Deset naukov tistim, ki se hočejo s konjsko
rejo pečati.
Pervi nauk. Kdor se hoče z rejo konj pečati, mora posebno veselje do nje imeti; brez tega ne bo nie.
Kmetijstvo ne more biti brez živine. Tu in tam so po-
288
skusili sicer brez živine kmetovati, al spodletelo jim je. Za-kmetijstvo pa je le goveja živina potrebna. Nihče še ni tef^il, da so tudi konji potrebni in da brez njih se rie mbr> Jfcmetovati. Saj *je dosti krajev, kjer pridno kmetu-^ej°> J>a .konj nimajo. Zato naj opusti konjsko rejo, kdor nima^jfosebnega veselja do nje.
* Drugi nauk. Kdor hoče konjsko rejo z dobičkom  ravnati,   mora  potrebno   vednost   imeti.
Goveja živina se da izrejevati brez posebne vednosti; če ni kdo prav zabit, se zna ž njo pečati; če tudi napačno ravna, mu krava vendar tele stori, in tele da saj — telečjo pečenko (prato). Konjska pečenka pa bi bila vselej draga pečenka, če tudi bi konjsko meso jedli.
Tretji nauk. Kdor se hoče s konjsko rejo pečati, mora imeti dobre kobile za pleme in dobre kobile ne sme za noben dnar prodati.
Ce je kobila dobra, bo tudi manj dober žebec še precej dobro zebe naredil; če pa je kobila slaba, bo tudi dober žebec ob dobro ime prišel. Al da z drugimi besedami ravno to povemo: na kobili je pri konjski reji še več ležeče kakor na žebcu, al pa saj ravno toliko. Kdor tega ne verjame, naj pomisli le to, da mula (Maulthier), ki je hči kobile in pa osla, je vse druga in veliko več vredna žival kakor mezeg (Maulesel), kteremu je oslica mati, žebec pa oče.
Četerti nauk. Kdor hoče konjsko rejo s pridom opravljati, mora za svojo kobilo pripravnega žebca izvoliti.
v
Če imaš dobro kobilo, poiši si lepega in kobili pripravnega žebca, ia je, kobila in žebec naj sta si po postavi podobna; če ne, boš dobil v žebetu polutana, ki ni ne mati ne oče, ampak le nerodna mešanca.
Peti nauk. Kdor se s konjsko rejo peča, si mora prizadevati, da je kobila vsako leto breja.
Jalova kobila prizadene gospodarju tolikšno škodo kakor jalova krava. Da je kobila vsako leto gotovo breja, je treba, da jo, če je zdrava in terdna, 9., 10. ali 11. dan po žebetu, gospodar pelje k žebcu. Skušnja je poterdila, da 9., 10. ali 11. dan so najgotoviši dnevi za ubrejenje. Mlade ali pa take kobile, ki so pred jalove bile, pelji k žebcu berž po tem, ko so se najbolj pojale. V tem času so, kakor so natanjčne zdravniške preiskave učile, spolovila kobile najbolj pripravne za sprejem rodovitnega semena. Vselej je pa prav, kobilo še enkrat in tolikrat k žebcu peljati, dokler ne mara v eč za-nj. To je gotovo znamenje, da je kobila breja.
Šesti nauk. Kdor se s konjsko rejo peča, naj nikar ne misli, da bo že jutri bogat; konjska reja je med vsemi rejami z dobičkom naj bolj počasna.
Ni skor mogoče kaj gotovega povedati, koliko konjska reja nese. Sploh se more reči, da konjorejec ne dela v zgubo, dobička pa tudi veliko nima. Skušnja uči, da za toliko, za kolikor se konj kupi, se tudi izrediti more. Dobiček konjske reje po tem takem v tem obstoji, da mladi konj gospodarju, tako rekoč, počasi v roko raste. Kdor si hoče konja kupiti na sejmu ali kak drugač, mora naenkrat dosti dnarja v roko vzeti; kdor pa si ga sam izredi, le malo po malem stroškov za-nj ima; čez vse to gospodar, ki si je sam konja izredil, saj ve, kaj si je izredil in kaj ima.
Sedmi nauk. Kdor se s konjsko rejo peča, mora biti stanoviten v svojem početji.
Dobro je, da gospodar počasi začne in le z eno kobilo, in sčasoma še le na debelo konjsko rejo prične. Kdor se je prehitel z več kobilami, zapazi marsikaj nap-enega in nerodnega, kar mu ni pri žebetih po volji, in kar ne more več odverniti. Kdor pa počasi postopa, odverne marsikaj lahko.
Osmi nauk. Kdor konjsko rejo prične, si mora oskerbeti potrebno pripravo.
Žebeta v hlevu privezovati kakor teleta, je napačno. Gospodar tak  si izredi  sicer živino  konjske podobe, pa
dobra za rabo ni. Konj mora dobre noge imeti, dobre noge pa dobi le, če se prosto sprehajati more. Pašnik ali pa okol sta tedaj potrebne pripravi.
Deveti nauk. Kdor hoče konje rediti, ne sme skop biti s klajo.
Moč in velikost konja tiči — v ovsenem žaklji.
Deseti nauk. Kdor se hoče s pridom s konjsko rejo pečati, mora z ž bet o m ravnati kakor se ž betu spodobi, s konjem pa po konjsko.
Žebeta, dasiravno so velike in močne, so vendarle žebeta, pa ne še konji. Kdor ne more pričakati časa, da je zebe za delo, — kdor z žebeti že v drugem letu orje in ž njimi vozi, — kdor jih s težkimi podkovami okuje, da se prav dolgo na kopitih ne obhodijo, — kdor jim težke komate na vrat devlje, in še sicer nerodno ravna ž njimi, ne bo nikoli imel dobrih konj. Marsikteri konj, ki je imel vse lastnosti dobrega konja, je po prezgodnji vpregi se že v tretjem ali četertem letu popolnoma pokvečil.