanice skupine SRSKI iz KPD Bazovica, ki so svoje vtise strnile v naslednjem pri­spevku. 
Duša društva Alenka Penko, tudi uredni­ca letnega glasila Harijske novice, je leta 2016 med drugim zapisala: "…Od nekdaj je bila navada, da se je kme~ki ~lovek po opravljenem ve~jem delu poveselil na liko­fu. Likof je spremljal žetev in mlatev, ko­šnjo in ve~ja popravila pri hiši. Ob takšnih priložnostih so hišo zaznamovali s ka­kšno vejo, zato, da se je vedelo, da imajo likof pr’ šiši. Ob likofu so gospodinje po­stregle prazni~ne jedi. Gospodar je ponu­dil pija~o. Beseda je stekla, oglasila se je ljudska pesem in vaški godec je razpote­gnil harmoniko. Prav kmalu so zasrbele pete in plesalo se je do jutra, da se je na podu prav iskrilo ..." 
Ko se bliža Bu~jada, doma~ini hitijo po~istit okoli hiš in spontano, z veliko domišljije in pridnimi rokami, izdelujejo razli~ne figurice, živali ali kar cele aranžmaje. Takrat so Harije okrašene od cerkve sv. Štefana pa do konca vasi. Za smeh in dobro voljo so znova, kot vsa prejšnja leta, poskrbeli ~lani društva KETŠD Alojzija Mihel~i~a, tokrat s svojo predstavo Obisk njenega veli~anstva cesarice Marije Terezije. Ko je cesarica prišla v Harije, se je uje­zila, ~eš da vaš~ani ne spoštujejo ve~ njenih zakonov. Ker so tisto leto pridelali veliko krompirja, jim je hotela zvišati davek, oni pa so se razjezili in uprli, med njimi tudi Martin Krpan in njegova kobilica. Lik cesarice je z velikim entuziazmom odigra­la vsestranska Alenka Penko, kot dvorna pevka se je predstavi­la Hana Futur, program pa je z veseljem popestrila tudi naša skupina z uprizoritvijo humoreske Kako so Butalci peljali vino. Presene~eni Butalci sicer niso prinesli vina, zato pa so v tolažbo od cesarice dobili vre~ko krompirja in bu~o. 

Program, ki ga je zanimivo povezovala Helena Strle, je potekal na doma~iji pri Poštarjevih, kjer je med letoma 1900 in 1930 delovala pomožna pošta. Harijske gospodinje so se potrudile in spekle zanimive sladice, ve~ vrst bu~nega peciva in seveda tudi najbolj tipi~no jed, "ždroc", ter jo postregle prav vsem, ki so obiskali deseto Bu~jado. 
Zve~erilo se je, na nebu se je pokazala srebrna luna, glasba je potihnila, in odpravile smo se proti domu, vesele in polnega srca! y Gloria Segnan za SrSKI 

1. oktober, Slovenski dom KpD Bazovica 
Slovenš~ina odslej tudi za najmlajše 
D
opolnilni pouk slovenskega jezika in kulture (DPS) v organizaciji pristoj­nega slovenskega ministrstva in v sode­lovanju z Zavodom RS za šolstvo ter KPD Bazovica poteka od spomladi leta 1994. Prvih petnajst let ga je kot prepoznavno skupino zelo uspešno vodila mag. Marija Donadi}, zatem u~iteljici iz Slovenije Mojca Podobnikar in Dragica Motik, od jeseni 2014 pa u~iteljica z ve~ kot dvajse­tletnimi izkušnjami na tem podro~ju na Reki, Vida Srdo~. Njeno dotedanje delo, pouk slovenš~ine kot izbirnega predmeta po manjšinski zakonodaji oz. modelu C na OŠ Pe}ine je prevzela u~iteljica An­drea Šlosar, obe pa sta v tem šolskem letu za~eli sodelovati v novem programu KPD Bazovica, pou~evanju in ohranjanju jezi­ka v društvu tudi za najmlajše. Skupina zainteresiranih mal~­kov in osnovnošolcev je namre~ kot obetavno jedro nastajala v zadnjih letih, potem ko je društvo v prizadevanjih za pritegni­tev mlade generacije in s svojimi mladimi mo~mi – predvsem tajnico Evo Ciglar in vodjo pisarne društva EU korak Natali Is­kra ter drugimi ~lanicami mladinske skupine – pripravilo ve~ odmevnih dogodkov, od miklavževanja do razli~nih delavnic in Poletja v Bazovici, ~e naštejemo le nekatere. Starši so ve~krat izrazili zanimanje za pogostejši stik z jezikom in u~enje, po opravljeni anketi pa je nov program stekel v tem šolskem letu. 
Najmlajši so razdeljeni v dve skupini, vrti~karje in prvošol~ke vodi Andrea Šlosar, osnovnošolce nižjih razredov pa Vida Sr­do~. "Pouk" poteka enkrat na teden po dve šolski uri, prijavlje-
SRSKI na Bu~jadi. Osebni arhiv. 


13. oktober, Hotel Kvarner, Lovran 


15. sre~anje slovenskih društev na Hrvaškem 
L
etno sre~anje, že petnajsto zapored, je Zveza slovenskih društev na Hrvaš­kem tokrat organizirala v Lovranu, v so­delovanju s tamkajšnjim društvom Snež­nik. Poleg ve~ sto rojakov iz skoraj vseh društev na Hrvaškem je bila v tem slikovi­tem obmorskem mestecu to son~no sobo­to tudi množica obiskovalcev krajevnega praznika kostanjev maronov, priljubljene Marunade, ki vsako leto oktobra prinese vrsto kulinari~nih, zabavnih in drugih za­nimivih dogodkov. Gne~a je bila tudi ra­zlog, da Istog Žorž, reški umetniški foto­graf, ki je spremljal sre~anje, tokrat ni mogel posneti skupne fotografije vseh ude­ležencev, zbranih v hotelu tik ob morju. 
Za novo vodstvo krovne organizacije, izvoljeno spomladi letos, je bilo sre~anje tudi priložnost za predstavitev širšemu ~lanstvu. To je sicer predsednico dr. Bar­baro Riman ve~inoma že spoznalo, saj je s predavanji o Slovencih na Hrvaškem v minulih letih obiskala skoraj vsa društva, podpredsednica Jasmina Dla~i} pa se je to­krat predstavila tudi kot povezovalka pro­grama. Navzo~e na sre~anju so pozdravili slovenska veleposlanica na Hrvaškem dr. Smiljana Knez, ~astni predsednik krovne organizacije Darko Šonc, vodja sektorja za Slovence v zamejstvu pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Robert Kojc, v imenu lovranskega župana Bojana Simoni~a (ki je tudi naše gore list) njegov namestnik Toni Družeta in v imenu organizatorja predsednica Zveze sloven­skih društev Barbara Riman. Vsi so pou­darili pomen delovanja društev, aktualna problematika pa se lahko strne v teme, kot so mladi, finan~na sredstva in mediji v slovenš~ini, ki jih na Hrvaškem ni, slo­venska narodna skupnost pa je nevidna tudi v programu hrvaške javne televizije: "Dobro smo integrirani in država nas ne doživlja kot problem. Delamo in smo ti­ho," pravi Barbara Riman, ki se je ob tej priložnosti tudi posebej zahvalila druš­tvom za velik trud in pomembno vlogo pri ohranjanju jezika in kulture. 
Organizator je sre~anje izkoristil tudi za predstavitev Mestne knjižnice Ivana Gora­na Kova~i}a v Karlovcu, ki je od leta 1993 osrednja slovenska knjižnica na Hrvaš­kem. O tem, kako do izposoje, je poleg rav­nateljice Jasmine Milov~i} spregovorila vodja oddelka za zbirko slovenske knjige Vedrana Kova~ Vrana. V kulturnem programu se je s krajšim nastopom predstavil moš­ki pevski zbor Les voix de l’Est (Glasovi z Vzhoda) iz Aumetza v Franciji, ki ga vodi Andre Kogovšek iz slovenske družine, med prvo in drugo svetovno vojno priseljene v to rudarsko mestece, pobrateno z Idrijo. Pevci, potomci ekonomskih izseljencev, pojejo tudi pesmi iz dežel svojih prednikov in tako ohranjajo ter pove­zujejo razli~ne jezike in glasbeno dediš~ino, tudi slovensko. 
Sre~anje je sklenilo druženje, navezovali so se novi stiki in sno­vali novi dogovori, ob zvokih Tria Lipa, istoimenskega društva iz Buzeta, pa je hitro oživelo tudi plesiš~e, vse do poznih ur in obljub ob slovesu z na svidenje prihodnje leto! 
y Marjana Mirkovi} 

Z rojaki iz Lovrana. 


Zbor iz Francije. 
Priložnost za pogovor z visokimi gosti… … in rojaki iz Istre. 
IZ DRU[TVA 

12.–27. oktober, Dnevi slovenske kulture v Istri 2018 

KpD Bazovica v Buzetu in Umagu 

Z nastopa v Buzetu. Arhiv Eve Ciglar. 
Navzo~e nagovoril tudi 
Rudi Merljak. Arhiv Eve Ciglar 
Ples in pesem prinesla lep ve~er tudi v Umag. Arhiv KPD Bazovica. 
L
etošnja prireditev Dnevi slovenske kulture v Istri 2018 je potekala v šestih mestih v Istri, kjer delujejo slovenska kul­turna društva. Zvrstili so se razli~ni dogodki, na dveh, v Buzetu in Umagu, je program obogatilo tudi sodelovanje KPD Bazovi­ca, pevskega zbora ter folklorne in fotografske skupine. 
17. oktober, Narodni dom, Buzet: Vezi s tamkajšnjim SKD Lipa so v zadnjih letih vse mo~nejše, kar gre morda pripisati tudi dvojni vlogi Eve Ciglar, tajnice KPD Bazovica na Reki in u~iteljice dopol­nilnega pouka slovenš~ine (DPS) v Buzetu. Povabilu v Buzet se je letos odzval zbor, ki se je pod taktirko priljubljenega zborovodje Zorana Badjuka predstavil s štirimi slovenskimi pesmimi. Po uvo­dnem nagovoru predsednika SKD Lipa Borisa Grželja so navzo~e s toplimi besedami pozdravili tudi župan Siniša Žuli}, predstavnik Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak in podpredsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Jasmi­na Dla~i}. V uro in pol dolgem programu se je zatem z recitalom odlomkov iz Cankarjevih del predstavila še skupina udeležencev DPS in ob glasbeni spremljavi za klavirjem mladega Jureta ^ernehe proslavila Cankarjevo leto ob stoti obletnici njegove smrti. Podobo matere sta s Pav~kovimi recitacijami predstavila Keira Kran~i} Go­lojka in Nikola Vivoda, u~enca slovenš~ine iz buzetske OŠ Vazmo­slava Gržalje, kjer slovenš~ino pou~uje Andrea Šlosar. V programu nas je navdušila gostja iz Kopra, ljudska pevka in vsestranska umetnica Marjetka Popovski, ki je navzo~e nasmejala z avtorskim ske~em Nona Ju}a. V podobi svoje babice s specifi~nim primorskim naglasom je bila izredna, pozneje pa nas je s kitaro v roki spodbu­dila, da smo z njo prav vsi zapeli znane ljudske pesmi ter tako ustvarili toplo vzdušje enotnosti Slovencev, ki živijo v teh krajih. In ker brez plesa ne gre, je iz kulturnega društva Hrvatini zaplesa­la folklorna skupina Oljka. Ob predstavitvi so plesalci poudarili, da ne plešejo zaradi ob~instva, temve~ zase. Ljubezen, ki jo gojijo do tradicionalnega plesa, je bila ob njihovem nastopu ve~ kot o~itna, zato smo jih povabili na Reko, kjer jih bomo na našem odru lahko videli na ve~eru ljudskih pesmi in plesov predvidoma maja 2019. Ob koncu prireditve sta bili odprti še razstavi likovnih umetnic, doma~inke Nede Zugan in gostje Maje Alessio iz Kopra, ki v svojih delih orisujeta istrske motive. Po uradnem delu smo se skupaj za­vrteli ob zvokih ansambla Trio Lipa, s svo­jo kitaro se mu je pridružila vedra in na smejana Marjetka in poskrbeli so, da smo prav vsi sko~ili na noge. Prireditev v Buze­tu nam bo zagotovo še dolgo ostala v le­pem spominu in z željo po ponovnem sre~anju. y Eva Ciglar 
20. oktober, Odprta ljudska univerza Ante Babi}, Umag: Folklorna in foto­grafska skupina KPD Bazovica sta se z veseljem odzvali vabilu iz Umaga. Z do­brodošlico in prijaznim nagovorom nas je do~akala predsednica SKD Ajda Danica Bojkovi}, pozdravil pa nas je tudi umaški župan Vili Bassanese. 
Program je v preddverju tamkajšnje Odpr­te ljudske univerze Anteja Babi}a (Pu~ko otvoreno u~ilište Ante Babi~) odprla raz­stava fotografske skupine KPD Bazovica, ki jo vodi Andrej Hromin, na ogled pa so bile fotografije na temo tihožitja. Obisko­valci so se zatem preselili v gledališko dvorano, na ve~er slovenske folklore. 
Na odru so se zavrteli gostitelji iz SKD Aj­da iz Umaga, zatem gostje iz Slovenije, KD Šavrini in anka Šavrinke iz Gra~iš~a ter na koncu še naša folklorna skupina KPD Bazovica. V prelepi gorenjski noši smo odplesali dve to~ki, ven~ek gorenjskih in prekmurskih plesov. Nastop so obogatili naši glasbeniki na harmoniki, bajsu in bo­gariji. Ob~instvo v gledališ~u je naš nastop nagradilo v velikim aplavzom. 
Po programu so gostitelji poskrbeli za okusno ve~erjo in prijetno druženje. Raz­šli smo se v upanju, da se znova vidimo na Reki. y Slavica Vukovi} Ba~i} 


IZ DRU[TVA 

15. oktober, Slovenski dom KpD Bazovica 

Kdaj znova Igralne urice? 
V 
okviru prizadevanja za uvedbo slo­venš~ine na predšolski ravni so se v vrtcu Bulevard marca 2017 na pobudo slovenskih organizacij in posameznih en­tuziastov ter ob podpori vodstva reških vrtcev za~ele Igralne urice, ki jih je zelo prizadevno in uspešno vodila vzgojitelji­ca Laureta Španjol. Na tej podlagi so ste­kle tudi priprave programa za celodnevno bivanje, a žal po neuradnih informacijah iz reških vrtcev zanj menda ni dovolj za­interesiranih, predvsem pa ta še ni prejel (ali ni bil poslan?) odobritve pristojnega ministrstva, ki sicer izraža vso podporo in spodbuja k uresni~evanju teh pobud. Vsekakor so Igralne urice, ki resni~no ni­so imele posre~enega urnika, niti za vod­jo niti za otroke in starše, le prinesle nekaj napredka, saj so po letu in pol slovenš~ini vsaj malo odprle vrata tudi na predšolsko raven in obenem opogumile starše s spo­znanjem, da je mogo~e uresni~iti manj­šinske pravice za ohranitev jezika. Laureta Španjol je za potek Igralnih uric med drugim prejela tudi ve~ gradiva, predvsem knjižnega, in ga uredila, popisala in prinesla v KPD Bazovica v uporabo novemu programu, po­u~evanju slovenš~ine za najmlajše. Ob tej priložnosti se je za podporo zahvalila tudi Svetu slovenske narodne manjšine (SNM) ter predsedniku Borisu Rejcu in u~iteljici Andrei Šlosar zaželela veliko veselja in uspeha pri delu z mal~ki. 

Boris Rejec je v imenu Sveta SNM Mesta Reka ravnateljico vrtca Davorko Guštin seznanil z novostjo v KPD Bazovica. Obenem se ji je zahvalil za vso podporo pri uvedbi Igralnih uric in izrazil upanje, da bodo vodstva reških vrtcev po reorganizaciji tudi v prihodnje podpirala prizadevanja za uvedbo slovenš~ine na predšolski ravni ter tudi – danes, jutri – uvedbo celodnevnega bivanja v slovenskem jeziku. y Marjana Mirkovi} 

Boris Rejec, Andrea 
Šlosar in Laureta 
Španjol. 
Foto: Marjana Mirkovi} 

19. oktober, Slovenski dom KpD Bazovica 

Obisk OŠ E. Kumi~i}a: "prvi ~i~ek bere, bere, drugi ~i~ek ..." pride v Bazovico! 
V 
društvu nas vsaj enkrat na leto obiš­~ejo osnovnošolci ene izmed okoli­ških šol z namenom spoznavanja slo­venske skupnosti in našega poslanstva, kar nas seveda zmeraj znova razveseli in jim z veseljem odpremo vrata. Tokrat se nam je oglasila u~iteljica 2. razreda reške OŠ Eugena Kumi~i}a Snježana Buri} s prošnjo za obisk, saj u~enci letos izpeljuje­jo tretji del triletnega projekta Reka spo­minov, ponosa in sanj. Tema letošnjega dela projekta je povezana z multikultur­nostjo, strpnostjo in splošnim sprejema­njem druga~nosti. Tri paralelke drugih razredov so se odlo~ile raziskati manjšine na Reki, in sicer njihove obi~aje, glasbo, jezik itn. 19 u~encev 2. a razreda je v spre­mstvu vzgojiteljice in u~iteljice tako obi­skalo naše društvo in se seznanilo z delom KPD Bazovica. Izvedeli so, zakaj obstaja, kaj je manjšina, ob projekciji smo jim s ~utno-doživljajskimi izkušnjami predsta­vili osnovne zna~ilnosti Slovenije: slišali so himno, si ogledali zemljevid, na kate­rem so našli tudi Reko, pokusili suhe smokve in tako spoznali "doktorja Fig fi­ga", si ogledali in otipali belokranjsko in gorenjsko nošo, zaplesali polko, se nau~ili 



Z otroki vselej veselo in razigrano. Foto: Eva Ciglar 
pesem Moj klobuk ima tri luknje in ob izvzemanju besed izlo~ili vse nas odrasle. Ogledali so si tudi slike ve~jih slovenskih mest in se seznanili s tradicionalno hrano, od žlikrofov do bogra~a. Nau~ili so se še pesem Zaj~ek Dolgouš~ek, jo spretno prevedli ter za nagrado ob odhodu prejeli slovenske zastavice, ki so jih mo­rali pravilno pobarvati doma. Kaj vse so spoznali ob obisku, bo­do predstavili maja prihodnje leto, ko nas bodo na dogodek ob dnevu družine povabili v dvorano svoje šole. Z veseljem si bomo ogledali, kaj so odnesli od sre~anja. y Eva Ciglar 

IZ DRU[TVA 

22. oktober, rTV Slovenija, Ljubljana 


Komisija pS rTV SLO za Slovence v sosednjih državah 
Na seji tudi Igor Kadunc (drugi z leve). Foto: Marjana Mirkovi} 

V 
Programskem svetu (PS) Radiotelevizije Slovenija (RTV SLO) v tretjem mandatu deluje Komisija RTV SLO za Slo­vence v sosednjih državah (nov, krajši naziv), ki se ukvarja z vprašanjem ve~je navzo~nosti vsebin o dejavnosti in življenju slovenskih narodnih skupnosti v Italiji, Avstriji, na Madžar­skem in Hrvaškem, vodi pa jo dr. Janko Malle. 
Na njeni drugi seji je beseda tekla predvsem o dopolnitvah pro­gramsko-produkcijskega na~rta (PPN) RTV SLO za leto 2019 in generalni direktor RTV SLO Igor Kadunc je predstavil zadnji osnutek, v poznejši razpravi pa med drugim poudaril, da se morajo upoštevati skupnosti v vseh štirih državah. Po besedah 
v. d. direktorice TVS Natalije Gorš~ak ne bo ve~jih sprememb in vsebine, ki so tema razprave, bi veljalo integrirati v dnevnoin­formativne oddaje, o tem pa so napovedani tudi dogovori z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Direktor Radia Slovenija Miha Lampreht je povedal, da bodo ohranili dosedanje vsebine in upoštevali vse pripombe. Dr. Janko Malle je menil, da bi morali natan~neje opredeliti vlogo regionalnih centrov, kot sta Koper in Maribor. 
V pojasnilih in razpravi se je znova pokazalo, kako malo smo Slovenci na Hrvaškem – ~e ne štejemo radijske oddaje Soto~ja 
– zastopani v programih RTV SLO, a resnici na ljubo del odgo­vornosti nosi tudi sama skupnost oz. njene organizacije. Da je manj informacij iz Hrvaške v primerjavi z drugimi državami, je opozorila tudi varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV SLO Ilinka Todorovski in predlagala, da se v amandmaje doda sodelovanje z jav­nim radiem in televizijo v sosednjih drža­vah, ker ima denimo Hrvaška radiote­levizija izjemne dokumentarce o posa­meznikih. Prav tako je urednica oddaje Soto~ja Mateja Železnikar menila, da so teme iz sosednjih držav zanimive in pol-ne pozitivnih zgledov ter da bi sodelova­nja nasploh moralo biti ve~. 
Korak naprej pri poro~anju o slovenskih skupnostih v sosednjih državah in za te slovenske skupnosti je vsekakor storjen s portalom Slovenci v sosednjih državah (svsd.rtvslo.si), ki pa bi si na portalu MMC RTV SLO zaslužil vidnejše mesto. 
^lanica komisije iz Hrvaške sem na seji predlagala, naj se oddajam o slovenski skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžar­skem na TV Slovenija doda (vsaj eno) tu­di iz Hrvaške, naj se novice o življenju in delovanju slovenske skupnosti na Hrva­škem pogosteje vklju~ujejo v informativ­ne, kulturne in druge radijske in tele­vizijske oddaje RTV SLO, naj se v PPN uvrstita pomembni obletnici, 90 let Kul­turno-prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba (za predlog gre zahvala Ilinki Todorovski) in 10-letnica izbirnega pou­ka slovenš~ine po modelu C na reški OŠ Pe}ine. Zavzela sem se tudi za nadaljnje izobraževanje novinarjev, ki bi poro~ali o življenju slovenske skupnosti na Hrva­škem. y Marjana Mirkovi} 

24. oktober, Filozofska fakulteta Ur, Slovenski dom KpD Bazovica 

Lektorat za slovenski jezik in razstava Cankar, ne jezi se 

N
a Filozofski fakulteti Univerze na Reki (FF UR) so odprli odprt lektorat za slovenski jezik. Ob tej priložnosti je tam potekala okrogla miza na temo Jezik – manjšina – kultura, v KPD Bazovica pa je sledila še razstava Cankar, ne jezi se. 
Z lektoratom se je – lahko bi rekli kon~no! – uresni~ila dolgole­tna želja slovenske skupnosti na Reki. Pobudo zanj je lani ura­dno podala slovenska veleposlanica na Hrvaškem dr. Smiljana Knez in reška rektorica dr. Snježana Priji} Samaržija je takoj obljubila vso podporo. Tako bo lektorat na Reki, že 60. v svetu, deloval na oddelku za kroatistiko FF UR, delati pa bo za~el v poletnem semestru tega študijskega leta kot izbirni predmet za vse študente reške univerze. Vsekakor gre za zelo pomembno pridobitev – ne le za reško univerzo, temve~ tudi za slovensko skupnost na Reki in širše. Kot je ob tej priložnosti med drugim dejal dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL) dr. Roman Kuhar, bo lektorat pomenil znanstveni in kulturni most med Reko in Ljubljano. Primorsko­goranska županija je tradicionalno pove­zana s Slovenijo, zato je smiselno zago­toviti navzo~nost slovenskega jezika na vseh izobraževalnih ravneh, od predšol­ske do visokošolske, je dodal. Delovanje lektorata bo pripomoglo tudi k akadem­skim izmenjavam, med drugim v evrop­skih programih mobilnosti, in obenem tudi k medkulturni izmenjavi in sodelo­vanju v gospodarstvu. 
Na poznejši okrogli mizi je beseda tekla o ohranjanju jezika in kulture v manjšin­skih skupnostih, njegovi uporabi v druži­ni in zunaj nje ter kulturni identiteti in jezikovni politiki, posebej pri slovenskem 

IZ DRU[TVA 

jeziku na Hrvaškem. Sodelovale so dr. Mojca Nidorfer Šiškovi~ s Centra za slo­venš~ino kot drugi in tuji jezik (CSDTJ), dr. Tihana Kraš, dr. Željka Macan in Ma­ša Pleškovi} (FF RI), Nataša Prah s slo­venskega ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) in dr. Barbara Riman, vodja reške enote INV. 
Po odprtju lektorata je v KPD Bazovica sle­dila razstava z naslovom Cankar, ne jezi se. Gre za razstavo družabnih iger in pi­sav študentov Naravoslovnotehniške fa­kultete Univerze v Ljubljani (NTF UL) v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Letošnje leto je namre~ posebno: je Cankarjevo leto – pred 100 leti je umrl slovenski pisatelj, drama­tik in pesnik Ivan Cankar – in Evropsko leto kulturne dediš~ine, poleg tega je bila pred 80 leti ustanovljena SAZU, pred 60 leti pa je umrl slovenski pisatelj in ume­tnostni zgodovinar Izidor Cankar. Kot je med drugim zapisano v vabilu, so se na Katedri za informacijsko in grafi~no teh­nologijo (NTF UL) pri treh predmetih odlo­~ili, da bodo obletnice po~astili z uresni~itvijo zamisli o družabnih igrah: razvili so pisave, ki spominjajo na Ivana in Izidorja Can­karja, zatem družabne igre razvijali do kon~nih izdelkov in jih zbrali na pregledni razstavi v ZRC SAZU v Ljubljani, tokrat pa so bili prvi~ na ogled v tujini. y Marjana Mirkovi} 

30. oktober, Slovenski dom KpD Bazovica 

priprave na manjšinske volitve 2019 
P
redsednik Sveta slovenske narodne manjšine (SNM) Primorsko-goranske županije (PGŽ) Vasja Simoni~ je na pod­lagi sklepa 12. seje Sveta SNM PGŽ po­sredoval pobudo za za~etek priprav na volitve manjšinske samouprave, tj. manj­šinskih svetov in predstavnikov, ki bodo prihodnje leto. Na prvo delovno sre~anje je tako povabil predsednico in podpred­sednico Zveze slovenskih društev na Hr­vaškem Barbaro Riman in Jasmino Dla~i}, predsednika Sveta SNM Mesta Reka in Ob~ine Matulji Borisa Rejca in Roberta Bav~arja, predsednika in tajnico KPD Ba­zovica Zvonimirja Stipeti}a in Evo Ciglar ter urednico Sopotij. 
Namen delovne skupine je seznaniti ro­jake v županiji z delovanjem in vlogo, ki ju imajo v javnosti še vedno precej nepre­poznavni sveti in predstavniki pri ures­ni~evanju pravic narodnih manjšin na lokalni in regionalni ravni, ter pridobiti k sodelovanju ~im ve~ rojakov. Na vseh do­sedanjih volitvah (2003 oz. 2004, 2007, 2011 in 2015) je slovenska skupnost na Hrvaškem svoje kandidate predlagala le v naši županiji (sveti na županijski, me­stni in ob~inski ravni ter predstavnica SNM Mesta Opatija Nika Stock), s predlagateljem KPD Bazovica. Ker bi želeli k vklju~itvi v svete pritegniti rojake z razli~nih podro~ij in razli~nimi pobu­dami ter voljo za delovanje in ker je bila udeležba na vseh do­sedanjih volitvah zelo slaba, se na~rtuje ve~ predvolilnih sre~anj z rojaki. Ta bi potekala spomladi in zunaj društev KPD Bazovica na Reki in SKPD Snežnik v Lovranu. Obveš~anje naj bi tako doseglo ~im ve~je število rojakov, tudi tiste, ki jih dejav­nost v društvih sicer ne zanima, da bi tudi oni dobili možnost spregovoriti o morebitnih težavah ali odprtih vprašanjih in so­delovati v svetih. Poleg Reke in Lovrana so predvidena še sre~anja v Matuljih, Opatiji in ^abru. 
Kraj in datum teh sre~anj bosta skupaj s posebnim in iz~rpnim obvestilom o volitvah objavljena v prihodnji številki Sopotij in tudi v mese~nih napovednikih KPD Bazovica v marcu, aprilu in maju 2019. y Marjana Mirkovi} 


O Cankarju tokrat malo druga~e. Arhiv veleposlaništva RS v RH. 
Zvonimir Stipeti}, Boris Rejec in Vasja Simoni~. Foto: Marjana Mirkovi} 
IZ DRU[TVA 


Izjemno okolje za nastop. Arhiv KPD Bazovica. 
Znova polni lepih spominov. Arhiv KPD Bazovica. 

8.–10. november, Dnevi slovenske kulture 2018, Novi Sad, Srbija 

Nastop FS KpD Bazovica 
N
a gostovanje v Novi Sad nas je pova­
bilo tamkajšnje Društvo Slovencev 
(DS) Kredarica, ki je organiziralo šeste 
Dneve slovenske kulture. 
Naša folklorna skupina (FS) je veselo od­potovala na dolgo pot, v kraje, ki jih ve~inoma redko obiskujemo. Po navadi so potniki utrujeni, toda v naši družbi je bilo živo in pripravljeno, tako da smo po prihodu v Beograd v nekaj prostih urah obiskali Kalemegdan, Skadarlijo, popili kavo na Ulici kneza Mihajlova in se zve~er nastanili v hotelu v Novem Sadu. Zjutraj, 10. novembra, smo se zbudili v ~udovit son~en dan. Nekaj ~asa smo iz­koristili za sprehod po mestu in si od da­le~ ogledali znani Petrovaradin. Popoldne smo se pripravili za nastop na zaklju~ni prireditvi Ve~er slovenske pesmi, ki je po­tekala v veli~astni novosadski sinagogi. To je bil koncert pevskih zborov sloven­skih društev iz Subotice, Zrenjanina, Be­ograda, Novega Sada, Kort pri Izoli, Kaknja iz Bosne in Hercegovine ter nastop naše FS. Predstavili smo se z belokranjsko Lepo Anko in gorenjskim spletom, vsaki~ v drugi noši. Bili smo edini plesalci, kajti FS iz Kaknja je nastop v zadnjem hipu od­povedala. Bilo je slovesno, še posebno ko se je koncert kon~al s skupnim nastopom vseh sodelujo~ih, tudi nas, v gorenjskih nošah, s pesmijo Slovenija, od kod lepote tvoje. Po koncertu je DS Kredarica organi­ziralo druženje z okusno ve~erjo v Voja­škem domu in ob prijetnem druženju se je še dolgo v no~ slišala slovenska pesem. 
V nedeljo, na poti proti Reki, smo se zau­stavili v Rumi na povabilo tamkajšnjega DS Emona, ki ga vodi Zoran Jovi~i}, pre­sene~eni, da ima to mestece tako aktivno slovensko društvo s številnimi ~lani. V skromnih prostorih so nas sprejeli zelo prisr~no, Zoran Jovi~i}, sicer trener bo­ksa, pa je povedal, da je tudi u~itelj do­polnilnega pouka slovenš~ine. Do leta 1974 je živel v Ljubljani, življenje pa ga je odpeljalo drugam in v Rumi si je ustva­ril tudi družino. Poslovili smo se z željo, da se vidimo na Reki. 
Potovanje domov smo ve~inoma prespa­li, tokrat smo bili utrujeni. Sre~ni in za­dovoljni smo se vrnili, znova hvaležni vodji naše FS Nataši Grlica in Milanu Gr­lici za odli~no organizacijo potovanja. 
y Slavica Ba~i} Vukovi} 
10. november, Demokrati~na skupnost Madžarov, reka 

Festival poezije narodnih manjšin 
IZ DRU[TVA 

O festivalu so spregovorili tudi znani
V 
reški Demokrati~ni skupnosti Madža­
rov, ki jo vodi Eva Viola, so organizi­
reški ustvarjalci.
rali zanimivo letno literarno prireditev, 
Foto: Marjana Mirkovi} 
festival poezije narodnih manjšin na Reki. Dvorana je bila tudi letos polna do zadnje­ga koti~ka, na dvanajstem tovrstnem sre­~anju pa so sodelovali ustvarjalci iz vrst madžarske, italijanske, srbske, bošnjaške, slovaške, slovenske, rusinske in ukrajin­ske narodne manjšine ter seveda pesniki v hrvaš~ini. Ve~inoma so predstavili del svoje poezije v maternem in hrvaškem je-
Zdenka Kallan
ziku, v nekaterih primerih pa so na pomo~ 
Verbanac interpretira 
pri prevajanju prisko~ili navzo~i reški pe­
svojo poezijo. 
Foto: Marjana Mirkovi} 
sniki ali prevajalci. Kot rojakinji sta se z 
interpretacijo svojih ustvarjalnih dosež­kov predstavili profesionalna reška knji­ževnica Diana Rosandi} Živkovi} – njena dela so prevedena v angleš~ino, španš~ino, italijanš~ino in makedonš~ino, pa tudi v slovenš~ino, je povedala – in ~lanica KPD Bazovica Zdenka Kallan Verbanac. 
Eva Viola, duša festivala, je bila z dobrim odzivom zelo zadovoljna. Povedala je, da k sodelovanju vabijo vsa manjšinska dru­štva, avtorji pa se pogosto oglasijo tudi sami, in med drugim napovedala, da bo tokrat predstavljena literatura izšla v ti­skani obliki, ker se je od jubilejnega, dese­
15. november, Slovenski dom KpD Bazovica 

Vladimir ^op, slikar in ~ebelar 
S
kupina za raziskovanje slovenskega Skupina za ohranjanje slovenskega kulturnega izro~ila 
kulturnega izro~ila (SRSKI) je ve~er je organizirala svojo prvo razstavo, 
tokrat namenila likovni razstavi, prvi ta-imela je rep in glavo, mesto ta pravo. 
kšni predstavitvi v svojem štiriletnem de-Sko~ile smo in zavpile hop, 
lovanju, in ~ebelarstvu. Predstavil se je saj naša osrednja osebnost bil je imeniten ~lovek, 
samorastniški slikar Vladimir ^op, doma samouki umetnik in ~ebelar Vladimir ^op. 
iz vasice Hrvatsko v Gorskem kotarju, Tudi njemu to bila je prva samostojna razstava, 
kjer je v okolju neokrnjene narave ~ebele umetniška, pou~na, zanimiva, degustacijska 
vzljubil že v mladih letih. Od tedaj je in glasbena predstava. 
~ebelarstvo njegov strastni konji~ek, za To bilo je nekaj posebnega 
poznavanje tega podro~ja pa je prejel ve~ in tudi hvalevrednega. 
priznanj in pohval z obeh strani meje. Bravo, naša skupina, 
Njegova ljubezen je tudi ustvarjanje v le-vedno važna je vsebina 
su, del svojih skulptur in lesorezov je po-in kon~no, v duši polnina. 
stavil na ogled na tokratni razstavi. 

y Zdenka Kallan Verbanac 



IZ DRU[TVA 

24. november, Slovenski dom KpD Bazovica 

pozdrav iz Dalmacije z besedo in pesmijo in sliko 
G
ostovanje slovenskih kulturnih društev iz Šibenika in Za­dra je prineslo zanimiv in zelo dobro obiskan kulturni ve~er in razstavo. Goste je s pevsko dobrodošlico pozdravil me­šani pevski zbor KPD Bazovica, ki ga vodi Zoran Badjuk, solist je bil Boris Rejec. Povezovalca ve~era, tajnica in koordinator kulturnih dejavnosti KPD Bazovica Eva Ciglar in Vitomir Vitaz, sta na oder zatem povabila zbor Prešernovke iz društva Dr. Franceta Prešerna iz Šibenika in na kratko predstavila gostujo~i društvi ter pozneje tudi sodelujo~i literarni ustvarjalki. Predse­dnica Karmen Don|ivi} se je zahvalila za vabilo, njen krajši nagovor pa je povzel poglavitno problematiko slovenske sku­pnosti na Hrvaškem: visoko starostno strukturo in pomanjka­nje mladih. Kot je dejala, je bil to po skoraj dvajsetih letih žal verjetno zadnji nastop zbora Prešernovke. Društvo ima premalo ~lanov, da bi bilo delovanje smiselno, ve~ina je starejša od 85 let in ne prihaja na druženja, mladih pa ni, zato ga bodo do konca leta izbrisali s seznama in se kot posamezniki priklju~ili 

Prešernovke s pesmijo popeljale v Slovenijo in tudi po Dalmaciji. Foto: Marjana Mirkovi} 


Podpredsednica KPD Bazovica Jasmina Dla~i} in Karmen Don|ivi}. Foto: Marjana Mirkovi} 
Sonce, oljke in morje 
na razstavi s kolonije v 
Turnju. 
Foto: Marjana Mirkovi} 


društvu Triglav v Splitu, tako kot na za~etku, preden se je skupina rojakov pod vodstvom Gabrijele Mikulandra leta 1997 opogumila za osamosvojitev in ustanovila društvo. V njem so najbolj prepoznavne pevke, dejavne so bile tudi ustvarjalna, literarna in ekološko usmer­jena skupina. Prva leta so imeli tudi po­uk slovenš~ine, ki ga je vodila Milena Ambroži~, poskrbeli pa so tudi za kandi­daturo predstavnikov slovenske narodne manjšine v Šibeniško-kninski županiji. Grenak priokus je zato ostal ves ve~er. Niso ga mogli izbrisati niti zelo lep na­stop zbora – ki je pod vodstvom Danke Oreb Jajac ve~krat zapel tudi na pevskih sre~anjih v Sloveniji, Primorska poje in Tabor v Šentvidu pri Sti~ni, tokrat pa predstavil slovensko, dalmatinsko in is­trsko obarvan repertoar ter si prislužil velik aplavz ob~instva –, niti doživeta in­terpretacija poezije in proze ~lanic SKD Lipa iz Zadra, dejavnih tudi v ve~ knji­ževnih organizacijah. Andreja Malta se je predstavila z izborom pesmi iz dvojezi~ne zbirke Po poteh spominov in z zgodbo iz pete, nagrajene knjige, zbirke kratkih zgodb z naslovom Ultravijoli~no. Kot go­stja književnih prireditev je ve~krat obi­skala Reko, KPD Bazovica pa prvi~. Marija Ivoš, kot pravi, piše in slika od nekdaj, predstavila se je z zbirko Pregna­na v pesmi, spregovorila pa je tudi o de­lovanju društva in osrednjem, odmevnem projektu, likovni koloniji Maj-Turanj. Ta jo je pred šestimi leti tudi pripeljala v društvo in kot profesorica likovne vzgoje in slikarka, ki ima za seboj dvajset samo­stojnih razstav, je po dolgoletnem priza­devnem vodenju Jožeta Arzenška letos prevzela skrb za to sre~anje v prihodnje. Po zaslugi ustanoviteljice in predsednice SKD Lipa (2004) Darje Jusup kolonija uspešno poteka že ve~ kot deset in je vse­stransko vpeta v kulturno življenje v Za­dru in okolici. Izbor z jubilejne, desete kolonije z naslovom Ljubezen in morje je bil na ogled na razstavi, odprti v klub­skih prostorih, navzo~a pa je bila tudi Majda Radovi}, udeleženka vseh doseda­njih kolonij. Eva Ciglar je ob koncu obi­skovalce povabila tudi na prazni~no, že tradicionalno decembrsko sre~anje ob iz­teku koledarskega leta. y Marjana Mirkovi} 

6. december, Slovenski dom KpD Bazovica 

Miklavževanje 
N
a letošnje miklavževanje, ki ga je pripravila mladinska skupina prav na Miklavžev ve~er, je bilo prijavljenih kar 64 otrok in vnukov naših ~lanov. Ne­kateri med njimi v društvu obiskujejo do­polnilni pouk slovenš~ine, ki je od letošnjega šolskega leta organiziran tudi za otroke. 
Miklavž nam je sporo~il, da so otroci le­tos bili zelo pridni, zato jim je pripravil prav posebno presene~enje. Iz Slovenije je pri nas že drugi~ gostovala lutkovna skupina Luki iz kulturnega društva Svo­boda Kisovec, ki nam je odigrala lutkov­no predstavo Izgubljeni volk, ki je izpadel iz svoje pravljice. Zabavno in hudomu­šno predstavo so nekateri gledali odprtih ust, drugi so se smejali in sodelovali, naj­mlajše je nekoliko zbegal volk (ali pa slovenš~ina). Ob koncu smo goste nagra­dili z glasnim aplavzom, lutkarji so nam pa obljubili, da nas prihodnje leto spet obiš~ejo. Skupaj smo priklicali Miklavža, da je razdelil darila, ob njem pa je parkelj letos šibe delil staršem. y Eva Ciglar 


IZLETI PLANINSKE SKUPINE KPD BAZOVICA 
23. september, Še ena skupna akcija – Grobniške Alpe in Hahli}i 
O 
skupnih izletih so se planinci PD Opatija in PS KPD Bazovica dogovo­rili že ob koncu preteklega leta. Prvi je bil februarski vzpon na 1019 m visoki Sveti Lovrenc nad Predjamo pri Postojni, v or­ganizaciji PS KPD Bazovica skupaj s ~la­ni PD Postojna, jesenskega je organiziralo PD Opatija. Vzpon na Hahli}e skozi Mu­dno dol in ~ez Vzhodni greben sta kar zahtevna pristopa v Grobniške Alpe. 
Udeleženci so se zbrali v Dražicah in se od tam odpravili v Potkilavac in naprej do vstopa v Mudno dol. Tam so se razde­lili v skupino A, ki jo je vodnik Zoran Po­povski popeljal skozi Mudno dol z nekaj plezalnimi odstavki, in skupino B, ki jo je vodnik Boris Rumac popeljal ~ez Vzho­dni greben. Obe skupini sta uspešno opravili vzpone, se še malo družili v ko~i na Hahli}ih in se sre~no vrnili domov. Megla na vrhovih ni dopuš~ala lepega razgleda, toda udeleženci so vseeno uži­vali v hoji po prelepih krajih v okolici Re­ke. Na izletu so sodelovali tudi trije ~lani 

PD Snežnik iz Ilirske Bistrice, kar je vzponu dalo mednarodni 
zna~aj. 
Sodelovanje s PD Opatija se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. 

y Darko Mohar 

Miklavž znova 
razveselil mal~ke v 
društvu. 
Arhiv KPD Bazovica. 

Na za~etku vzpona na 
Hahli}e. 
Foto: Zoran Popovski 


7. oktober, Tradicija se nadaljuje – 40. pohod na Slavnik 

P
S KPD Bazovica se že ve~ let udeležu­je pohoda na Slavnik, ki ga na prvo nedeljo v oktobru organizira Obalno PD iz Kopra. Tako je bilo tudi letos. ^eprav dež na Reki ni obetal posebno lepega po­hoda, je bil na koncu Slavnik suh in vse se je sre~no izteklo – predvsem pa druže­nje s koprskimi in drugimi primorskimi in tržaškimi planinci. Predsednik Obal­nega PD Aldo Zubin je sicer napovedal, da je to mogo~e tudi zadnji pohod – o~itno je organizacijskih težav vse ve~, tistih, ki naj bi pohod podpirali, pa vse manj. Planinci PS KPD Bazovica upamo, da bodo koprski planinci zdržali v orga­nizaciji vsaj še deset let in da se bomo skupaj veselili petdesetega pohoda. y Darko Mohar 

Še eno prijetno planinsko druženje. Arhiv Darka Moharja. 
Skupina KPD Bazovica. Arhiv KPD Bazovica. 
14.–17. oktober, Pohod na Smetove v BiH 
L
anska lepa izkušnja naše skupine v Gr~iji, vzpon na najvišji vrh na Olimpu, Mitikas, je spodbudila nas sedem planincev, da se tudi letos odpravimo na zanimiv kraj, in tako smo se odzvali vabilu Goranine sestre za udeležbo na 20., tradicionalnem pohodu na Smetove v organizaciji PD Železarna Zenica. Pot mi­mo Senja, Plitvic in Biha}a se je nadaljevala z ogledom Jajca, kraljevskega mesta, in srednjeveške trdnjave s pogledom na slap Plive pri izlivu v Vrbas. Med obi­skom Travnika smo si ogledale še srednjeveško trdnjavo z bogato etnografsko zbirko in rojstno hišo nobelovca Iva Andri}a. Znamenita Pisana džamija je bila zaradi obnove žal zaprta, tako kot naravni in kulturni spomenik Plave vode – kar je razlog, da se vrnemo. 
Na pohod smo odšli naslednji dan skupaj s ~lani organizatorja in drugimi gosti in se kmalu po~utili, kot da smo stari znanci. Pri planinskem domu PD Železarna Zenica na cilju pohoda je sledilo druženje, organizator pa nam je v zahvalo za sodelovanje podelil priznanje in nas povabil v goste tudi prihodnje leto. Tretji dan obiska je bil namenjen Visokemu in bosanskim piramidam. Lu~ano in Slav­ko sta se povzpela do vrha piramide Sonca s srednjeveškimi ostanki mesta, zelo zanimivi pa so tudi predori, ki jih kopljejo proti njej. Nismo si mogli kaj, da ne bi, ko smo bili že tako blizu, obiskali še Sarajeva. Mesto nas je znova o~aralo s svo­jo posebno lepoto in harmoni~nim spojem avstro-ogrske in orientalske arhitektu­re. Sprehodili smo se po Baš~aršiji in ob mestni hiši na drugi strani Miljacke do hiše Inat in uživali v duhu mesta. ^etrti dan, ki je bil tudi dan vrnitve, smo na­menili ogledu kamnitih krogel neznanega izvora, ki jih je v okolici Zavidovi}ev na dan prineslo hudo neurje z grmenjem in bliskanjem v tridesetih letih prejšnje­ga stoletja, ko se je tam kar "odprla zemlja!". 
Nobeno potovanje ne puš~a ~loveka ravnodušnega, tudi to ne, zato nam bo za vselej v spominu ostala hribovita, gozdnata dežela, bogata z vodo – potoki, rekami in izviri pitne vode –, še posebej pa s prijaznimi in prisr~nimi prebivalci, Bosanci. 
Zdenka Kallan Verbanac 


21. oktober, Dan istrskih planincev v Ra~ji Vasi 
V 
Ra~ji Vasi na obmo~ju ^i~arije se je 

nu, kjer so proslavili zlate zna~ke IPS, ki sta jih prejela ~lana PD 
letošnjega, 16. dneva istrskih pla-Opatija, Marija in Boris Rumac, obenem tudi ~lana PS KPD Ba-

V Ra~ji vasi.

nincev udeležilo okrog 300 obiskovalcev zovica. y Darko Mohar Foto: Milivoj Filipovi} 
iz vse Hrvaške, Slovenije in Srbije. Prvi~ 
se ga je uradno udeležila tudi skupina 
~lanov PS KPD Bazovica in na pohod pri­
šla skupaj s ~lani PD Opatija in HPD Pla­
tak, pod vodstvom Milivoja Filipovi}a. 
Proslava je bila tudi priložnost za odprtje 
nove planinske krožne poti Mare~ica, ki 
so jo udeleženci obhodili v pi~lih štirih 
urah. Žal je proslavo na koncu pokvarilo 
neurje z dežjem in mo~nim vetrom. Bazo­
viški planinci so skupaj s ~lani PD Opati­
ja nadaljevali druženje v Domu na Poklo-


4. november, Po ve~ letih znova na Kleku, enem izmed najlepših vrhov Hrvaške 
K
lek nad Ogulinom je mitski hrvaški vrh, predvsem za hrvaški alpinizem. V Ogulinu deluje alpinisti~ni muzej, tu­kaj pa so pred nekaj leti proslavili tudi 140 let hrvaškega planinstva. Bazoviški planinci so se na vrh Kleka povzpeli že nekajkrat, toda ta je vsaki~ vreden novih obiskov. Vselej druga~en, z veliko alp­skega vzdušja, kljub relativno skromni višini 1182 metrov 
Tudi letošnji vzpon je bil pravo doživetje. Vrh, ovit v meglo, ni obetal lepega razgle­da, megla in rosenje sta ga naredila za izredno spolzkega in nevarnega, saj vzpon skozi krajši kuloar v skali že v su­hem narekuje uporabo rok. Na vrh se je povzpelo enajst ~lanov, še osem jih je ostalo v prijaznem domu, ki leži na juž­nem grebenu pod vrhom. Na vrhu je za nagrado malce posijalo sonce, tako da je vendarle bilo tudi nekaj razgleda. Še zanimivejše je bilo sre~anje s planinci iz Hrvaškega zagorja, vesele ekipe ~lanov Športno­rekreativnega društva Zagorje (SRUZ), za katere upamo, da jih bomo še sre~ali na naših potepanjih po hribih. Na koncu za posladek še odli~na orehova potica, najboljša na svetu, pri Kse­nijinih starših v Ogulinu. Hvala jima za lep sprejem in gosto­ljubnost. y Darko Mohar 


25. november, Za konec leta tradicionalno na U~ko in v ]i}arijo 
P
roti koncu leta se PS KPD Bazovica tradicionalno odpravi v enega od pre­lepih koti~kov U~ke in ]i}arije. Glavni organizator in vodnik teh izletov je Boris Rumac, odli~en poznavalec ~udovitih, najvišjih koti~kov Kvarnerja in Istre. Le­tos je bil namen povzpeti se na vrh Ošalj v ]i}ariji po na novo markirani stezi, ki v podaljšku povezuje Ošalj z Malim in Veli­kim Planikom, najvišjima vrhovoma ]i}a­rije. Žal je zelo slabo vreme s precej dežja in vetra prepre~ilo vzpon na sam vrh – to se je posre~ilo le najvztrajnejšemu Mari­nu. Zna~ilnost tradicionalnega izleta proti koncu leta je druženje, ki pa se je lepo izteklo na suhem, v prijazni ko~i na Poklonu. y Darko Mohar 
Na vrhu Kleka. 
Arhiv Darka Moharja. 





LITERARNI KOTI^EK 



Ljubezen je v sredini 
Na moji beli steni 
visita dve fotografiji, 
vsaka v svojem 
lepem okvirju 
približno v isti višini. 

S prve me 
z zelenega gri~a 
gleda Ljubljanski grad 
s svojim vsakdanjikom 
okoli sebe 
in mi vedno znova 
prebuja mladostne spomine 
na moje družinske korenine. 

Na drugi je Zadar, 
moj drugi dom 
z zadrsko rivo 
in zahajajo~im soncem 
v ozadju, 
ki po~asi drsi 
v morje, 
kjer ga utrujenega 
že ~akajo sanje. 

Preden spustim pogled, 
ju vedno skupaj 
obrobim s srcem, 
v katerem 
je ljubezen v sredini. 

y andreja Malta, SKD Lipa, Zadar 


Spomin 
^e bi zbežala ~ez polje jokala bi v soncu jadrala bi po svojih laseh ob vetru. 
Vem, da potoki pijejo ~as ko hodim nagih želja jaz tako sama ne morem brzdati svojih korakov in dokler bežim v pijanstvo nora od želje samo nekaj žalosti je v maslini in moli. 
Ta molitev spomin je na samo najine oranžne ve~ere. 
y Marija Ivoš, SKD Lipa, Zadar Kulturni ve~er v KpD Bazovica, 24. novembra 2018 
Mori} 
Hiša brez knjige – ni hiša. Hiša brez ma~ke – ni hiša. 
Knjiga v hiši ostane, živi, moj’ga ~rnega ma~ka ve~ ni. 
^rna ma~ka, mehka ta~ka, ljubezen brezpogojna, to bila je ma~ka moja. 
y Zdenka Kallan Verbanac, jesen 2018 


Staranje 

Zjutraj, ko vstanem, 
v špeglu, na obrazu 
zagledam gube, 
komaj z njimi sprijaznim se. 
Novo jutro, v špeglu gledam se, 
~ez no~ nastale so že druge ... 

y Zdenka Kallan Verbanac, jesen 2018 


Si-T 


2. november, V Štabni pala~i v Pulju predstavili Seznamek izgub (1914–1919) 
V 
nabito polni dvorani je zgodovinsko društvo Histria iz Kopra predstavilo zanimivo in pomembno publikacijo Se­znamek izgub o padlih, ranjenih in zaje­tih istrskih vojakih v prvi svetovni vojni. Publikacija je poklon njihovemu spomi­nu, morda trajnejši kot vklesan v kamnu, je ob tej priložnosti med drugim dejal av­tor obsežnega in dragocenega dela dr. Robert Matijaši}, tudi predsednik tega društva. K ve~letnemu raziskovanju ve~ kot sedemsto zvezkov uradnega sezna­ma dunajskega vojnega ministrstva (Ver­lusliste) ga je sprva napotilo iskanje družinskih ~lanov. Seznamek izgub sku­

15.–18. november, Na reških dnevih ljubiteljev knjig nagrajenka Andreja Malta 
R
ojakinja iz Zadra je v reškem lokalu Dnevna soba, dale~ premajhnem za ta dogodek, tokrat predstavila peto knjigo, zbirko kratkih zgodb, Ultravijoli~no. Ljubljan~anka, ki že ve~ kot trideset let živi v Zadru in med drugim vsestransko sou­stvarja kulturno življenje v SKD Lipa, je na Reki gostovala že ve~krat in za svoja dela prejela tudi nagrade, tudi za najnovejšo zbirko, ki jo je Društvo hrvaških književnikov razglasilo za naj­boljšo v svoji kategoriji. Andreja Malta piše prozo in poezijo v hrvaš~ini in slovenš~ini, loteva pa se tudi zamol~anih in mra~nih tem, a zaradi ironije in humorja branje ne puš~a tega vtisa. Objavila je dvojezi~ni zbirki Po stezah spominov (2013) in Vsakdanje stvari (2015), Lica i nali~ja ljubavi (2015), Moja ma~ka Bella… radila je što je htjela. Piše tudi v literarnih revi-

Andreja Malta z novo zbirko. 
Foto: Marjana Mirkovi} jah in spletu. y Marjana Mirkovi} 

23. november, Slovenš~ina v družini tokrat v Pavlovi hiši v Potrni 
S
re~anje iniciative, ki se že ve~ let ukvarja s položajem slovenskega je­zika v družini v zamejstvu, je bilo tokrat pri malokrat omenjenih Slovencih na av­strijskem Štajerskem, v Pavlovi hiši v bli­žini Radgone (Bad Radkersburga) in Gornje Radgone, ki je pomembno sloven­sko kulturno središ~e na tem obmo~ju. Poleg pregleda dejavnosti te male, a ~edalje dejavnejše slovenske skupnosti, priznane šele leta 2003, je bilo sre~anje posve~eno jeziku kot identifikacijski vre­dnosti in njegovemu pomenu skozi funk­paj vsebuje 13.204 imen, z vsemi osebnimi podatki in podatki 
o enoti, ki so ji pripadali. Urednik zbirke Histria dr. Dean Krmac napoveduje objavo tudi v elektronski obliki in dodaja, da je pri~akovati tudi nadaljnje raziskave. y Marjana Mirkovi} 
cionalnost v vsakdanu družbenega prostora. Na okrogli mizi smo sodelovali predstavniki iz Rezije, Gorskega kotarja, Pora­bja, Štajerske in Koroške ter izmenjali poglede na to, kako po­membna je funkcionalnost manjšinskega jezika za njegovo preživetje ter kakšen je njegov pomen za ~lovekovo identiteto v naših zelo razli~nih okoljih. Pomembno vlogo pri ohranjanju funkcionalnosti ima poleg šole ali druge oblike jezikovnega iz­obraževanja predvsem doma~a družina. Žal pa se prav v njej v novejših ~asih z zanemarjanjem komunikacije v doma~em jezi­ku oziroma govoru ta funkcionalnost izgublja. Zato je bil zani­miv primer iz izseljenskih skupnosti, kjer je marsikje že po nekaj generacijah prevladala le njegova identitetna vloga. Po­trudimo se, da se to ne bi zgodilo tudi pri nas. y Marko Smole 

Dr. Dean Krmac na predstavitvi (stoji). Foto: Marjana Mirkovi} 
Spoznanja o ohranja­nju jezika vedno koristna. Foto: Marko Smole 



Cankar se je vrnil za eno leto, upanje za dolino Šentflorjansko naj ostane dlje
POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA

I
van Cankar, najve~ji slovenski pisatelj, se je letos, leta 2018, vrnil med nas. Za eno leto. Ob 100. obletnici njegove smrti je izšel kup novih knjig o Cankarju, zvrstil se je niz filmov in oddaj, povezanih s tem najve~jim slovenskim pisateljem. Drobna postava moža s košatimi brki in klobu­kom v roki ali na glavi nas je vse leto spre­mljala z naslovnic ~asnikov, televizijskih zaslonov. 
V za~etku leta 2018 sem si obljubila, da 

bom po dolgih letih, od takrat, ko smo v ~etrtem letniku gimnazije pol le­ta pri slovenš~ini "dr­gnili" Cankarja, ponovno prebrala vsaj eno nje­govo delo. Da bi odkri­la, koliko druga~en bi se mi zdel Cankar pri mo­jih sedanjih letih. Ali bi mi bila Hiša Marije po­mo~nice ali zbirka ~rtic Tuje življenje še tako tema~na in težka, kot mi je bila v tistih letih. 
A nisem prebrala noben 

Dragica Jakseti~ 
knjige, ~rtice, drame, ki jo je napisal Can­kar. Brala in poslušala sem, kar so o Can­karju zapisali in rekli drugi, njegovo dramo sem si le ogledala na televiziji ... Nazadnje, nocoj, sem prebrala intervju s Petrom Kolškom o njegovi novi knjigi o Cankarjevih ljubezenski korespondenci. 
Nisem ni~ razo~arana nad sabo, ker oblju­be z za~etka letošnjega leta nisem izpolni­la. Saj zato pa so, te zaobljube, da jih ne izpolnimo – si lajšam vest. Toliko dobrih knjig je na tem svetu, toliko dobrih gre mi­mo mene! Kupovala sem si knjige, ker si jih nisem utegnila izposojati in jih hiteti brat, ker so venomer prihajala nove. Da jih bom "enkrat" prebrala, enkrat, ko bodo prišle na vrsto. A kaj ko še kar izhajajo, nove, stare, neprebrane, pa zlepa ne pride­jo na vrsto. In Cankar ni prišel na vrsto. 
Na vrsto ne pridejo niti vsi ~asopisi. Zlasti ne, ~e ni poletje. Poleti, ko se ~asopisov nabere kup~ek, grem za eno popoldne z njimi ležat na plažo, tja dol k vam, pa "pri­nesem noter" zamujeno. 
In ker je bil danes sproš~en petkov popol­dan in ve~er, sem hitela brat Delo in Mla­dino, ker jutri že pride Sobotna priloga (Dela) in ob~asno tudi sobotni Jutranji list s svojo prilogo. 
In Mladina tudi piše, da je na državni slovesnosti ob stoti oble­tnici smrti najve~jega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja pred­sednik slovenske države Borut Pahor dejal: "Do oblasti je bil neprizanesljiv. Le kaj bi danes zapisal o meni?" 
Pošteno se je to vprašal predsednik in bolje, da je pri vprašaju kon~al to svojo misel. Saj odgovore poznamo vsi mi, ki si delimo ta slovenski trenutek. V Mladini sem prebrala citat iz Primorskih novic, misel zgodovinarja Igorja Grdine, namre~, da so "v Can­karjevem ~asu leposlovne knjige izhajale v velikih nakladah, ce­lo v 90.000 izvodih, danes pa izvirna knjiga izide v nekaj sto izvodih, kakor v Trubarjevi dobi." To je ta slovenski trenutek. 
Ivan Cankar sicer nikoli ni izgubil upanja za to našo dolino Šen­tflorjansko. ^esar nismo jemali ~isto resno že prej, v zadnjih de­setih letih krize in razslojevanja slovenske družbe, izginjanja srednjega sloja, bogatenja peš~ice in drsenja v revš~ino ve~ine, pa nas je upanje popolnoma zapustilo. A na stoto obletnico Can­karjeve smrti se je skupaj z njim v našo državo vrnilo tudi upa­nje. Upam, da za ve~ kot jubilejno leto dni. 
Morda pa nam bo uspelo in bomo splezali ven iz te doline Šent­florjanske. Kajti izvolili smo si novega predsednika vlade, Marja­na Šarca, in novo ministrsko ekipo, in že po nekaj mesecih so se nam za~ele dogajati ~udne re~i. Napovedanega velikega stavkov­nega vala ne bo. Doseženi so dogovori o dvigu minimalnih pla~, socialnih pravic, slišimo izjave in napovedi ukrepov proti priva­tizaciji šolstva, zdravstva ... Po dolgih letih mla~nosti in sprene­vedanja politikov si današnji predsednik upa podjetja v državni lasti, ki oglašujejo v ~asopisih, ki širijo sovražni govor, pozvati, naj razmislijo o svojem po~etju. In ki ga burni odzivi na njegova stališ~a ni~ ne zamajejo. Predsednik, ki je novemu vodstvu Slo­venske vojske ukazal, naj za~ne izpolnjevati svoje poslanstvo in neha jamrati. Avtoritativen, ne pa avtoritaren. In tako dalje! 
In drage dame, še nekaj! Na ~elo generalštaba Slovenske vojske je Šarec postavil žensko in slovensko Policijo po novem vodi – ženska. Alenka Ermenc in Tatjana Bobnar. Premier Marjan Ša­rec je dejal: "Obe sta izjemno sposobni, zelo predani svojemu delu in to je tisto, kar šteje. (...) Nikoli nisem gledal na to, ali je nekdo moški ali ženska, pa~ pa na to, ali je sposoben, sposobna ali ne. In to, da imamo na ~elu policije in vojske žensko, kaže, da kot družba postajamo zrelejši in da bo tisti, ki se bo še spraševal, ali je to dobra odlo~itev, pa~ osamljen." 
Mar je to res ali samo sanjamo? Bo trajalo? Dolga leta v ~asnikih nih~e nobenega politika ni hvalil, a za~elo se je dogajati tudi to. Kolumnisti hvalijo predsednika vlade! 
In kako gre kaj vam? Ker mi zmanjkuje ~asa za knjige in ~asnike, poležavanje na plaži pa je še dale~, že nekaj tednov nisem kupila nobenega hrvaškega ~asnika in izgubila rde~o hrvaško nit. Bom kupila jutri. In prebrala nekaj odli~nih hrvaških kolumnistov in kolumnistk. Saj veste, novice, resni~ne in lažne, dobiš z enim klikom, vsak trenutek. Bralec danes potrebuje stališ~e. Merilo za svoj pogled na svet. Upam, da so tudi vaši novinarji za~eli hva­liti vsaj katerega izmed vaših politikov. Kar želim vam in nam. Saj smo, pravzaprav ves svet, skupaj v istem ~olnu. 
y Dragica Jakseti~, dragicajaksetic@gmail.com 


andrej Grlica: Družba 
je najpomembnejša, ~e 
ta ni fajn, tudi ljudi ni! 



O
b lanskem jubileju KPD Bazovica, ko je društvo praznovalo 70 let neprekinjenega delovanja, je zlato priznanje za dol­goletno sodelovanje prejel tudi najmlajši med njimi, danes dva­intridesetletni Andrej Grlica, in kot pravi, to doživel kot izjemno in veliko ~ast. 
Izhaja iz družine, ki v delovanje KPD Bazovica z vsemi ~lani vpeta od ustanovitve do danes. Tako je tudi Andrej v društvu od malega: "Prvi spomini so spomini na igranje, veliko zabave in druženja na dvoriš~u Slovenskega doma, kjer je bilo vedno pol-no otrok. Ko sem bil majhen, smo prihajali vsak dan, ker so naši delovali v vseh skupinah, od dramske do zbora in folklore, dogodki so se kar vrstili drug za drugim. A zelo radi smo priha­jali, po~utili smo se prav doma~e, in moram re~i, da smo vsaki~ uživali. Za nas je bil to resni~no drugi dom. Govorilo se je me­šano, malo slovensko, malo hrvaško, toda midva s sestro Mar­tino sva vse razumela, ker je podobno sporazumevanje potekalo tudi v naši družini." Pravi, da je bila edina družina, po aktivnosti podobna njihovi, družina Rizman. Pozneje je za~el prihajati dvakrat ali trikrat na teden, sicer pa je še vedno pogo­sto nastopal kot recitator ali v folklorni skupini: "Prvega nasto­pa se ne spomnim, mi pa je ostalo v spominu, ko smo imeli recital Prešernove Lepe Vide in so me vsega namazali z neko ~rno pasto, ker sem moral biti na odru kot pravi ~rn zamorec, haha." Obiskoval je tudi te~aj informatike in kar polnih enajst let dopolnilni pouk slovenš~ine. Skupina, ki se ji ni pridružil, je pevski zbor – pravi, da za to nima glasu. Še danes pa ostaja ~lan mladinske in planinske skupine. 
Na športnem podro~ju se je v osnovni šoli najprej preizkušal v razli~nih športih, a ga nobeden ni zares pritegnil, v srednji šoli je opravil te~aj za radioamaterje, sicer pa je njegova prva ljube­zen v prostem ~asu kmalu postalo planinarjenje. Za~elo se je s skupnimi družinskimi pohodi pri njegovih štirinajstih letih po Hrvaški in Sloveniji ter se resneje nadaljevalo s ~lanstvom v planinski skupini KPD Bazovica. Skupaj z vrstnikoma Damja­nom Pipanom in Andrejem Moharjem so v okviru društva opra­vili te~aj za vodnike in se dodatno izobraževali. Sam svojo licenco od leta 2006 redno obnavlja: "Opravil sem tudi te~aj s podro~ja alpinizma, ampak ker sem se lani poro~il, to zahteva preve~ ~asa in priprav, odpravim se le še na kakšne lažje vzpo­ne. Planinarim še vedno, kolikor mi v moji zaposlitvi dovolijo prosti dnevi, pohodov na Triglav po dvajsetem niti ne štejem ve~, v zadnjih letih sem bil malo v Dolomitih in v Avstriji, od ve~jih vrhov pa na 3718 visokem Pico de Teide na Tenerifu. Sicer pa je planinska skupina tudi moja najmo~nejša vez z dru­štvom, kadar morem, pomagam pri vodenju in vsaj petkrat let-no kot vodnik organiziram izlete in poleg tega šest let tudi akademijo za ~lane planinske skupine. To je izobraževanje v planinskem u~nem središ~u v Bavšici, s tremi predavanji in po­hodom, z vedno dobrim odzivom doslej. Od leta 2004 redno sodelujem tudi na poletnih planinskih taborih, ki jih po Slove­niji organizira PD Snežnik iz Ilirske Bistrice. Ko je bil tabor mednarodni, so se ga udeležili tudi mlajši ~lani KPD Bazovica. Za te dneve si vzamem dopust in izberem najzahtevnejšo sku­pino; rad delam z otroki, zlasti ve~jimi, ki radi ubogajo, so raz­igrani in motivirani ter veliko razumejo. Tabor po navadi obiš~e do 35 otrok na leto in vedno je zabavno. Letos smo bili v Ka­mniški Bistrici in priznam, da je ta dopust tudi pravi oddih od moje zaposlitve in vse tiste tehnologije." Na vprašanje, kaj mu ostaja v najlepšem spominu, odlo~no odgovarja: "Vedno in vse­lej družba, samo družba! Vsako leto se dogaja veliko zanimive­ga, vsako leto je nova zgodba, a družba je tisto, kar nas veže in je cilj, je najpomembnejša, skupaj uživamo, in ~e ta ne bi bila fajn, tudi ljudi ne bi bilo." 
Na Reko prihaja redno, ne pa tako pogosto kot v letih študija v Ljubljani, ki ga je izbral zaradi bližine, enostavnejšega vpisa in že omenjenih prijateljev Damjana in Andreja na istem študiju. Redna zaposlitev in družinske obveznosti pa zdaj zahtevajo svoje. Lani se je poro~il, ženo Jeleno, rojakinjo z Matuljev, je spoznal na plesu v društvu Bazovica in družinska tradicija se nadaljuje, bi se reklo. Kot pravi, v Ljubljani živita obi~ajno ži­vljenje mlade družine, zadovoljna, da oba delata v svoji stroki – on z diplomo iz ra~unalništva, ona z magisterijem iz živilstva in prehrane –, in si želita ~im prej ustvariti dom ter zato pridno var~ujeta. Kakšnih posebnih na~rtov ali želja, razen naraš~aja danes, jutri, nimata, pravi: "Ko pridem na Reko, ~e morem, obiš~em seveda tudi prireditve v društvu, sicer pa nama manjka morje in upava, da se bova po upokojitvi vrnila na Kvarner. Do takrat bom stike negoval po svojih mo~eh, predvsem s planinci in mladinci. Z mladinsko skupino sem se do zdaj udeležil vseh izletov Spoznavajmo Slovenijo, tudi letošnjega." Dodaja tudi, da z optimizmom gleda v prihodnost društva: "Ob~utek imam, da je dovolj mladih, ki bodo poskrbeli za ohranitev društva in osrednjih dejavnosti. Sam bom pomagal, kolikor bo v mojih mo~eh!" Na vprašanje, kdaj bo znova na Reki, se zasmeje: "Re­ka bo jutri (15. decembra, op. ur.) v Ljubljani in z ženo se bova pridružila ~lanom planinske skupine KPD Bazovica na izletu na predboži~ni Dunaj. Morda 'padejo' še kakšni novi dogovori, po­tem pa so tako ali tako kmalu prazniki!" 
Pogovor s simpati~nim Andrejem se je kon~al z najboljšimi že­ljami za leto, ki prihaja, njemu in vsej družini, on pa je vse do­bro zaželel tudi bralcem Sopotij. y Marjana Mirkovi} 
SRE^ANJA 

FOTO KOTI^EK 




Foto: Mirjana Brumnjak 

Foto: Darko Mohar 



Foto: Istog @or` 

Foto: Milan Grlica Foto: Milan Grlica