KMETSKI LIST SSSUTSS.*SfSto"lSS« '^Hr^pirJIf,™0"^"' ",no; I «« •"»«» - *», «. uu»,„„L ,„ 11 Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. J. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14 IM4 Cb 2Cleimci dehlavacif e Dvajset let po majniški deklaraciji, ki je zahtevala zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov, doživljamo v Jugoslaviji razmere, ki nas nikakor ne morejo navdajati z veseljem. Zdi se, kakor da se vodilnim ljudem jugoslovanskega javnega življenja kali pogled in nc morejo ali nočejo prav gledati v bodočnost. Kak or vešče okrog luči se sučejo mnogi vodilni politiki okrog vprašanja: Ali slovenski, hrvatski, srbski — ali jugoslovanski? ( lovek bi skoraj mislil, da je to norčava besedna igra, vsi pojavi pa nas silijo, resno pre-motriti ta položaj in tudi resno zavzeti svoje stališče. Ne bomo se spuščali v dlakocepske razlage, kaj je narod in narodnost, nacija, nacionalnost in podobno. Po našem mnenju vlada tu še več zmešnjave kakor v gozdu po hudem viharju. Za nas je narod sklop krvno sorodnih ljudi z enotnim jezikom, enotno zavestjo in enotnim skupnim hotenjem, torej enotno voljo za dosego skupnega cilja. Krvna vez Nobenega dvoma ni, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi kot Slovani in še bolj kot južni jSIovani krvno silno sorodni, v okviru široke člo-Iveške edinice res ena družina in torej bratje. Ta izraz za nas ni puhla fraza, ampak dejansko odgovarja resničnosti. To krvno bratstvo je bilo tudi često potrjeno in priznano v zgodovini, ko je tekla skupno slovenska, hrvatska in srbska kri v tesnem zavezništvu, v medsebojnem pod-piranju in obrambi. Narave in zgodovine danes jne moremo zatajiti, čeprav bi jo hoteli. Kajti pri |vsem gledanju življenja in njega okolnosti nam taiora biti resnica vodilna misel. Brez resnice je inamreč vsako delo trhlo in v kali obsojeno na propast. Jezikovne vprašanje marsikoga razburja, toda v ustavi je to vprašanje urejeno tako pravično in nepristransko, da se ne bi mogel nihče čutiti prikrajšanega, če bi se le določbe točno izvajale. Slovenščina, hrvaščina in srbščina so popolnoma enakopravne in enakovredne. Vsak državljan se lahko povsod poslužuje vseh teh treh jezikov brez vsake omejitve. To načelo izhaja iz spoznanja, da vsi ti trije današnji jeziki izvirajo iz prvotno enega. Nikjer pa zakon ne sili, da bi se zopet morali združiti v enega, nikjer pa tudi tega ne prepoveduje, ako bi trajno sožitje rodilo takšen razvoj. V tem oziru torej vlada v zakonu svoboda in širokogrudnost, ki pač ne more biti nikomur v spotiko, ampak kvečjemu v vzpodbudo. ! Po vsem tem torej vidimo, da ta sicer važna vprašanja ne morejo — ali v zdravih razmerah vsaj ne l>i mogla — biti vzrok za naše medsebojno trenje. G'e pa trenja kljub temu obstojajo, so vzroki drugje, a ne v teh vprašanjih. Zavoljo tega pa, ker oni, ki naše mnenje, oziroma pojmovanje — proglašajo za zmotno, govore največ o narodnosti in posebej o slovenski narodnosti, jim moramo pač povedati, da ne moremo nikakor verjeti v njihovo iskrenost. Vsem nam je še v spominu, kako je pokojni škof dr. Mahnič proglašal slovensko narodno zavest in slovenski nacionalizem za nekaj pagan-skega. Vsi tudi vemo, kako je sam sedanji poglavar katoliške ccrkve na usta reškega škofa Santinija opozarjal pred nedavnim slovanske duhovnike in vernike (Slovence in Hrvate) na to, da Kristus ni nič vpraševal po narodnosti in se ni upiral rimskemu gospostvu! 'Resnica je le ena zato pa te dvojne mere nc moremo uiti razumeti niti priznati. Če je narodnost, narodnostni čut in narod sam komu sveta vrednota, mu mora biti sveta vedno in povsod, brez ozira na to, kakšen veter odkod vleče. Tu ne more biti nobenih pogojev in nobenih pridržkov, pa tudi ne nobenega kolebanja. Kdor pa enkrat proglaša nekaj za paganstvo, kar postavlja pozneje za svetinjo, ne more biti in ni iskren ter mu zato nikakor ne moremo verjeti. Zanimivo je okrog tega vprašanja pogledati vzroke za tako dvojno mero. Nekdaj smo se za priznanje svoje narodnosti borili. Takrat je bilo to po mnenju prej omenjenih krogov — paganstvo. Danes je naša narodnostna ideja zmagala in je tudi priznana. Ker pa življenje nikoli ne miruje in ne sme mirovati, če hoče ostati zdravo, gre naš cilj dalje. Gremo za jugoslovanstvom, ne morda z blatenjem ali poniževanjem slovenstva, ampak z njegovim polnim priznanjem in vrednotenjem. Pa glejte čudo! Kakor je bila nekoč slovenska zavest proglašena za paganstvo, tako zdaj jugoslovanska misel doživlja prekletstvo. Ali razumete vzroke? Mislimo, da so otipljivi in jih ni treba naštevati. Za nas kmete pa je kljub temu — ali morda vprav zaradi tega jasno, da hočemo — jugoslovansko kmetstvo. Prav nič se ne bojimo očitkov, ker vemo, da smo na pravi poti. To je prav isti razvoj pri narodu, kakor ga človek na sebi doživi, ko poleg doma in preko doma spozna — domovino. Ali je zaradi ljubezni do domovine dom onečastil, ponižal ali celo zavrgel? Ne. ampak dvignil, okrepil in poveličal ga je v ognju domovinske ljubezni! Tako spoznanje je vodilo pokojnega kmetskega voditelja Stj. Radiča, ko je hotel svojo tedanjo Hrvatsko seljačko stranko spremeniti v Narodno seljačko stranko. Žal so tragični dogodki v tedanji skupščini in Radičeva smrt z vsem, kar je sledilo, izvedbo te velike misli tedaj preprečili. Nikakor pa misli same niso mogli uničiti. Zato tudi danes ne moremo in ne maramo poslušati tistih glasov, ki bi hoteli plod dolgotrajnega dela in sadove mnogih dragocenih žrtev uničiti z ustanavljanjem posebnih srbskih, hrvatskih in slovenskih pokretov, ampak bomo kot zavedni Slovenci in Jugoslovani sledili duhu velikega Radiča. Ne bomo odjenjali, dokler ne dosežemo strnitve v velikem jugoslovanskem kmetskem gibanju, ki nam bo pomagalo urediti Jugoslavijo v srečen dom nas vseh. To je bila naša želja pred dvajsetimi leti, to je naša zahteva danes. To je naš cilj. ki ga hočemo in moramo doseči, da ne bomo žalili svetega spomina njih, ki so dali za nas svojo kri. in da vsaj bodočim rodovom ustvarimo srečen dom. ftaša pleznensfen živina za J talij o Pred kratkim je prispel v Zagreb bivši italijanski kmetijski minister Angelino de Crolla-lanza. V Zagrebu se je sestal z zastopniki kmetijskega oddelka banske uprave. Z njim je tudi odpotoval v Križevce, kjer si je ogledal vzorno posesjt\'o in hleve srednje gospodarske šole. Bil je tudi v vasi Velikem Potočcu, kjer se je zanimal zlasti za živinorejo. Kmetje so ga pogostili v gasilskem domu. Končno je bil še ,p,ri Sv. Iva-nU-Zabnem in si ogledal naprave tamkajšnje vzorne živinorejske zadruge. Kakor trdijo, so se živinorejci v Italiji odločili, da bodo v bodoče kupovali našo plemensko živino namesto švicarske S tem v zvezi je bil tudi obisk bivšega ministra Crollalanze. Pričakovati je, da se bo že v bližnji bodočnosti zelo povečal izvoz naše živine, zlasti pa plemenskih goved v Italijo. XVII. LJUBLJANSKI VELESEJEM 40. RAZ STAVNA PRIREDITEV 5.—14. junija 1937 Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah železniških postaj za din 2;—. Velesejmske legitimacije se izdajajo pri blagajnah na veleseimu. Sejmišče obsega 40.000 m2. Preko 600 razsfav- Ijalcev Iz 14 držav. Posebne razstave: Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali. Modna revija z variefejem. Veliko zabavišče. Koristno — prijetno. Pcliiične možnosti in nujnosti v Sloveniji Slovensko politično življenje sieer še ni našlo »e natančnega zbiralca ne tenkočutnega kritika, da M ugotovila prav zadnje tajnosti slovenske Miselnosti, kolikor se kaže v političnih rečeh. Vendar ni pogrešna trditev, da sta nase politično življenje, odkar se je začelo pa do današnjih dni, oblikovali dve ideji. . Ena je imela za osrednje jedra religioznost, druga svobodomiselnost, ne protireligioznost. Piva je trdila, da je izhodišče vsakršnega narodovega udejstvovanja služba veri in zlasti njenim organizacijam, druga tega ni priznavala m je pri-dajala veri toliko pomena, kolikor vsaj narodnostni ideji, ki je za prvo dobo slovenskega političnega udejstvovanja vprar sorodna s svobotf-nostno idejo. Povojna doba teh dveh vodilnih idej ni nadomestila z novimi. Niti spremembe državnih meja niti nove, silno ostre socialne prilike niso bistveno posegle v miselnost slovenskega človeka. Kakor je narod sam neposredno po vojni le za kratko dobo brisal jedro religiozne osrednosti v politiki, tako je tudi politična formacija, temelječa na njej, spremenila samo po videzu svoja načela in se pretopila v obliko, ki Ji je ta ideja taja. In kakor je pomenila narodova odločba trenutno prebujenje, tako je tudi odločb® te politične formacije smatrati le za spremembo vna-njega liea zato, da se obdrži staro, resničnemu kotenju in stremljenju odgovarjajoče bistvo. Spričo tega se ni čuditi, četudi nasprotna stran z izhodiščem narodnosti pa naprednosti ni »pustila svojega temeljnega pravca. Dodala pa mu je nov element, izrazito jugoslovanstvo. Ta ji ni bil potreben zgolj zaradi obdržanja starih, slovensko usmerjenih pripadnikov, temveč se bolj zato, da si s pridobitvijo večine zagotovi politično zmago, ki je postala tako prvenstveni cilj. Zato je priznavanje jugoslovanstva politično vprašanje prvega reda ravno za nas Slovence. Saj je to sposobno dokončno prevesti Slovenijo iz konservativne grupaeije v nasprotno. Jugoslovanska ideja bo zmagala. Ce bi kdo o tem dvomil, mu daje poln dokaz za zmago formacija, ki danes pri nas sicer še z neko negotovostjo in tesnobne previdnostjo razpravlja o tem. Ravno vnanja opustitev verskega obeležja pa je zanesljiv znak priprave na bodočnost, je iskanje zagotovila, da bi njeni da-našnii nosilci čim dalje bili udeleženi na »Masti. V Sloveniji odločujoča skupina je v času narodnostnih bojev spretno prevzela v svoj program slovenstvo, ki ga je kakor evangelij pridigala napredna struja. Vidimo, da se oprezno, a vendar nr več zafafffvo nr»b'ižnje tudi drugi ideji, ki je na potu. da *tr "'"venska dogma. Ni dolžnost nsiprtčfaihŠltfreneev«, da-;bi vedno le oglašali ideje, ki naj bodo kažipot narodnemu napredku. To je brez dvoma velik apostolat, vreden življenja, truda, požrtvovanja. Zahteva pa, da ga njegov nasprotnik ne sme nepretrgoma »oorabljati kot kažipot za obdržanje dejanske oblasti, tistega cilja politike, ki daje možnost, določeno idejo dosledno, brez kompromisov in po lastni odločbi privesti v najpopolnejše življenje. Politična pravičnost zahteva, da prilike, ki so se izkazale končno kot politične nujnosti., ne pridejo v korist njihovim nasprotnikom. Zato je politična nujnost, narekovana v interesu jugoslovanske države, da vodijo politiko čihitelji, ki so bili nositelji narodnostne ideje, ko je bilo slovenstvo še poganstvo in so to še danes, ho enako mero doživlja širše jugoslovanstvo. Slovenstvo je svetinja, jugoslovanstvo vera. Kdor želi prodora temu, ne more nikdar imeti ne razloga, ne povoda, odreči se svojemu najožjemu domu. Kakor naj bogat otrok ne kaže sramu pred revščino staršev, ni upravičen po jugoslovanski ideji obogačeni Slovenec pozabljati na svoj rod, hi je neobhoden in neizbežen sestavni del jugoslovanstva.. Jugoslovani niso in ne morejo biti le luč na gori, temveč tista izbrana četa, ki bo vodila usodo naroda. Jugoslovanstva ni pojmovati kakor nekaj, kar bi ne bilo kolektiv. Načrtno gospodarstvo je tak gospodarski izraz kolektiva, kakor je njegov socialno politični izraz jugoslovanstvo. Svet postaja enota, mali narodi, naj so čisto, napol ali še manj samostojni, se bodo v vrenju, ki prihaja, nujno priključevali večjim, sorodnim edinicam, kakor se sorodne politične skupine vežejo za dosego enotnih jim ciljev, Slovenci naprednih struj imajo številne skupne zahteve, ki ravno v tej dobi morajo biti uresničene. Toda tu je treba jasnosti. Predvsem je meščanstvo, dokler ni onemelo vsled pomanjkanja kruha >n svobode, bilo tisto, ki je dajalo naprednemu življenju smer in imela v rokah odločilno vlogo. Danes % meščanstvom kot faktorjem, ki bi naj bil hrbtenica naprednosti, saj tce-»utno nI moč računati. rovojna doba je pokazala Sloveniji le neka nova pota. Zaživela je kmetska ideja, naslonjena na sorodne pokrete * Hrvatski in Srbiji. Ta ideja ne more več umreti. Bodisi kot stanovska, bodisi kot napredna ima največ sposobnosti prevzeti vodilno mesto. Dežela, velikokrat pre-zirana, dostikrat omalovaževana, je vendar ravno vsled svoje vztrajnosti pokazala največ teže na vagi, ki je bila v preizkušnji. Zato napredno slovenstvo stori modro, ce kmetsko gibanje pripozna kot ono, ki mu v bodočnosti pripada prvenstvo in ki mu mora meščanstvo posvetiti največ dela. Prava ljubezen do domovine ne more fiiti sramežljivo priznavanje Jugoslavije. Nosilec odkrite, jasne, zavestne in močne ljubezni do rodne države naj postane kmetsko ljudstvo. Državniki, ki so gledali naprej, so se vselej trudili, da bi široke sloje naroda pridobili za aktivno sodelovanje pri upravljanja države. Kar se drži * ustrahovanjem, ne pride * poštev. Element, hi b* a energično rok« vodil naše ljudstvo, mora z rasti iz idej svobode, demokratičnosti in socialnosti. Ta element je duhovno in gospodarsko osvobojeni kmet, združen v eni sami politični edinici. Zaveznik takemu kmetu bo svobodno organizirani delavec. Napredno jugoslovanstvo ne sme siliti delavstva, da trosi svoje energije razbito na nešteto organizacij, kjer je vse drago bolj poudarjen« kakor razredna zavest. Delavec mora biti le član ne«dvisne delavske organizacije. Povezanost vsega delavstva je najboljše jamstv« za ■spešn« obramb« delavskega razreda in naj-čvrstejši okvir jugoslovanstva. Cilj naprednega političnega življenja r Sloveniji bo tedaj dosega oblasti potom realnega dela v politiki, gospodarstvu in v velikih socialnih vprašanjih sodobnosti. Obe vodilni veji. kmet in delavec, ki se jima. mora priključiti meščanstvo!, bosta izpolnili, kar je danes globoka želja večine ljudstva in kar je nujnost za Slovenijo, ter s tem izključili možnost, da bi v imenu njihovih idej odločal kdo, ki jih sicer po računa razama po-klada na jezik, po srcu pa je daleč od njih. X. Y. iiomhu jpvoti hvščoLnshemu Čudni vetrovi vejejo po gajih i» livadah katoliških organizacij, Ze nekaj desetletij smo biki vajeni v delavskih vrstah srečavali poleg socialnih demokratov tudi krščanske socialiste, a zdaj so nenadoma — zavrženi! Kakor poroča »Delavska pravica?, je to gibanje med delavstvom ustanovil in aapoeei sam pokojni Janez Evangelist Krek. Izrazito je to :gibaiije naperjeno proti kapitalistični miselnosti in njegovemu udejstvovanju v praktičnem življenju, ki vodi majhen odstotek ljudi v brezdelje in bogastvo, ostale pa v uboštvo.« Medtem pa, ko v katoliškem taboru po eni plati Kreka in njegovo delo neomejeno slave, je v delavskem vprašanju potegnil-čisto drug veter. Jugoslovanska strokovna zveza (JSZ), strokovna organizacija krščanskih socialistov, ni hotela ukloniti vratu v jarem zadnje politične komande okrog Slovenca «, zato jo je zadelo prekletstvo te gospode in pada na krščansko socialno delavstvo udarec za udarcem. Na Jesenicah 1. maja niso smeli imeti maše za svoje pokojne člane, pač pa je bila opravljena maša po naročilu nove Zveaej,xdtuže»ih delavcev, ki spada v okvir JHZ. V št. Vidu nad Ljubljano JSZ ne sme uporabljati dvorane v Društvenem domu. Podobnih prijaznosti je še več. V »Slovencu« z dne 20. maja 1933 pa dr. J. Gr. prše pod naslovom: -Zakaj nismo krščanski socialisti« naslednje: *>Nova organizacija (ZZD, op. ured.) »i nastala iz konkurence ali -strankarskih razlogov, ampak iz želje, postaviti krščansko delavsko gibanje na zanesljivo katoliško podlago in tako obvarovati delavstvo marksizma, h kateremu nujno vodi kompremnarstvo krščanskih socialistov, s V odgovor na vse to izvaja krščansko socialno glasilo ^Delavska pravica<: »Zato torej boj proti JSZ. Mi dobro vemo, da tudi to ni glavni razlog /.a novo katoliško delavsko organizacijo. Majhen |>egled v preteklost nam dovolj jasno kaže, da lir ne gre za nikako novo globoko katoliško delavsko gibanje v delavskih vrstah, saj je Jugoslovanska strokovna zveza skozi vseh 40 lef svojega obstoja vršila važne katoliške naloge med delavstvom v naj-odličtiejšl meri kot noben drug slan ne. Ne vemo, če bi si upal sedaj kak širokoustnež proti Jugoslovanski strokovni zvezi fako na barikade za delavske pravice ii> za krščanska načela v praktičnem življenju kot ravno člani JSZ. Tudi z najmerodajnejših mest je JSZ za svoje delo dobila priznanje. Med tem časom pa nekaki Integralni katoličani izganjaj« člane JSZ h društvenih dvoran, za katere lahko rečemo, da bi jih brez idealizma naših tovarišev ne bilo. onemogočajo stare lepe verske navade in celo grozijo A odpustom is služb* v eni največjih industrij v dravski banovini. Ali je tak boj katoliške delavske organiza- cije proti Jugoslovanski strokovni zvezi potreben zaradi 2zanesljive katoliške podlage«, afr je tak boj delavskega značaja, če delavec delavcu grozi t odpustom iz službe, če ne pristopi v ZZD iz Jugoslovanske strokovne zveze? Dosledna krščanska pot našega delavskega gibanja v praktičnem gospodarskem in javnem življenju zahteva preureditev človeške driržbe po Kristusovem nauku. Izrazito je naše gibanje naperjeno proti kapitalistični miselnosti in njegovemu udejstvovaiiju v praktičnem življenju, ki vodi majhen odstotek ljudi v brezdelje in bogastvo, ostale pa v uboštvo. Zato je dr. Janez Krek naše delavsko gibanje ustanovil, po tej začrtani poti gre in bo tudi vztrajalo na njej. Danes pa vodijo boj proti našemu delavskemu gibanju ljudje, ki niso imeli nikdar opravka z resnim delavskim gibanjem, niti se zanj zanimali ne iz ljubezni do delavstva, ne zaradi zanesljive katoliške smeri v njej. Ta boju ni in ne more biti niti delavstvu niti katolištvn v prid. Zato je-pa ves njihov trud zastonj. Jugoslovanska strokovna zveza je b»la, k6 teh pop kretašev ni bilo,-in bo tudi, ko jih;2opet ne bo. Ko se bomo katoliški Slovenci iznebili takrh, ki si taste absolutno oblast nad vsakršnim gibanjem v našem občestvu U» ki zato prav sedaj hočejo podirati tudi našo JSZ, šele takrat bo ozračje čistejše in z odprtimi očmi si bomo lahko pogledali v obraz vsi dobro hoteči Le takrat bodo važna vprašanja rešena, če se bomo držali načela: v potrebnih stvareh skupnost, v ostalih svoboda po svojem najboljšem prepričanju, v vseh pa z ljubeznijo in v medsebojnem spoštovanju.* K tem izvajanjem ^Delavske pravice« samo pripominjamo, da popolnoma soglašamo z njimi. Poštene in odkrite besede so kakor nam ne sns vzete. Veselj nas, da je pošteno in pametno de-lavstvcf spoznalo pravi obraz fistfft, ki niso samo nasprotniki zavednega delavca, ampak v enaki meri tudi zavednega kmeta, ki noče slepo ukriviti hrbta pod njihovim loparjem. . VI. Mačka je obiskal v Zagrebu predsednik »Lige za svetovni mire in ostal z njim v enotirnem razgovoru. Centralni odber tj c ^podapsltib organizacij za izvoz živine je bil nedavno osnovan v Beogradu. Pobudo za ustanovitev te izvozne centrale je dala Glavna zadružna zveza v Beogradu. Predsednik centralnega odbora g. dr. Juretič je dal novinarjem pretekli teden izjavo, v kateri je povdaril važnost nove organizacije za izvoz živine iz Jugoslavije. Saj odpade pri nas od celokupnega narodnega dohodka, ki je znašal lansko leto 69 milijard dinarjev, samo na živinorejo 12 milijard; na kmetijstvo 18 milijard, na gozdarstvo 4 milijarde, na rudarstvo 900 milijonov dinarjev in na tovarniško industrijo 6 milijard. V primeri s posameznimi narodnimi dohodki se vidi, kako važno vlogo igra živinoreja v Jugoslaviji. Preteklo leto je bilo izvoženih iz Jugoslavije okrog 300.000 svinj in okrog 50.000 goved. Škcfcvi spomini Med drugimi, ki so zdaj ob 201*!nici kaj povedali o majniški deklaraciji in tedanjih dneh, se je oglasil tudi nadškof dr. Anion Bonaven-tura Jeglič. Sivolasi tedanji vrhovni pastir ljubljanske škofije prav zanimivo pripoveduje, kako je moral tedaj pustiti pasti dr. šušteršiča, da reši enotnost stranke. Prav zato, ker je objavil te sp /mine tako življenjsko preskusen borec katoliških vrst. kakor je bil vedno nadškof dr. Jeglič, nmn je vsaka njegova beseda tehtna in pomembni. Značilno je zlasti, ko pravi: »Ker se mi zatrjevali, da cesar Kari od prisege odvezuje, sem se proslave udeležil ludi I jat...« , To je odkrita beseda poštenega moža. Nam pa ni znano, da bi bil kdaj cesar storil to, kar so gospodu škofu pripovedovati. Maiska deklaracija in — klerikalci Bilo je to pred 20 leti. V divnem kraju ljubljanske okolice so se zbiali vsi zavedni kmetski možje in fantje, žene in dekleta ter zakurili velik kres kot živ simbol hrepenenja in Nj. Vel. kralj Peter II. čestita častnikom ob priliki slave gardne konjeniške brigade. — Nj. Vel. kralj nastopa vedno, kar daje takim svečanostim še večji sijaj, v ponosnem sokolskcm kroj«. odločnosti po nacionalni svoIhkU in nezavism jugoslovanski državi. Brez strahu pred nemškim tiranom in kr-volekom so klicali »Živijo Jugoslavija« iu peli domoljubne pesmi. Bili so to seveda sami napredni kmetje. Pa se tedaj skrivaj pritihotapi v njihovo bližino glavni predstavnik tedanje klerikalne stranke iz dotičnega kraja ter Jim zakliče, da naj ne delajo takih stvari, ker jim preti nevarnost, da jih bodo Avstrijci vse pozaprli. Tako je bilo ob priliki majske deklaracije pred 20 leti. Župnik in Kmetski list Naša mita domovina, ki jo tlači klerikalna mora že nekaj desetletij, da se duši v njeni nesnagi, doživlja z dneva v dan kaj novega. Nekateri gospodje nadzirajo in odrejajo licen-ciranje bikov, drugi popravljajo ceste in pota, tretji so se spraviti na komuniste in Sokole, četrti so pa vzeli na piko eajtenge. Tako se je dogodilo v neki naši prelepi hribovski fari, da je prejel neki zvest naročnik »Kmetskega lista« takole pisemce od g. župnika: »Cenjeni! Potreba in dolžnost župnikova je, da ima vse časopisje v župniji kolikor toliko v evidenci, naše (podčrtal župnik) in nasprotne. I>a ste naročeni na Domoljuba, vem. Že lani pa sem zve-' del, da prejema par oseb tudi »Kmetski list« — mogoče tudi zastonj, ne vem — med katerimi ste tudi Vi. t«. Mravlje, menda urednik »Kmet. tista,« ki je zagrizen nasprotnik Koroščev, klerikalcev in sedanjega režima, od katerega prejemate Vi mesečno podporo, je zadnjič pri nas nekatere nekoliko politično zmešal. — Prosim Vas, sporočite mi samo to. če še prejemate omenjeni list, ali ste ga že opustili. — Bog živi! It. Tako tiha pretnja. Srednjeveška tema, ki jo z močno lučjo resnice iu pravice preganja »Km»>-ski list« iz naših vasi, je že močno potisnjena v kraj. To Bogu dopadljivo in krščansko delo bo vršil vztrajno in brez strahu naprej, ne meneč se za vse strahote iu grdobije, ki jih pri tem razkriva. Mesto sporočila g. župniku naj naši naročniki in čilatelji poskrbe. da se bo število >Kmet. lista; podesetorilo in ga 1» čilala prav vsa vas. Zelo koristno bi pa bilo, da ga naroči tudi gospod sam, ker ne bo s tem škodoval niti veri niti vernikom, sebi pa bo koristil. Kaj se godi po svetu Nova nevarnost je nenadoma zagrozila svetu iz Španije. Zaradi tega, ker so španska vladna letala bombardirala nemško oklopnico »DeutscMand« v luki lbize, pri čemer je bilo 20 mornarjev ubitih, 73 pa ranjenih, je nemška mornarica začela obstreljevati španska vladua pristanišča. Vžlencijska vlada, pravi, da so njena letala bombardirala nemško ladjo v obrambi, ker so jih Nemci obstreljevali. Radi tega dogodka je nemška vlada že sporočila v London, da Nemčija izstopa iz odbora za nevmešavanje in ne bo več sodelovala pri mednarodni kontroli. Enako je ukrenila Italija, ki v vsem soglaša z Nemčijo. Medtem so nemške pomorske sile začele obstreljevati južnovzhodno špansko luko Alme-rijo in so jo popolnoma porušile. Ljudje v mestu so večinoma še spali, ko je začelo nanje deževati v obliki rohnečih granat. Več sto ljudi je ubitih in je razdejanje tolikšno, da sploh še niso nit: mogli ugotoviti števila smrtnih žrtev. Tudi število ranjenih je ogromno. Vse bolnice so že pre-natrpane, pa še čakajo množice ranjenih pod milim nebom na zdravniško pomoč. Ti dogodki so tako resni in pomembni, da bi utegnili dovesti do težkih mednarodnih za-pletljajev, ki bi se lahko spremenili v velikansko prelivarije krvi. Anglija je zato takoj resno posvarila Nemčijo, naj ne ukrene ničesar, dokler kaka mednarodna usta- nova ne preišče, kako je prišlo do bombardiranja nemške križarke. Kakor pa je videti, je ostalo angleško svarilo brez uspeha. Terpediranje španskih ladij Kakor poročajo, so tuje podmornice začele celo bombardirati španske vojne ladje. Neka napadena ladja se je še pravočasno umaknila v špansko luko. Dva trgovska parnika, namenjena v Francijo, sta postala žrtvi torpediranja. Nadalje je bila napadena španska potniška ladja »Ciudad de Barcelona« s 300 potniki na krovu. Tik pred pristaniščem jo je začela obstreljevati podmornica i" jo je zadela z 2 torpedoma. Ladja se jO takoj potopila. Potnikov je 240 utonilo in le 00 se jih je rešilo. Tudi posadka je skoraj vsa utonila. Podmornice te tuje sile so napadle ali skušale napasti še več drugih ladij, dokler jih letal* končno niso pregnala. . V zvezi s tem je general Franco pospešit napad na Bilbao in Madrid. Letala aacionalistov so zmetala na obe mesti na stotine l>omb, ki so seveda povzročile obilo človeških žrtev in materialne škode. Razburjenje radi teh dogodkov je v Angliji, Franciji in cel« Ameriki zelo veliko. Kakor bo čitateljem znano, se je Še nedavno govorilo o skorajšnji sklenitvi premirja med obema strankama v Španiji, ta nenadni preobrat pa je popolnoma spremenil položaj. Angleži, Francozi in Američani svetujejo Nemčiji zmernost in so presenečeni nad takim 'postopanjem. Zlasti AmeVika močno in s poudarkom kritizira nemške krvave korake. y.ŠVi>. . „.,„ ,,a i>1>i.i.iiiesu je povrgla. ta ponosna runienka kmetu Marku (iigyju štirj mlade teličke, kar je velika redkost, ltumenka kakor tudi telički so zdravi. * Med Nemčijo in Vatikanom se razvija vedno ostrejša borba. V govorih nemških ministrov so izražene take obtožbe proti mnogim samostanom in drugim Cerkvenih) ustanovam, da mora človek strmeti. Pri tem pravi minister dr. Ciobbels, da ne gre tu za posamezne primere, temveč za splošen moralni propad, kakor se v taki obliki v vsej kulturni zgodovini človeštva prav gotovo še" ni pojavil. Katoliška duhovščina ogroža telesno in duševno zdravje nemške mladine kar najbolj resno. To'spolno kugo je treba iztrebiti do dna. Ako je cerkev sama za lo preslabotna, bo pač prav zato država sama poskrbela. Vlada se pod nobenim pobojem ne bo dala oplašiti. Po zadnjih vesteh, ki pa uradno še niso potffehe, je Nemčijo v Nedeljo odpovedala kon-kordat z Vatikanom, Po napetosti, ki že nekaj časa vlada med Nemčijo in Vatikonom, vest ni posebno tznena-dila in se ne bomo čudili, ako tudi zaslišimo nje uradno potrditev. . Vatikan je baje sklenil odpoklicali takoj svojega nuncija iz Berlina. Tudi te vesti ni Vatikan doslej še niti potrdil .niti zanikal, kar je vsekakor dokaz, da je najvetost velika. V rimskih krogih pravijo, da se je Vatikan po zadnjem govoru nemškega notranjega ministra Fricka odločil res za dalekosežne ukrepe proti Nemčiji. Madžarska se oboroži Sredi govorjenja o večnem miru je vedno' več rožljanja z orožjem. Tako vedo zadnje vesti poročati, da v madžarskih političnih iri budirn-peštanskih diplomatskih, krogih z vso resnostjo računajo, da bo takoj po odhodu italijanskega kraljevskega para proglašena madžarska enakopravnost v pogledu oboroževanja in s tem enostransko prekršena vojaška klavzula mirovnih dogovorov. Priprave za ta korak madžarske vlade je baje izvedel že vojni minister Roder ob priliki svojih nedavnih obiskov v Rimu in Berlinu, zunanji minister Kanya pa je o tej madžarski nameri obvestil angleško vlado o priliki svojega bivanja v Londonu, kjer se je udeležil svečanosti kronanja angleškega kralja in je imel obenem več važnih političnih razgovorov z angleškimi državniki. Hlfoerf Kvamav V sredo 26. maja je umrl v Pragi znamenit češkoslovaški politik in borec za osvobojenje, eden izmed soustanoviteljev Češkoslovaške, dr. Karel Kramar. Pokojnik je spadal med najvidnejše pobor-liike in predstavnike češkega narodnega po-kreta. Že za časa Avstrije je bil izvoljen za deželnega in potem državnega poslanca. V dunajskem parlamentu je neustrašeno branil pravice zatiranega naroda. Po prepričanju je bil iskren pristaš vse-slovanske misli. Med vojno je bil obsojen na smrt, vendar si avstrijski mogotci niso upali izvršiti obsodbe. Po smrti cesarja Franca Jožefa L ga je cesar Karel pomilostil, čeprav nezlomljivi dr. Kramar ni hotel prositi pomilostitve. Na mirovni konferenci v Parizu je bil delegat mlade republike, kot prvi češkoslovaški ministrski predsednik pa je položil temelje nadaljnjemu razvoju in napredku države. Pozneje in zlasti zadnja leta je prešel v opozicijo, ker se ni strinjal s sedanjo politiko glede Rusije. Kljub temu, da je v dnevnih političnih borbah pokojnikovo ime obledelo, so ostale in ostanejo zasluge tega velikega češkega moža neminljive. Pokojnik je bil tudi velik prijatelj Slovencev in Jugoslavije. Zato s Čehi iskreno žalujemo ob njegovem grobu in kličemo njegovemu spominu: Večna slava! Kakor v klavnici Krvoločnost, ki se je zadnji čas razpasla po naših tleh, zavzema strahotno razseznost. Iz dneva v dan so listi polni poročil o ubojih, umorih in razbojništvih, da človeka spreleiava mraz ob misli, kam nas mora vse to pripeljati. Iz bogate, sramotne krvave žetve n?j omenimo samo nekaj strahot: Blizu Ptuja je 171etni posestnikov siri Simon Murko, ki se je učil pri čevljarskem moj.-tru Vidoviču v Ptuju čevljarstva, zabodel svojo 14Jet-no (!) izvoljenko Anico R., ki se je v Ptuju učila za šiviljo. Šestkrat jo je zabodel z nožem. Lato pa še sebe, a končno je skočil v ribnik in —■ uton il. Dekle so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Poškodbe so nevarne, vendar je upati, da bodo dekletu rešili vsaj življenje. V Presiki se je v gozdu obesil ko^ar Ivnn Ščavničar iz Nunske grabe. Vzrok smrti so bile nesrečne domače razmere. Nesrečnež se je hotel usmrtiti že pred letom dni. V Poljanski dolini je bil ubit uglelen posestnik Šinkovec, kakor vse kaže, po naročilu svoje — ženeJ - Vse to, ki je še zatemnjeno z vlomi, ropi, tatvinami in pretepi vseh vrst, nas sili k vprašanju: Kaj je vzrok, da katoliški slovenski narod, Marijin narod, nosi na sebi tako ogabne madeže zverinstva. Če bi se kaj takega godilo na jugu, bi marsikdo rekel, da je to razumljivo, ker tam žive »Balkanci« — kdo pa nam ve odgovorili, kaj je vzrok teh neštevilnih grozodejstev pri nas? Od umora /.upnikove kuharice na Javoru do uboja posestnika Šinkovca je minulo le nekoj tednov, a v teh kratkih tednih se je povečalo število zločinov do obupnosti! Kam to vodi in kdo je tega kriv? ZZbcvcvanje naših sadjarjev V soboto dne 29. maja se je vršil v Mariboru občni zbor drevesničarjev, organiziranih v dre-vesničarskem odseku Sadjarskega in vrtnarskega društva za dravsko banovino. Na zboru so drevesničarji razpravljali o svojih stanovskih zadevah in precej izčrpno tudi o fitopatoioški strokovni kontroli, ki naj se uvede v drevesničar-stvu. Za predsednika je bil izvoljen g. Ivan Do-linšek iz Kamilice in za tajnika g. A stori Kubčič iz Ptujske gore. Ostale funkcije so v rokah dosedanjih odbornikov. Člani imajo v celem 53 drevesnic. V nedeljo dopoldne pa se je vršil VT. redni občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki ga je vodil društveni predsednik g. Martin Huinek. Poleg njega so poročali še tajnik g. Andrej Škulj, blagajnik g. Josip VerUč in drugi. Društvo, ki ima svoje glasilo »Sadjar in vrtnar«, šteje sicer 10.000 članov, a je kljub tem« visokemu številu organiziranih komaj 10 % sadjarjev v dravski banovini. Kot zastopnik kmetijskega Oddelka banske uprave je pozdravil zbo-rovalee referent za sadjarstvo Anton Flego. Debata je bila precej živahna. Obširno se je obravnavalo zlasti vprašanje razstave sadja in Ta velikanski robot je postavljen kot vratar na vhodu vzorčnega velesejina v Budimpešti. Vsakega dostojno oblečenega gosta s frakom in s cilindrom na glavi lepo s priklonom pozdravi in mu celo žigosa legitimacijo. Če se pa pojavi na vhodu siromašen madžarski kmet ali kmetica, potem je rohot ob glide iu besedo. sadnega sejma, ki bosta letos v Mariboru. Ob tej priliki bo v Mariboru tudi vsedržavrii sadjarski kongres, na katerem naj se izreče končna beseda o načrtnem zatiranju sadnih zajedalcev in o organizaciji produkcije brezalkoholnih pijač. Dalje se je razpravljalo o tem, da bi se omogočilo čim cenejše zidanje sadnih sušilnic, kjer bi lahko naši sadjarji sušili one množine sadja, ki bi jih ne mogli razprodati. Sadjarsko in vrtnarsko društvo dravske banovine bo pospeševalo zidanje sadnih skladišč, ki uaj omogočajo pra- vilno shranjevanje sadja za dosego višjih cen. Zborovalci so sprožili tudi razne predloge glede sadjarskega zakona, nabavljanja sadnega drevja, zaščite sadjarjev, uničevanja sadnih škodljivcev, prodaje sadja in cvetja in nastavitve sadnih učiteljev. Ravnatelj Priol je poročal o smernicah za razstavo sadja in sadni sejem. Pri tem je na-glašal, da bodi za vsakega sadjarja odločilno načelo kakovosti in ne količine, ker mora vsakdo upoštevati, da bo sadni sejem emmentno trgovinska prireditev, ki naj pomaga našemu sadjarju do lepše cene in pridobitve novih, stalnih odjemalcev. Mladina zia vasi Kmečka zveza po d. zeleni prapor V okviru velikega agrarnega kongresa in poljedelske razstave '22. in 23. maja se je v Pragi vršil tako ogromni zlet češkoslovaške agrarne mladine, avantgarde in podmladka vladajoče agrarne (kmetske) stranke, da bratska republika ne pomni tolikega in tako pestrega navala v prestolico kot ga je imela ob priliki praznika kmetske mladine. Vsega slavja in prekipevajočega navdušenja organizirane, kmetske mladine v Pragi v teh dneh ne moremo popisati — to bo znabiti stfr-rila »Gruda« — naj povemo le samo to, da je skozi Prago marširala strumno organizirana po-vorka z nad 75.000 kmetske mladine! Najbrže niti svet ne pomni enake manifestacije kmetske mladine. Kot pisana cvetna polja je valovala Praga od navdušene kmetske mladine, organizirane v svoji kmetsko-mladinski zvezi, posestri-mi naše Zveze kmetskih fantov in deklet, ki sta obe delavni članici Zveze slovanske agrarne mladine (»Svaz slovanske agrarni mladeže«). Mi slovenska organizirana kmetska mladina moremo biti te impozantne manifestacije čsl. tovarišev in tovarišic, ki enako kot mi, nosijo znak štiri-' peresne deteljice, iskreno veseli. Naj nam bo njih zmagoslavje vzpodbuda k našemu še vztraja nejšemu delu v skupni vseslo.vanski organizaciji, v Društvih kmetskih fantov in deklet, pa čeprav češkoslovaški tovariši in tovarišice uživajo z najvišje strani priznanje, ki so si. ga priborili le-z železno disciplino, poznanjem agrarnega programa in kmet.sko zavednostjo. Tudi mi bomo ž enako marljivostjo gradili nove postojanke še naprej preko vseh ovir, zavedajoč se, da v slovanskih agrarnih državah zmaguje in bo zmagala edinole zdrava' kmetska misel ali tako zvani agrarni program, vtelešeh n. pr. v bratski češkoslovaški agrarni stranki in tako verno prikazan s strani omenjene bajno veličastne zmagoslavne manifestacije češkoslovaške agrarne mladine. Občudovanj veličastne manifestacije ni ne konca ne kraja, ne v čsl. časopisju, ne drugod. In. t. m. priredi naša zavedna kmetska mladina velik kmetsko-mladinski labor v Skokah. Zbiranje mladine v , Skokah se začne ob popoldne. Ob pol 4. uri je povorka skozi vas na tekmovalni prostor, travnik kmeta Raca. Na čelu po-vorke kmetska konjenica in godba! Na travniku se vrši potem velika tradicionalna-tekma koscev in grabljic. Pred tekmo bo govoril delegat Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane o cilju in razmahu kmetske mladine. Ob 5. uri odidemo na veselični prostor, na vrt kmeta Kaca v Skokah. Ob ti. uri bo meddruštvena dirka kolesarjev, nato pa polževa tekma. Ob pol 7. uri bo razglašen uspeh tekmovanja. Nagrajenci prejmejo nagrade, ki pa naj jih nikakor ne smatrajo kot plačilo, ampak ie kot priznanje in vzpodbudo za delo, ki nam je in mora biti vsem enako sveto. Razen tega je na sporedu več zabavnih in razvedrilnih točk. kakor; amerikanski Cirkus, ame rikanski zapor, šaljiva pošta, ples itd. Sodeluje godba iz Stojne. Pokažimo z udeležbo, da se zavedamo pomena-fiaše vasi! Pridite vsi. ki ljubite slovensko vas. pridite mladi in stari od blizu in daleč! Vstopnine ni' V slogi rastemo, v slogi bomo zmagali! Na veselo svidenje! Pododbor Zveze KFID v Celju je imel svoj 7. redni občni /.bor v nedeljo !K>. maja v hotelu »Hubertus«.'Številne zastopnike in zastopnice včlanjenih društev je na zboru pozdravil predsednik Ivan Kronovšek. ki je tudi ob tej priliki poudarjal nujno potrebo neustrašenosti in borbenosti vseh pripadnikov kmetsko mladinskih organizacij. Podrobno poročilo o tajniškem in blagajniškem poslovanju ter lepih uspehih, ki so bili v preteklem poslovnem letu do seženi, je podal tajnik Aleksander Turnšek. Razen lepo uspelih pro-volno or*ranizatoričnih tečajev je delo odboia šlo tudi za ustanavljanjem Najemnik Kolar zahteva novih in poživljenjeni starih društev. Pri slednjem delu se je zlasti izkazalo vojniško okrožje. Mnogo aktivnosti je pokazal tudi pododborov ženski odsek, o čigar delu je poročala nač. Lojzka Jarnovič. — Za bodoče poslovno leto je bil izvoljen sledeči glavni odbor, ki bo na svoji prvi seji izvolil izmed sebe izvršilni odbor. Predsednik Tone Merslavie, Št. Jurij ob j. ž.; podpredsednik I. Frane Kronovšek, Orla vas; podpredsednik 11. Ivan Kuhar. Vojnik; tajnik Aleksander Turnšek. Št. Pavel pri Preboldu; blagajnik Ivan Ocvirk, št. Jurij ob Taboru; odborniki pa: Lojzka Jarnovič. Dramlje. Bernard B«-aliioči po Šmarjeti in škof j i vasi. Kadar bcdete napravili tam red in dali lep zgled, tedaj bodo mogli priti na vrsto šele očitki zoper druge. Igrali so igro pred cerkvijo. Pa je zvonilo kot na sodni dan Če pa umrje kak reven kri- Dopisi 3kecijan pri Turjaku Sv. maša po starokaloliškem obredu se ni mogla vršiti, kakor je bilo napovedano. Naša fara ima zmeraj nekaj posebnega. Ko je nedavno prestopilo večje število kmetov v staro katoliško cerkev, je zvonilo'pri naši farni cerkvi kakor se ne spominjajo še naši najstarejši farani. Zvonilo je in klenkalo, da je bilo čudo. Radovedni smo, kdo je za zvbnerije plačal. Saj mora biti vse plačano in tudi zvonenje ni zastonj. Tisti kmetje, ki so Še ostali v rimskokatoliški Cerkvi so se odločili zahtevati točna pojasnita, zakaj se je zvonilo, kdo je plačal zvonenje in kam je šel ta denar. V ostalem so pa Starokatoliki že vložili tožbo zaradi sramotenja njihove vere, ki je zakonito priznana. Kon/sfee dirke na Cvenu Ob ntnogobrojni udeležbi kmetskega prebivalstva so se vršile na praznik sv. R. Telesa v Cvenu pri Ljutomeru pomladanske konjske dirke Kola jahačev in vozačev. Dirke so bile vseskozi napete, zanimive in lepe. Rezultati dirk kažejo, da so murskopoljski kmet je- k»n je rejci vzgojili res dober kasaški naraščaj, ki ga je začelo visoko ceniti tudi inozemstvo. Lani prodana kobila Pika je na Dunaju zmagala že v dveh dirkah. Lasta v Budimpešti pa na eni. Govori se, da je tudi žrebec Pelikan prodan na Dunaj, in sicer za 23.000 Din. Tako dokazujejo rejci ameriškega kasača, da ta reja ni tako brezpomembna kakor jo hočejo nekateri prikazati, saj prinaša rejcem lep denar. V dirki triletnih je zmagal Perun Slaviča Josipa iz Bunčanov v času 3,12 (km 1.50) pred Nervusom vilae Slaviča Alojza iz Banovcev (3.14; 1,46), Leonom Vavpotiča Matije iz Lu-kavcev (3,16; 1,52), Princeso Slaviča Ludvika iz Grab (3,17; 1,52,7) in Egonom Skuhale Franca iz Križevcev (3,35; 1,56,5). Dirka 4 do 12 let starih se je končala takole: 1. Pelikan Slaviča Josipa iz Bunčanov 3,14 (1450,5), 2. Peter Pilot Slaviča Ludvika i/. Grab 3,23 (1,26), 3. Lošin Paniča Franca iz Lukavcev 3.37 (1,47,5), 4. Oriksa Razlaga Vekoslava iz Radoslavcev 3,46 (1,30,5), 5. Krka Bežana Antona iz Šalincev 3,47 (1,47). V bandicapu 3 do 12 let slarih je zmagal spet Nervus vitae Slaviča Alojza 3,37 (L40). Sledili so: 2. Nebor Slaviča Marka iz Ključarovcev 3.38 (1,4!)), 3. Peter Pilot Slaviča Ludvika iz Grab 3,42 (1,28,5), 4. Nikita Galundra Franca iz Veržeja 3,44 (1,54,5). 5 Leon Vavpotiča Matije iz Lukavcev 3,50 (1,52). stjan iz hiralnice, mu pa ne klenkajo zvonovi. Ali je še kaj čudo, da vera peša? Zg. Hudinja Društvo kmetskih fantov in deklet bo imelo svoj letni občni zbor dne 6. junija. Zlet Preloženi skupni zlet članov društev kmetskih fantov in deklet iz Vojnika, Trnovelj, Ljubeč ne in Zg. Hudinje se bo vršil dne 13. junija. Zlet bo na Kunigundo in Aleksandrov vrh. Ljubeč na pri Celju Društvo kmetskih fantov in deklet I.jubečna priredi v nedeljo dne 6. junija t. I. ob 3. uri popoldne pri tov. Mici Naglič, gostilna v I.jubečni, »tekmo koscev« združeno z veliko kmečko veselico. Spored: L Zbirališče pri gostilni uojan v Ljubečni, 2. sprejem sosednjih društev, 3. povor-ka skozi Ljubečno, 4. tekma koscev, 5. kmetska veselica z godbo na pihala. Vljudno vabiaio vsa naša sosednja društva, da se udeleže naše kmetske manifestacije. Torej nasvidenje v I jabečni na naš kmotski praznik. Zadnja je bila dvovprežna dirka z nastopnim rezultatom: 1. Pelikan-Perun 3.25 (1,53), 2. Oriksa-Lošin 3,37 (1,59), 3. Peter Pilot-Princesa 4,06 (1,59) in 4. Plistra-Krka 4.12 (2,04). Rekord dneva na času je odnesel Peter Pilot (1,26), med triletnimi pa Nervus vitae (1,40). TVov/ časi Naš živinozdravnik stanuje v Ljubljani. Preje je vedno stanoval na sedežu sreza. No, iti se je preje dogajalo in se tudi še sedaj dogaja, da zboli živina podnevi in tudi ponoči. Preje smo lahko poklicali ž. zdravnika vsak čas in marsikako nesrečo preprečili. Sedaj pa nam tega ni več mogoče. Posledica novega stanja je bila ta, da je že več živine poginilo, ki je ponoči nenadno zbolela. Zato se obračamo na g. živiahzdravnika 3 prošnjo, da naj uradno odredi kdaj sme živina zboleti. Pri nas je vsekakor potrebno, da zboli podnevi, dokler bo g. živinozdravnik prenočeval in stanoval v Ljubljani. ! > Ifgrofovifev Na pokopališču je bilo okrog 80 ljudi. Govoril je neki neznan gospod brez navdušenja in brez vsakega ognja. Mogoče je nanj vplivala klavrna udeležba? Med udeleženci je bilo okrog 40 katoliških akademikov, organiziranih je baje več kot 300, Dalmatinci niso šteti. V imenu slednjih je govoril oziroma čital nekak govor njihov predstavnik, kako se piše, ni znano. Po končanih govorih se je razvila proti Tomačevem povorka v dolžini senenega lojtrskega voza. Ko je bilo v povorki vse v redu, so začeli, dasi z veliko težavo, času in udeležbi primerno pesem »Za klobuk ti ga boni pripela za to rajžo žalostno«. Ko so to 7. muko brez basov končali, so začeli ono večno lepo »Marija, k Tebi uboge reve«. v živinski sejem v Zagrebu Dogon na živinski sejem v Zagrebu pretečem teden je bil naslednji: Prignanih je bilo 34 bikov, 575 krav, 104 junice, 112 volov, 54 juncev, 235 telet, 328 konj in žrebet, 604 prašičev in 402 mlada pujska. Cene so se gibale takole: biki po 4'25 do 4*50, krave za klanje po 3'30 do 4'50, krave za klobase po 2*50 do 3, junice za klanje po 3, 4 do 5, junice za rejo po 950 do 1200 din 7.a komad, voli I. vrste po 5'50 do 6, II. vrste po 4'50 do 5, živa teleta po 7 do 8, zaklana po t0'25 d» 11, rejeni prešiči po 8 do 8'50, mršavi po 7 do 7'25, zaklani po 1075 do 11*50, pujski po 70 d« 120 din za komad, lahki konji |K> 4 do 4*5 tisoč, srednji po 6 do 7.500, težki po 9 do 10 tisoč di« /.a par, žrebeta po 1500 do 2500 din. fHtaiH Zon* s*H& j/viMi? 2akai vua peša? Mo sem oni dan hodi] po prelepi naši domovini, sem. nekje videl gruče- Ijodi. Stale se pred cerkvijo. Ker sem veren* slovenski mlatič, stopim bliže, da pomolim očeaa.š in prisestva-jepi majski pobožnosti, bi sem mislil, da se * cerkvi vrši. Pa kaj mislile, da se» videl? Teater s« imeli pred cerkvijo. Cerkev se je uporabljala k »t garderoba, frizerska delavnica, preohlačiS»ka « za podobna opravila. Kaplanija je slažila bet gostilnica. Pred vhodom v cerkev je bil® glavno pozorišče. Zdrznil sem se i it pomislil, sa| vendar nismo v boljševiški Rusiji. Tam s« spremenili cerkev v teater, tako beremo v »Slovencu«. Pri nas je vendar le še nekaj katoliške p«dlage in komuniste krepko preganjamo fn jih zlasti obsojamo. Ktracfr njrlr beezbožBosti. Kajtr samo- ti grdi komunisti so sposobni take zlorabe božjega hrama. Nisem pa bil sam, ki sem se zgražal nad takim početjem, temveč s® se zgražali vsi faranL Prav farani. Radovednežev ni bil« mnog«-. Med gledalci je' bil tadi kmetski fant, ki se je heJj zanimal za druge stvari kot pa za teater. Pa so ga gosped trde prijeli in »ti refcli, da naj kar gre, če se misli gledati. Fant je pokazal vstopnice iu dokazoval z. njo svojo pravico. Gespod so mu ledaj vrgli nazaj 4 dinar je i® ga za poditi;. Iu tako je šla eela reč naprej. Da vera peša in čedalje bolj peša, se nične čudim. Jasno mi je pestalo, zakaj se * tem trgu pripravlja več družin za prestop k rimskokatoliške cerkve v druge. Nekaj, slučajev pa se je že dogodilo. Narodni pregovor, ki vedno prav zadene, pravi: Po gospodih vera gor, po gospodih vera dol. — I/tfnik Obhajali $mo, praznite sv. Resujega telesa s tradicionalno procesijo, ki pa ise. je prvič po tolikem, času na njej precej, spremenita. Občinske kapele postavljajo za ta dan že čez 100 let na svoja*fsfeiva-*fesf*j;od teh so premestili od hiše gespoda dr. R. Mikuža na prostor vis-a-vis uojuiške vile. Ta prestavitev kapele se je baje zato iavršila, ker je že zgoraj imenovani g. dekter bil izveijen v našem trgu na opozicijski Fisti za župana in torej ni prave Farbe in ker da je g. župan pred kratkim, izstopil iz rim.-Rat. cerkve. Gospod župan ne eskrbnje te kapele, temveč je bilo fo delo njegove žene, M je še vedno rini.-kal. vere. Kapela pa seje prestavila vseen©. Občinske hapeie postavljali je skrb župana in mislim,- da bo v prihodnje g. župan to stvar po svoje uredil. Druga sprememba pri procesiji je pa bila, da so morali muzikanti igrati med celo procesi jo same žalostinke. Radi take godbe je nezadovoljno staro in nrfadO, torej vsi farani. Ker godba ni bila proti cerkvenim pravilom pred 100 leti do danes, bi bilo dobro, da g. župnik to upošteva fn za nadalje, kolikor ne zabranjujejo verska pravila, ugodi svojim faranotm Kajti gg. dtdiouniki so radi faranov tu, ne pa obratno. Iržan. ŽftOHO fCj da smo Slovenci ^Marijin narod«. Znano je tudi, da Slove«« radi >*rpin»oc to da sme, na svoje trpljenje cele »penosni«. Znane in z dokazi utrjen« je eele to, »da je tisto zelje slovenska jed«. Kmetje, kaj pravite, ali nismo Sloveaei poleg fhmegereeo najsrečnejši narod na sveto*? ""T«, vsakem ^m^sSLm tekstu, kamot tahaisi« in tta/etb z&shttka. tmtishit iist / laraiDikont! Fsr naše cenjene nsrcC-iMlte, ki (totfufcio M uarotaint in za nazaj še Mak znesek, opozarjamo tem patom ponovno, da vsakdo, ki je prizadet, vsaj do konca tega meseca ssop zaostanek poravna. Vsakomta, ki bo ta naš opomin prezrl, bomo neljuba pri.owra.ni ustaviti nadaljno pošiljanje Kmetskega lista. Upoštevajte, da brez denaria ni muzike. Domači dogodki X "Veitae »tipate za ljubljanski velesejem ed 5. c£» 14. junija nudi potnikom železniška »prava, Aerepot in brodarska društva. Z rumeno izkaznico, ki jo za din 2f— dobite prr postajni blagajni, kupite celo vozno karto do Ljubrjane, kjer vam vetesejemska uprava potrdi v to izkaznico obisk, nakar se morete brezplačno vrniti domov. Za potovanje- v Ljubljano velja fa olajšava od 31. maja do 14. junija, za povratek od 5. da 19». junija vključno. Aeropul je do volit 10% popust na wseh. svojBi progah na podlagi vele-sejenTske legitimacije. Prevoz prtljage do 15 kg je breaplačen. Parobrodna društva so dovolila popust, ki sestoji v tem, da še lahko s karto 11L razjeda vezite v II. razredu, s karto ti. razreda pa v I. razredu. Ta popust velja že od 2». maja do 14. junija, a za povratek od 5. do 20. junija. X AFi gospodinja lahko zbrra bogastvo? To se lahko z mirno vestjo potrdi. aRo se pomisli rta vsoto, ki tiči v dobro ohranjenem zakladu perila. Ako bi se moralo gospodinjstvo vedno znova oskrbovati z novim perilom, bi bila domača blagajna kaj hitro izčrpana. Gospedinja stori radi tega vse, kar je nrogoče, da »hrani svoje perilo čim dalj časa snežnobele in fepo. Orra dela tako, kakor se je iranrifa od svoje matere in stare matere; za pranje in nego svojega perila uporablja samo dobro Scbichfove mrlo zitamke »Jelen«. X Na svinjskem sejmu v Maribora je biro pripeljanih 239, a prodanih samo 140 svinj. Mladi prašički, stari 5—6 tednov, so se prodajali po fte-. din, tednov stari po 106 do 125 din. IV—4 meseee stari po 140—180. din, & do 7 mesecev stari po 200—320 din, 8—10 mesecev stari po 365—460 din, 1 leto in več stari po 600 do 690 din .1 kg žive teže je bil po 5—7 din, 1 kjr mrtve teže po 9t—11 din. X Nov grob. V g(. Jurju ob Taboru .je umrl p» tJaljesem trpljenju v starosti 64 tet tovariš Ludvik Pfapšak. Rajni Pfapšak je bil ©d ustanovitve bivše Samostojne kmetske stranke do svoje prerane smrti vzoren pokrefaš kmetske ideje. Ohranimo ga v častnem spojuim*, njegovi« svojeen* naše Iskrena sožafje. X Smrtno se je ponesrečil dtuuov grede posestnik Janez Ghtseneiiifc v Zavodnjem pri Šoštanju. Zdrknil ije ponoči v 5 metrov globoko potočno strugo in si pri tem prebil hiba n jo fer zlomil kljuenieo. Basi je bila voda globoka samo 5 cm, je vendar utoniF, ker je padel z obrazom naprej in se pri padeu radi poškodb bržkone onesvestil. Pokojnik je biF vzgleden m zaveden gospodar ter kremen it znača j. Blag nns bodi spomin, žatmječim pa veFjaf Iskreno sožalje. X Nova Postojna nam naslaja s- tako zj«ano Zupanovo jamo p«i GessupUjera. Lepota te podzemeljske jame je že letos ptivabrla mnogo obiskovalcev. Želeti je le, da bi se visi meredajni faktorji z vso silo zavzeli za propagando in potrebno opremo (razsvetljavo iftf.>, feer se nam na ta način odpre nov bogat vir dohodkov, ki nikoli ne usahne. X Spomenik vojnim žrtvam je bil pred kratkim postavljen v Podgorju pri Kamniku. Odkritje spomenika je bUo »družen® z lepo pietetno svečanostjo- Le škoda, da niti pri lafcih prilikah nekateri ne morejo izločiti strankarstva. Kri na bojnih poljanah pač ni poznala strankarske za-grrzenostii X Zastedotaoa p Frairea Mavzerja v Brezjah pri Črnsošnjirah. Vaščani so Wti v ! velikaliskemi strafea ker je bila nevarnost, da pogori wsa vas. SJednjie se je združenemu naporu preb-ivaleev vendarle posTeeifo požar pogasiti in odvrniti nadaljuj«. nev»rnest. Kateor so ugotovili orožniki, sta zažgala dva lalada postopača, ii sta se nekaj dni potepata po obeliti. Neananea sta po- pdzani izginila i» jm še nisso mogli izslediti. X »Sok«t Z»eee« je nap-ravft dae 27. maja kzlek Število kletaikov je bilo take velike, da takega ni bilo pričakovati Terej vidi se, da napreduje nacionalna zavest in da je tudi Bog z nami — Zdrave!- X Gasilska zajedrtira dravske feanoriBr v Ljubljani priredi potovanje na gasilski »let v Bratislavo v dneh od 3. do 6. julija t. L x ndob-nii» avrtobason*. Vožnjo bi p«elii»ilri * Gradeu in na Bunajn im si ogledali timdi ti mesti. C«na vožnji za esebo tja i» nazaj bi ana.šala eholi 310 di» Kes- je število prtjavlooneev omejeno m moramo' preskrbeti tudi skupen potni lis*, pozivamo člane in njih »vojee, da se prijavijo najkasneje do 7. junija, V pritoeru pavratka preko Bt>dim.pešte iu Blatnega jezera bii se zvišali potni stroški za ca. (M-din. — Odhod ia Ljubljane dne 1. julija, povratek 1. odnosno Š. julija Prijave sprejema pisarna Gasilske zajednice v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/U. X Preplava majuteke 4«kbrarip je « nedeljo potekla v Ljubljani pw»sem< mirno.. V ?Uniouu« s« se »brali odrejeni ljudje, slovenskega naroda, kmetskega življa z dežele, ni bilo Bila je odrejena za vstop v dvorano tudi vstopnina od H> din navzdol Čemu je potrebna Ln primerna za proslave, ki naj bii bila narodna., ne vemo in ne razumemo. Narod tudi ni vedel in je ostal lepo doma, taka da je bila Ljubljana to nedeljo prazna, kakor že dolgo ne. Bo menda res in drži, da se je narod naveličat puhlih besedi iz političnih ust in si želi gospedarskiTi dejanj krepkih, zdravih in. poštenih rok. Sama beseda namreč ne da zdravja, ker politiki niso bogovi, ampak samo — ljudje. Sehni 6. jnnijar pri Sv. Barbari v Ftahreafr. 7. junija: v Kranju, Ormožu, Kapelah, Murski Soboti, Nove« mestu. Zagorju ob Savi, Laškem poteku. a junija: v Ormož«, Maribora, Dolnji Lendavi, Kainnifeu.. 9i junija: v FiRštaaj^ Lpi-bljaiai, Trimi. Ž» žemberku. junijar v Tnrniščrr, CTrnomlju, VrFlnikr. Ložu. 11. jimija: u Mariboru, Ptuju. 12. jimija: v Tuioištki, Goe_ Planin* na Kalu, v ižpeban/e srečk Udeceg« fcriža Pri žrebanju, ki se je vršilo dne 14. t. m, so bile amortizirane sledeče serije: 315, 319, i&H, 1184, 1332. 1934, 2158, 2656. 304!\ 3Vi*). 4229^ 4632, 404* ms. 5137, 311«. 5M-?. 5ffta 5816. 5851. 6435, 6664, 6878. 6941, 7212, 7'Jfei 8778, 8876, 922r, Večje dobitke so »rdele nasledaje serij«: se*. 1052, št. 3 100.000'— din; ser. 3199, št. m 1000 - din; se«. 569®, a. 25 50W— da*; s«r. 61!«^ št. 16 500"— din; ser. 1294, št. 96 200 - din; ser. 2629, št. 70 200— din; ser. 3286. št. 62 20f ~ 9 x<> ^ voc % O41 Vi Zaupajte denar domačemu zavodu! STARE KONJE za zakol kupuje farma srebrnih lisic v Skofji Loki n#f|||f|kf osrednja gospodarska »rKIINIIM« zadruga v Ljubljani, "LllUllUm" Kolodvorska ulica 7. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo domačo in banaško moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago itd. VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre galice, trboveljskega in splitskega portland cementa ter vseh vrst zidne opeke kakor tudi krovcev tovarn »ILOVAC«, Karlovac, »Bohn«, Vel. Kikinda In Jelov-šek, Vrhnika. TISKOVINE vseh vrsti trgovska, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro in pocenil TISKARNA MERKUR LIUBLIAMA, GREGORČIČEVA ULICA 23 TELEFON Si EV. 25-52 t