Književnost.
157
5.  Jednaka prava za vse brez razločka spola ali narodnosti.
6.  Ureditev vseh javnih stvarij po svobodnih pogodbah s samostojnimi občinami in zadrugami, temeljujočimi na federališki podlagi.1
1 What we would achieve is, plainlv and simplv:
1.  Destruction of the existing class rule, by ali means i. e., by energetic, relentless, revolutionarv, and international action.
2.  Establishment of a free society based upon cooperative organization of production.
3.  Free exchange of equivalent products by and between the productive organization without com-merce and profit-mongery.
Slovenska književnost.
Moja doba in podoba. V spomin svoje sedemdesetletnice 1828.—1898. spisal Andrej Mar ušič, častni kanonik metropolitskega kapitelja v Gorici, kn.-nadškof. konsistorialni svetovavec in višji šolski nadzornik za veronauk, profesor veroznanstva na c. kr. gimnaziji goriškem v p , ud c. kr. dež. šol. sveta itd. V Gorici 1898. Iz goriškega časnika »Primorski list" ponatisnila „Hilarijanska tiskarna'. 8°. str. 80. — Dobro znani slov. pisatelj je opisoval 1. 1898. v »Primorskem listu" prav zanimivo svoje življenje. Žal, predno je dokončal spis, ga je prehitela smrt. Dne 16. vinotoka 1. 1898. je od kapi zadet umrl v Gorici. Le 12 str. je dodanih pokojnikovemu rokopisu, ki je tukaj v lepi knjižici s pokojnikovo podobo pred nami. Ta knjiga ima za našo zgodovino veliko vrednost ne samo zato, ker je pisatelj dobro poznal razmere, temveč tudi, ker je pisal odkritosrčno in preprosto. Zato je silno zanimivo citati to delo ne samo za goriške domačine, ampak tudi za druge Slovence. Dostaviti smemo, da je jezik pokojnega pisatelja jako lep, pisava čista, saj je znano, da je bil Marušič izmed boljših stilistov slovenskih. Zaradi tega želimo, da bi se ta knjiga razširila in pokazala mnogim mično podobo pisateljevo. Marsikomu bo v svarilo, drugim v bodrilo.                              L.
Ljubite svoje sovražnike! Povest "*iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. Spisal J. Spillmann iz J. D. S štirimi podobami. V Ljubljani. Založila „Kato-liška Bukvama". Tisk Katoliške Tiskarne. 12°. str. 75. Cena 40 h. Ta povest je jako ganljiva, ker nam kaže veliko in junaško ljubezen otrok do starišev, junaško ljubezen do sovražnikov, pa tudi dobro za-
Ta program je bistveno tak, kakor ga je zastopal Bakunin, ki je v Evropi prvi javno dvignil zastavo anarhizma po načelih, ki si jih je pridobil iz Proudhona in M. Stirnerja.2
___________               (Dalje.)
4.  Organization of education on a secular, scien-tific and equal basis for both sexes.
5.  Equal rights for ali without distinction to sex or race.
6.  Regulation of aH public affairs by free con-tracts between the autonomuns (indipendent) com-munes and associations, resting on a federalistic basis.
2 Der Einzige und sein Eigenthum, Leipzig 1895.
pleten in lepo razvozlan dogodek. Seveda, kolikor bolj je stvar lepa, tem manj je verjetna, kar pa preprostega čitatelja ne bo motilo. Jezik je čist in pravilen, oprava lična.                                              L.
»Zbirka ljudskih iger." I. snopič. Izdaja „Slo-venska krščansko-socijalna zveza". Ljubljana 1900. Cena po pošti 90 h. Po pet snopičev skupaj vsak za 20 h ceneje.
To je nova zbirka iger, ki seje pričela izdajati na Slovenskem. Smer je važna, samo gledati bo treba, da bo blago tudi v vsakem oziru izvrstno, sicer si nova zbirka ne bo pridobila tistega vpliva, katerega bi ji odkritosrčno želeli. Za igrami, kakršne so v prvem snopiču, naj pridejo še boljše. Pač vpoštevamo radi to, da so namenjene preprosti zabavi.
Vsebina prve igre: „Pravica se je izkazala", je na kratko ta: Dva lačna in žejna dijaka prideta s praznimi žepi h krčmarju Ferjanu in ga opeharita za jed in pijačo s tem, da mu hočeta novo železnico, za katero sta pre prišla merit progo, napraviti črez njegov travnik in mu tako pomnožiti premoženje. Dva obrtniška pomočnika pa, ki sta vse vedela, se oblečeta ko inženirja in presenetita onadva, a jima „šalo" odpustita, ko jima krčmar obljubi dobro plačo. Vmes je vpleteno barantanje nekega j uda, pri katerem pa se ta osoli. Kar je na igri najboljše, so krepki dovtipi.
Druga igra »Zamujeni vlak" je v tehničnem oziru dobra, da namreč vsaj vemo, kaj dela ta ali ona oseba v igri. Vsebina je ta: Peter, trgovec in občinski svetovavec v Leščevju, gre na sejem, dasi bi moral biti doma, ker baje pride španski kralj. Na sejmu se pri pivcih zamoti in vlak zamudi. Naroči si poseben vlak, in v Leščevju mislijo, da pride
Književnost.