PoStnlna plačana v gotovini.
Leto XXI., št. 219
Ljubljana, četrtek 19. septembra 1940.
Cena 2 Din
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 3392.
Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Španija in Amerika
V Berlinu se mudi španski notranji minister Serrano Sunjer, ena najvplivnejših osebnosti v Francovi Španiji. Njegovi razgovori z vodilnimi berlinskimi državniki vzbujajo pozornost, saj svet po pravici pričakuje, da se z njimi odločajo za bližnjo bodočnost smernice španske zunanje politike. Španija je danes še ena izmed večjih ugank na mednarodno politični pozornici. Vztraja sicer na nevtralnostnem stališču, saj je komaj dve leti, odkar je likvidirala krvavo državljansko vojno in se mogla lotiti notranje obnove v materialnem smislu. Nikakor ni pričakovati, da bi se ji zelo hotelo zaplesti se znova v vojne pretresljaje. Ze nekaj mescev pa se zdi. da ima Španija vlogo trgovinskega in siploh gospodarskega posredovalca, da se z njeno pomočjo prodre blokada in moreta totalitarni velesili uvažati zlasti iz Amerike, kar bi jima postalo povsem nemogoče, ako bi bilo španske nevtralnosti konec. V vojaškem pogledu se španska udeležba v vojni tudi ne zdi potrebna. Njene vojaške enote bi prihajale v poštev prav za prav samo za naskok na Gibraltar, ki mu je težko priti blizu drugače kakor s španskega teritorija. Toda zdi se, da taki problemi v sedanjem trenutku niso med najbolj aktualnimi.
Serrano Sunjer je govoril v Berlinu o zgodovinskih pravicah Španije, o potrebi, da si zopet dobi to, kar je bilo nekdaj njeno in kar ji gre po historičnih argumentih. Taki motivi vzbujajo jako raznovrstne vtise. Še pred nedavnim bi zveneli paradoksno, bi se zdeli nazadnjaški in preživeli. Toda dandanes morejo imeti obnovljeno veljavo kot izraz za vsakovrstne aspiracije, ki se postavljajo bodisi zares iz zgodovinskih vidikov ali pa tudi iz gospodarskih ali drjgačnih teženj. Nedvomno je, misliti pri tem v prvi vrsti na prizadevanje, dobiti v roke Gibraltar, ki spada po svoji zemljepisni legi in drugih odno-ša;ih k španskemu ozemlju. Razen tega ima gotovo Španija sedai priliko, da si pridobi kos afriške obale na račun Francije. Vprašanje francoske kolonialne posesti je še povsem nenačeto in celo v časopisju je bilo o tem še jako malo ugibanja. O vseh teh stvareh se bi jejo prav za prav sedaj borbe okrog Velike Britanije.
Za čudo je bilo te dni čuti, da pri-glašajo Španci svoje zgodovinske aspiracije na Filipine. Ni mogoče kontrolirati, iz kakega vira so izšle te vesti, toda dejstvo je, da so jih prenesli v svetovno časopisje in da so jih tako rekoč notirali na mednarodni politični borzi. Vendar si je težko misliti, da bi mogel kdo v Španiji resno računati na pridobitev tega otočja, ki se nahaja še vedno v območju Zedinjenih držav, dasi so jim bile namenile nekako dominionsko samoupravo.
Na videz malopomembna, v resnici pa nemara znatno važnejša je težnja nove Španije, da obnovi svoj vpliv v latinski Srednji in Južni Ameriki. Tudi Serrano Sunjer je govoril v Berlinu o tem, imenujoč seveda le moralni in kulturni vpliv Španije v teh predelih. Prav s tem programom pa je načet eden najpomembnejših mednarodnopolitič-nih problemov sodobnosti. Zakaj latinska Južna in Srednja Amerika je ona zapadna polobla, za katere obrambo je postavila vlada v Washingtonu veliki oborožitveni program. Za obrambo celotnosti Amerike so se že ponovno zbrali predstavniki vseh ameriških republik na panameriške konference. Na zadnji izmed njih, letos v Havanni, so pri?d nedavnim postavili na dnevni red tudi propagando izvenameriških ideologij, ki skušajo, kakor so navajali govorniki, izpodkopati demokratični red v ameriških republikah ter se na ta način po ovinkih zasidrati tudi na zapadni polobli. V severni Ameriki smatrajo latinske države na jugu in v sredini kot področje najbolj šibkega odpora. kot najbolj ogroženi del celotne Amerike. Neštetokrat so iz Washingto-na kazali na politične pojave v raznih južnoameriških republikah, trdeč, da se za njimi skrivajo izvenameriški vplivi s ciljem, da se na ta način na znotraj razkroji Amerika.
Pred nedavnim je eden vodilnih nju-jorških časopisov napisal povsem določno trditev, da bi utegnila Francova Španija služiti v vlogi nevtralca tudi kot posredovalec za prodiranje v Ameriko. V državah južne in srednje Amerike. kjer pretežno gospoduje španski jezik, bi mogla Španija izvršiti velike naloge, za katere bi bilo zavzemanje drugih velikih sistemov manj prikladno. Latinski svet je v Ameriki zelo razcepljen na nešteto držav, majhnih in slabotnih, pa celo večje republike ne premorejo upoštevanja vrednih sredstev za lastno obrambo. Dalje razpolagajo južnoameriške države z ogromnimi teritoriji, ki so še vedno le malo poseljeni in kjer so še vedno velike rezerve zemlje, vrh tega v podnebnih pogojih, ki so povsem ugodni za naseljevanje evropskih doseljencev. Ni čuda, da imajo latinske države Južne Amerike že desetletja toliko privlačnost za
Ribbentrop na potu v Rim
Imel bo razgovore z Mussolinijem in grofom Cianom — Po uradnih izjavah gre za reden stik med velesilama osi, ki pa bo vendar velike važnosti za nadaljnji razvoj
Berlin, 18. sept. j. (DNB) Nemški zunanji minister von Ribbentrop je danes zjutraj zapustil Berlin ter odpotoval v Rim, kjer bo verjetno ostal nekaj dni.
Rim, 18. sept. j. (DNB). Vest o nenadnem odpotovanju nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Berlin je bila v vseh italijanskih uradnih in političnih krogih sprejeta z velikim odobravanjem in zadovoljstvom. čeprav spada Ribbentropov obisk v okvir normalnih stikov med državniki obeh držav osi, je treba vendar temu obisku ter razgovorom, Id jih bo imel nemški zunanji minister s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom, pripisovati še prav poseben pomen z ozirom na aktivno fazo sedanje vojne. Razgovori v Rimu bodo nedvomno zelo velike politične in vojaške važnosti.
Uradno izjavljajo, v Rimu, da Ribbentrop vrača obisk grofu Cianu, po drugi strani pa želi z merodajnimi italijanskimi krogi razpravljati o vprašanjih, ki zanimajo Nemčijo in Italijo.
Berlin, 18. septembra. AA. (DNB) V tukajšnjih političnih krogih pripominjajo potovanju zunanjega ministra v. Ribbentropa v Rim, da je do tega potovanja prišlo zaradi posebne vrste italijansko-nernških odnosov. V istih krogih poudarjajo, da taki razgovori, ki so od časa do časa med zunanjima ministroma obeh sil osi in ki so enkrat v Nemčiji, drugič pa v Italiji, ne morejo nikogar presenetiti, kdor je razumel, da je os politična tvorba najbolj tesne strnjenostl. Potem takem je povsem logi-
čno, da imata obe sili v vseh političnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, skupne posvete in da izdajata skupne sklepe ter skupno tudi nastopata. Taki razgovori vsekakor predstavljajo odkrito razpravljanje o vseh vprašanjih, ki lahko nastanejo ali pa so že nastala in so posebnega pomena za oba zaveznika, spričo novega urejanja Evrope in z ozirom na njuno skupno življensko borbo. Tudi sedaj gre za take razgovore.
Ves nemški tisk prinaša na vidnem mestu vesti o potovanju zunanjega ministra v. Ribbentropa v Rim. »Deutsche Allge-melne Zeitung« piše med drugim: Skladno vojaško sodelovanje sil osi se dopolnjuje s skupno zunanjo politiko zaveznikov, ki se jima je posrečilo sredi vojne reševati mednarodna vprašanja, ki se pojavljajo. »Berllner Borsen Zeitung« pravi med drugim: Sestanki med vodilnimi državniki sil osi dajejo redno pozitivne sadove, katerih se vesele prijatelji novega pravičnega reda, katerega pa se boje nasprotniki vsakega reda. »Hamburger Fremdenblatt« pravi med drugim: Vzporedno z nemškim in italijanskim vodstvom na evropski celini se je uvedla nova diplomatska praksa, katere bistveni znak je v tem, da predstavniki sil osi v primerih, v katerih so si drugi kadili z uradnimi govori, delujejo ln dosegajo dejanske rezultate. Tudi za ta primer smo lahko prepričani, da rimski razgovori ne bodo samo kretnja v zrak. Ni nobenega vprašanja, v katerem bi sili osi delali vsaka na svojo roko. Gbe skladno sodelujeta pri nalogah, ki so pereče ali pa
Napadi brez prestanka
Nemška poročila o akcijah v torek in sredo — Požari v londonskih ladjedelnicah — Zadeta je bila tudi podzemska železnica
Berlin, 18. septembra. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile sporoča: Včeraj in preteklo noč so nemške letalske sile izvedle hude letalske napade na London ln so vrgle razne bombe na doke Japonsko-mdijske družbe, na doke Viktorija, na plinsko centralo, vodovod, razne železniške postaje in druge vojaške objekte. Na raznih krajih so izbruhnili požari. Nemški bombniki so izvršili včeraj napad na letališče Croydon, kakor tudi na letališče in vojaške objekte v jugovzhodni Angliji. Liverpool je bil bombardiran včeraj in preteklo noč. Letalske tovarne pri Llverpoolu so bile zadete od šestih bomb. Preteklo noč so bile bombe vržene tudi na Glasgow. Pri napadu na severno Irsko je bila s težko bombo poškodovana neka britanska pettisočtonska ladja.
Britanski letalci so preteklo noč napadali severno in zapadno Nemčijo. Bombe so metali na civilne zgradbe, od katerih jih je več poškodovanih. Nasprotnik je izgubil pet letal v spopadih, dve pa je zbilo protiletalsko topništvo, štiri nemška letala se niso vrnila.
Berlin, 18. septembra. AA. (DNB) Preteklo noč so londonske sirene večkrat dajale alarmne znake. Nemški bombniki so izvedli več napadov na britansko prestolnico in metali bombe s posebnim uspehom na vse vojaške objekte. Bombe so povzročile večje požare zlasti v raznih dokih. Požari so se pojavili tudi na postaji kakor na prometnem vozlu Terstenrot. Pri Graw-sandu in pri Tilbulyju sta bili uničeni letalski tovarni.
Ogledniški poleti
Berlin, 18. sept. AA. (DNB.) Danes zjutraj so močni oddelki nemških bombnikov ponovno leteli nad Anglijo. Računajo, da so imeli za nalogo ogledniške polete. Ti oddelki bodo morali ugotoviti tudi uspeh ponočnih napadov na London. Po prvih poročilih so bombe povzročile resno škodo. V nekaterih londonskih delih ie izginilo več blokov hiš. ki so bile včeraj š^ cele. V nekem kraju Londona ie bilo videti velik krater, iz katerega se ie valil dim. Po položaiu tega kraterja sklepaio. da ie bila zadeta podzemska železnica. Tudi pri dokih so opazili nove požare.
Danes dopoldne je - -eko ^emško ogledniško letalo zelo nizko nad izlivom Temze proti Londonu in ie ugotovilo, da gasilske ladje streljajo in oben*>— gase Skladišča, v katerih divja požar. Ugotovi-
evropske narode, ki so pregosto naseljeni na svoji domači zemlji.
Ako je torej sredi takih mednarodnih problemov, v dobi povečanega medsebojnega nezaupanja Serrano Sunjer izrekel in ponovil gesla o moralni in kulturni poslanici Španije v latinski Ameriki, bodo verjetno v Washingto-nu to razumeli tako, kakor da se za njegovim programom skrivajo aspiracije, ogražajoče resnično neodvisnost zapad-ne poloble, kakor si jo predstavljajo v Severni Ameriki. Vendar se je dandanes nehvaležno spuščati v napovedi, ko čas sam tako hitro pokaže in razkrije, kako je s stvarmi. Zadovoljiti se moramo, da kot kronisti opozorimo na one dogodke, v katerih se kakor v ogromnih vozlih kažejo zametki možnih bodočih dogajanj.
Io se je prav tako. da ie na Temzi velik promet. Računajo. d„ prevažajo Angleži zaloge iz raznih skladišč.
Zavrnjen nočni napad
Berlin, 18. sept. j. (DNB) Pet angleških letal je izkoristilo včerajšnjo svetlo mesečno noč ter poizkušalo prodreti na nemško ozemlje. Tri letala te skupine so se po preletu čez mejo obrnila v jugovzhodno smer, ostali dve pa sta krenili proti jugo-zapadu. V zraku pa so že vršila službo nemška nočna lovska letala, ki so angleške bombnike napadla ter enega izmed njih sestrelila. Ostaal angleška letala so se nato spustila v beg.
Razbit konvoj
Berlin, 18. septembra. AA. (DNB) Neki britanski konvoj, sestavljen iz 10 ladij je poskušal izkoristiti neugodne vremenske razmere v Kanalu in odpluti proti zapadu. Toda nemška ogledniška letala so to opazila in obrežne baterije so začele streljati. V 10. minutah je bilo zadetih več ladij iz konvoja. Letala so ugotovila, da so se vse ladje, ki so se še mogle gibati, takoj umaknile v doversko pristanišče.
Kodanj, 18. septembra. AA. (DNB) Okoli 35 do 40 angleških baražnih balonov je vihar odnesel proti Danski. Žice balonov so poškodovale električne ln telefonske naprave ter povzročile precej škode na raznih poslopjih. Sedem balonov je bilo sestreljenih s streli iz pušk.
Italijanske informacije
Rim. 18. sept. j. (Štefani.) Razen o italijanski ofenzivi v Afriki prinašajo italijanski listi še nadalje obširna poročila o nadaljevanki nemških letalskih napadov na Anglijo. Dopisnik »Stampe« danes zlasti naglaša. da so pričeli Nemci v svoiih napadih množestveno uporabljati strmoglav-ce. ki so doslej le poredkoma posegali v napade. Nato se dopisnik izčrpno bavi z nenadnim angleškim letalskim orotinapa-dom. ki i e bil v 9oboto izvršen proti raznim nemškim ciljem. Samo nemško voino poveljstvo ie priznalo, da je ime1 a ta pro-tiakciia silovit zalet, toda že v ponedeljek in še bolj v torek ie tako popustila, da od nje ni skoro ničesar več ostalo. Nemška letala zdai ne nalete več na tako resne protiakcije angleškega lovskega letalstva, kar si je mogoče razlagati, da oslabitev angleškega letalstva ne dovoljuje več tako velike protiakciie. kakor si io ie ?ngl?ško letalstvo dovolilo proti nemškim napadom v soboto in nedeljo.
Odgovori na Churchillove izjave
Berlin, 18. septembra. AA. (DNB) V zvezi z včerajšno Churchillovo izjavo v spodnjem domu naglašajo nemški listi, da je predsednik angleške vlade razumel resnost položaja, da pa navzlic vsemu želi nadaljevati vojno. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da bo Anglija dobila to, kar želi. V nemškem tisku je povzročila gotovo pozornost izjava prvega lorda ad-mlralltete, da bo admiralska ladja prevzetih ameriških rušilcev dobila ime »Churchill«. »Volkischer Beobachter« smatra, da bi to bilo lahko neugodno za Churchilla. List smatra, da ta počastitev najbolj odgovarja položaju angleškega Imperija, češ da bo Churchill uničil Anglijo. »Lokalan-zeiger« ironično pravi, da lord Alexander nehote napoveduje propast angleškega imperija.
utegnejo postati pereče pri bodoči preureditvi Evrope.
Razprava o kolonijah ?
London, 18 sept. s. (Reuter.) V tukajšnjih krogih mislijo, da se bo obisk nemškega zunaniega ministra Ribbentropa v Rimu nanašal na razpravo o kolonialnih vprašanjih, zlasti ker se ie Dravkar mudil v Berlinu italijanski koloniiski minister Teruzzi
Tudi Suner gre v Rim
New York 18. seot. s. (Col. B C.) Potovanju zunanjega ministra Ribbentropa v Rim pripisujejo tudi v Amerik: velik pomen. zlasti ker se pravkar mudi v Berlinu španski notranii minister Suner Po nekaterih ooročilih bo Suner nadalieval iz Berlina svoie ootovanie v Rim. kier se bo sestal z ministr?kim predsednikom Mussolinijem in zunaniim ministrom Cianom
Barcelona, 18. sept. A A. (DNB) Ko piše o obisku ministra Sunera v Berlinu pravi list »Vanguardia« med drugim: Velika Nemčija je izbojevala tako sijajne zmage in je očitno občutila potrebo, da Španiji izrazi svoje najtoplejše prijateljstvo in iskreno občudovanje. Tako razpoloženje Nemčije do Španije je pokazal najbolj zgovorno sijajen sprejem, katerega so v Berlinu priredil Seranu Suneru. Dalje pravi članek, da je tako razpoloženje do Španije osebno pokazal tudi vodja rajha, ki je danes najizrazitejši simbol nemškega naroda in njegovih čustev.
Madrid, 18. sept. j. (TOP) španski listi naglašajo. da je bil obisk španskega ministra Sunerja v Berlinu izrednega pomena za nadaljni razvoj sodelovanja med Nemčijo in Španijo. Nekateri listi naglašajo, da pomeni to potovanje enega izmed korakov, s katerimi se Španija vrača nazaj k svoji nekdanji moči in pomenu v svetu. Španija in Nemčija bosta obnovili svoje vojno tovarištvo, ki ju je vezalo v davnih časih in ki je zajamčilo njun dvig k svoje-časni veličini obeh držav.
Švicarske informacije
Curih, 18 septembra o. Po vesteh švicarskih listov spremljajo diplomatski krogi v Berlinu z največjim zarnmanierp potovanje zunanjega ministra Ribbentropa v Rim, ki je prišlo povsem nepričakovano. Vsi so prepričani, da bo to potovanje prineslo nedvomno zelo važne sklepe glede nadaljnjega sodelovanja osovinskih sil na vojaškem, diplomatskem in kolonijskem področju, kakor tudi. da je to potovanje nedvomno v zvezi z ob;skom španskega notarnjega ministra Serana Sunnerja in njegovim drugim obiskom v Rimu. Obisk španskega ministra v Berlinu je v zvez- z nameravanim ojače-njem odnosov med sila it a osi in Španijo, katere položaj napram vojujočim se državam se mora razjasniti V zvezi s tem se pripisuje velik pomen tudi potovanju italijanskega kolonijskega ministra Peruzzija, ki se mudi v Berlinu ter je že \ teku dneva stopil v stike z nemškimi državniki.
Spet huda noč v Londonu
Poleg predmestij je vnovič trpelo tudi mestno osrčje — Napadi so se nadaljevan tudi včeraj podnevi
London, 18. septembra s. (Reuter). Pri napadih nemških bombnikov na London preteklo noč so posebno trpela vzhodna in južnovzhodna predmestja prestolnice. Poleg tega pa je bilo dokaj škode povzročene zopet tudi v Westendu Tu je bilo porušenih več stanovanjskih hiš. v znani trgovski ulici Oxfordstreet pa so bile od bomb zadete tri velike trgovske hiše. John Lewis, Evans ter Born & Hornig\vorth Na Lewi-sovo poslopje je padlo več eksplozivnih in zažigalnih bomb. Povzročena je bila znatna škoda in gasilci so bili še zjutraj na delu. da pogase požar Trije gasile: so bili pri delu ubiti V zaklonišču v Levvisovem poslopju se je nahajalo n,ed napadom okoli 100 oseb, vendar nihče ni bil poškodovan.
V vzhodnem Londonu je bilo močno poškodovano znano veliko tržišče.
Zelo je trpelo ponoči neko mesto v se-verozapadni Angliji, na katerega je bilo vrženih mnogo eksplozivnih in zažigalnih bomb. Protiletalsko topništve je »:cer nemška letala silovito obstreljevalo pa vendar so bombe porušile mnogo hiš in povzročile mnogo žrtev.
LOnuon, 18. sept. s. (Reuter) London je imel danes že dopoldne štiri kratke letalske alarme, ki so trajali 15, oziroma 40, 20 in 10 minut. Samo posamična nemška letala so se med temi alarmi približala prestolnici.
Tudi neko južnovzhodno mesto je bilo dopoldne napadeno. Angleška lovska letala so napadalce pregnala. Pri vseh dopoldanskih napadih so bile v akciji samo manjše skupine nemških letal, ki so štele večinoma samo po dve letali.
Zgodaj popoldne je bil dan v Londonu petič letalski alarm. Povzročile so ga velike formacije nemških letal, ki so se z jugovzhoda, oziroma vzhoda bližala Londonu. Nad južnovzhodno obalo je prišlo do velike letalske bitke v višini 7000 m. Angleška lovska letala so formacijo zavrnila, preden je mogla prileteti nad London. Letalska bitka se je razvijala najpreje nad kopnim, nato pa se je nadaljevala nad Kanalom.
Nekako istočasno je druga velika formacija nemških letal preletela ustje Temze. Letala so letela nekoliko nižje nego prejšnja formacija ter so vrgla več eksplozivnih bomb na neko mesto ob ustju Temze. Povzročena škoda je velika, toda samo 8 oseb je bilo po dosedanjih podatkih ranjenih med civilnim prebivalstvom.
Angleško uradno poročilo
London, 18. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo nocoj naslednji komunike: Formacije sovražnih letal so danes ponovno preletele kentsko obalo v smeri na London in ustje Temze. Le malo letal pa je dospelo do Londona in, kolikor je znano, bombe na ozemlje Londona niso bile vržene. Bombe so bile vržene večinoma na območje ustja Temze. Poškodovanih je bilo predvsem več stanovanjskih hiš. Manjše število oseb je bilo ranjenih, vendar nekaj med njimi smrtno.
Po začasnih poročilih je bilo danes nad Anglijo sestreljenih 42 sovražnih letal. 9 angleških lovskih letal je bilo izgubljenih, vendar je 5 pilotov rešenih.
Stota alarm v Londona
London, 18. septembra. AA. (Reuter). Danes ob 16.13 je bil dan sedmi alarmni znak. To je obenem tudi stoti alarm od začetka sedanje vojne v Londonu. Potrebno je poudariti, da je bil zabeležen v zadnjih 24 urah tudi najdaljši in najkrajši
alarm v Londonu in sicer je en alarm trajal 9 ur 54 minut, najkrajši alarm pa vsega skupaj 10 minut.
VTeme spet jasno
London, 18. sept. s. (Reuter). Danes piha nad Kanalom močan zapadni veter. Nebo je sicer deloma oblačno, toda večinoma se je že zjasnilo. Ob francoski obali leži lahna megla. V notranjosti Anglije je vreme jasno in solnčno.
Napadi na vzhodno obalo Kanala
London, 18. sept. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja, da ie napade na nemške luke ob Kanalu preteklo noč izvršilo veliko število angleških bombnikov, ena najmočnejših formacij, kar iih ie bilo doslej v vojni uporabljenih z angleške strani.
V Nemčiji so angleška letala bombardirala strateške postojanke v Krefeldu. Hammu. Osnabriicku. Sostu in Pri Kolnu.
Pri Cherbourgu ie bila potopljena reka 5000-tonska sovražna ladja. Druga potopljena ladja ie bila najbrže rušilec.
Mine pred nemškimi oporišči
London, 18 septembra. AA. (Reuter). Letalsko ministrstvo sporoča: Noč za nočjo in ob vsakem vremenu so britanska letala polagala mine v pristanišča, ki jih je zasedel sovražnik, ter v teritorialnih vodah, ki se vlečejo od obale Norveške pa do Biskajskega zaliva. Pri izvajanju te naloge so britanska letala preletela na tisoče kilometrov. Položenih je bilo 30 minskih polj in znano je, da je zaradi teh mm bilo uničenih več tisoč ton sovražnikove mornarice.
Tajni šefi obeh zbornic
London, 18. septembra. AA. (Reuter). Danes so bile v spodnjem in zgornjem domu tajne seje. V spomdnjem domu je bila pred začetkom tajne seje kratka javna seja, na kateri so se obravnavala kratka vprašanja poslancev.
Reuter: O današnji seji spodnjega doma je izdano sledeče uradno poročilo: Spodnji dom je danes imel tajno sejo na kateri je razpravljal o zadnjih letalskih napadih na Anglijo. Poslanci mesta Londona in posameznih volilnih okrožij so stavili celo vrsto podrobnih vprašanj glede letalskih napadov. V imenu vlade sta na ta vprašanja odgovarjala minister za javno varno6t in minister za narodno zdravje.
Kaj je s topovskimi streli na London t
London, 18. sept. s. (Reuter) Današnji ameriški listi objavljajo iz nemških virov poročila, da imajo Nemci ob obali Kanala sedaj postavljene posebno velike topove, s katerimi so pričeli že obstreljevati London.
K temu poročilu pripominjajo v Londonu, da o takih topovih sicer Angležem niso na razpolago natančnejše Informacije, da pa vsekakor v Londonu še nihče ni opazil, da bi bili topovi začeli mesto že obstreljevati.
„Leteče trdnjave"
Washington, 18. sept. AA. (DNB) Državni pod tajnik Hull je odklonil odgovor na vprašanje novinarjev, ali bodo Zedinjene države odstopile Angliji gotovo število tako zvanih »letečih trdnjav« in torpedov. Hull je izjavil, da ni v stanju dati kakršnokoli sporočilo o tem predmetu.
USA In Južna Amerika
Po nemških informacijah se je začel pojavljati odpor proti stremljenju Zedinjenih držav
ITALIJANI V ZAPADNEM EGIPTU
Urejevanje oporišča v zavzetem Sidi Baraniju, loo km naprej od
stare meje — živahne letalske akcije
Nekje v Italiji, 18. sept j. (Štefani) Italijanski generalni štab objavlja vojno poročilo štev. 103, ki se glasi:
V	Severni Afriki so italijanske in libijske čete, ki so tudi v tej akciji dokazale v polni meri svoje visoke vojaške vrline in absolutno zvestobo do Italije, v svojem zmagovitem napredovanju zasedle Sidi el Barani, ki leži 100 km v zračni črti od 8t»-re meje v Cirenaiki. Te čete sedaj urejujejo novo oporišče ter organizirajo zaledje. Povsod je bil zlomljen ogorčeni sovražnikov odpor, ki se je naslanjal tudi na močne oklopne oddelke.
Naše letalstvo je ponovno z bombnimi napadi in strojniškim ognjem poseglo v borbo. Pet sovražnih letal tipa »Gloster« se je v plamenih zrušilo na zemljo, štiri naša letala še manjkajo.
Sovražnik je izvršil nočne letalske napade na Bengasa in Demo. V bengaški luki smo izgubili en pon tonski čoln ter eno tor-pedovko. Nastalo je več požarov, ki pa so bili kmalu obvladani. V Derni je bilo nekaj lahke škode na nekem parniku, Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno.
Na Malti je odred strmoglavcev v spremstvu lovskih letal bombardiral letališče Mi-cabba. Nastali so požari in povzročena je bila znatna škoda. Na tleh je bilo uničenih najmanj troje sovražnih letal. Sovražna lovska letala so, izognivši se sipopadu z našimi lovci napadla naša bombna letala, ki pa so se organizira'1 a k protinapadu ter sestrelila dva sovražna aparata. Dvoje naših letal pogrešamo.
V	Vzhodni Afriki je naše letalstvo bombardiralo Bomo v spodnjem Suisanu, kjer je poškodovalo neki brod, v taborišču pa zanetilo požar. Na izvidniškem poletu nad Adenom je hilo neko italijansko letalo napadeno od angleških lovcev, toda se je potem, ko je enega izmed sovražnih aparatov hudo obstrelilo, nepoškodovano vrnilo na svoje oporišče. Naša letala so v Saraf Saiuu severozapadno od GaJabata uničila na tleh neko sovražno letalo. Sovražni zračni napadli na Assab in Massauo ter Asmaro niso povzročili škode. V Diredaui je bila ena oseba ranjena in povzročeno nekaj lahke škode na nekem hotelu. Eno izmed sovražnih ietal je bilo verjetno sestreljeno. Sovražni avion tipa Blenheim, ki je bil dirigiran na Malto, se je pomotoma spustil na letališču na PanteHeriji, kjer je bil zaplenjen s posadko vred, ki so jo tvorili dva oficirja in en podoficir. Brodolom-ci z neke 5800 tonske angleške ladje, ki jo je potopila ena izmed naših v Atlantiku delujočih podmornic, so se izkrcali v Lisabo-ni.
Prva Saza končana
Rim, 17. sept. AA. (DNB) Rimski večerni listi povdarjajc, da je z zavzetjem Sidi el Barania in prebojem druge angleške obrambne linije končana piva faza italijanskih operacij. List »Tribuna« po-vdarja, da z obvladanjem dveh močno utrjenih linij kakor tudi z ogrožanjem še drugih angleških postojank, predstavlja veliko italijansko zmago. List »Lavoro Fa-scista« naglasa, da so Italijani z zavzetjem Sidi el Baiania zavarovali sebi za dalj časa znatno boljši položaj bodisi v pogledu za valovanja Cirenaike, kakor v pogledu možnosti ogrožanja novih angleških položajev. »Giornale d' Italia« povdarja, da bodo iz že zavzetih poležajev italijanske čete napredovale proti jugu v notranjost države, kjer so še močne sovražne oklopne ciinice in oddelki tankov. Anglija, pravi list, poskuša svoje poraze opravičiti z neenakimi silami. V resnici ona razpolaga z 350.000 ljudi in ogromnimi količinam vojnega materiala. V tej fazi vojne, končuje list, italijanske zmage niso posledica štvil-čne premoči, ampak večje sposobnosti in večjega borbenega duha.
Prodiranje skozi
puščavsko burjo
Nekje v Severni Afriki, 18. sept. AA. (Štefani) Osebni dopisnik agencije Štefani v severni Afriki poroča: Italijanske čete so se po zavzetju Soluma na novo oskrbele ter odkorakale proti vzhodu. Presenetila jih je puščavska burja, zaradi katere se celo domačinom ni bilo mogoče umikati. Toda italijanski oddelki, ki so bili vrženi proti novemu sovražnikovemu odporu, so navzlic hudim vremenskim razmeram nadaljevali z napredovanjem ter onemogočili vse poskuse britanskega protinapada. Britanske oklopne enote so se morale umakniti pred neodoljivim pritiskom italijanskih čet proti Sidi Baraniju, ki je predstavljal nov cilj napredovanja in ki ima ogromen strategičen pomen zaradi svojega položaja na cesti v smeri proti Aleksandri ji. Zlasti je ta kraj važen zaradi svojih vojaških naprav in letališč itd.
S svoje strani je italijansko letalstvo v borbi s strahovitimi vremenskimi razmerami podpiralo akcijo kopenske vojske. Močni oddelki črnih srajc, ki so se vozili s tovornimi avtomobili so prodirali takoj za predhodnicami, ki so bili italijanski motociklisti. Prisilili so sovražnika na umik in ga potiskali pred seboj vse dotlej, dokler niso britanske predstraže zadnjikrat streljale s svojim topništvom in poskušale s tem zadržati italijanske čete. Libijske čete so podprle s svojimi sijajnimi manevri akcijo črnih srajc. Po močnem napadu topništva so črne srajce prodrle v sovražni tabor skupaj z libijskimi doma-činskimi divizijami. Britanske četo pri Sidi Baraniju so se začele z vso naglico umikati in so uničevale za seboj vse vodnjake.
Stališče do Egipta
Livorno, 18. septembra. AA. (Štefani.) Giovanni Ansaldo poudarja v listu »Tele-grapho«, da se britanska propaganda trudi. da bi napredovanje italijanskih čet v Egiptu prikazala kot invazijo v Egipt in zasužnjenje egiptskega naroda. Clankar pravi, da je prepričam, da nihče v Egiptu ne jemlje resno takih trditev, ki streme za tem. da iz Egipčanov narode bedake, ka bi se borili za obrambo britanskega imperija. Kljub temu smatra za koristno prikazati dejanski položaj, ki vlada v Egiptu. Clankar pravi, da se egiptsko ljudstvo skoro tri stoletja nahaja pok} britansko kontrolo. Po zasedbi je Anglija v Egiptu
uvedla protektorat. ki se je končno spremenil v neko vrsto formalne neodvisnosti,
katero oa je spremljala »zveza«, po kateri je gledala Anglija na svojo dozdevno neodvisno državo kot na veliko trdnjavo. Vsi. ki so bili kdaj v Egiptu, so videli, da so pod angleško zaščito življenski oogoji v Egiptu tako bedni kakor nikjer drugje. Felahi. ki v Egiptu vlagajo ves svoj denar v francoske in britanske banke, so poljedelci, ki morajo skoro vso žetev za majhno ceno izročiti svojim angleškim in francoskim delodajalcem. Nihče ne more bolj kot ti felahi razumeti, da ie v njihovo korist, da italijanske čete še naprej napredujejo in da jim prineso osvobojenje.
Prodiranje v treh kolonah
Rim, 18. sept. o. Po poročilih iz dobro poučenih krogov prodirajo italijanske čete v treh smereh. Prva kolona prodira ob obalni cesti, da se pozneje združi s kontingenti, ki so zasedli Sidi el Barani. Druga kolona prodira po poti, ki je 100 km daleč od obale, tretja pa po karavanski cesti, ki je več sto kilometrov proč v notranjosti. Italijansko vodstvo ima na razpolago mnogo mehaniziranih enot ter kamel.
Pomen eglptskih bojev
New York, 18. septembra. AA. (Štefani) Vojaški kritik »Newyork Timesa« Baldwin komentira nenehno italijansko napredovanje v Egiptu in pravi, da navzlic velikim poročilom v dnevnikih, ki so posvečeni bombnim napadom na London, lahko postane Egipt odločilen za vojno, če bo Anglija izgubila nadzorstvo nad Sredozemskim morjem, in to celo tedaj, če bi se ji posrečilo vzdržati odpor proti nemški invaziji. Tako bi v tem primeru izgubila vojno, ker bi izgubila Egipt. Baldvvin priznava premoč italijanskih sil ter velike sposobnosti maršala Grazianija, zraven pa pristavlja, da ima Anglija sicer močnejšo mornarico, toda Italija razpolaga z močnejšim letalstvom. Na koncu članka pravi Baldwin, da utegnejo biti posledice morebitnega poraza v Egiptu ogromne.
Angleško vojno poročilo
Kairo, 18. septembra, s. (Reuter). Nocojšnje poročilo vrhovnega poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja, da so včeraj in preteklo noč skušali Italijani konscilidirati svoje pofložaje pri Sidi Baraniju Angleška letala so italijanske postojanke močno in uspešno bombardirala.
Angleži o italijanski vojski
London, 18. sept. s. (Reuter.) »Timesov« dopisnik v Egiptu poroča nekaj podrobnosti o italijanskem prodoru v Zapadno puščavo. Po angleških cenitvah razpolagajo Italijani v vzhodni Libiji sedaj z nad četrt milijona vojakov. V prvi liniji prodira samo 10 bataljonov pehote, katerih vsak šteje po 1000 mož. Iz notranjosti Libije dobivajo prvi oddelki neprestano ojačenja, prav tako pa gredo tudi v Libijo vedno novi vojaški transporti iz Sicilije.
Na čelu italijanske vojske, ki je dosegla Sidi Barani, so močni oddelki težkih in
London, 18. sept. j. (Reuter) Razširile so se vesti, da je pričela Španija v španskem Maroku ojačevati svoje vojaške pozicije ter izvajati koncentracije svojih čet. Na merodajnem mestu v Londonu doslej za te vesti še nimajo nikakih službenih potrdil. Toda čeprav bi se te vesti izkazale za točne, bi se to še nikakor ne moglo z zanesljivostjo smatrati za namero Španije, da bi hotela tvegati vojaško intervencijo v francoskem Maroku. Španske vojaške priprave v Maroku skušajo v nekaterih krogih spravljati v neposredno zvezo z obiskom španskega notranjega ministra Suner j a v Berlinu. V merodajnih krogih v Londonu so glede tolmačenja te medsebojne zveze skrajno rezervirani ter izjavljajo le toliko, da je treba čakati poročila angleškega poslanika v Madridu Samuela Hoarea, ki bo omogočilo sodbo, ali je Suner potoval v Berlin kot zastopnik španskega zunanjega ministrstva ali pa je napravil svoj obisk samo kot vodja falangistov.
Kaj se pripravlja
v zapadna Afriki ?
Bern, 18. septembra. AA. (Štefani) Izve se, da v londonskih pomorskih ln političnih krogih z največjim zanimanjem sprem-
srednjih tankov. Slede motorizirane kolone pehote in topništva, nato pa posebni avtomobili, ki zalagajo vojsko v puščavi z vodo. Italijanska vojska je zelo dobro oborožena tudi s protitankovskimi topovi
Vsi boji se vrše samo zgodaj zjutraj ali kasno zvečer. Podnevi zaradi vročine obe vojski mirujeta. Angleži manevrirajo zelo spretno in prizadevajo z nenadnimi napadi na italijanske kolone v puščavi sovražniku velike izgube. Za vsako peščeno sipino so spretno maski rana angleška strojniška gnezda.
Ponoči slede napadi angleških bombnikov na Italijanske kolone. Seveda pa se tudi italijansko letalstvo udejstvuje. Pred napadom na Sollum so se več dni neprestano vrstili bombni napadi na naselbino, tako da je bila popolnoma razdejana.
Italijanska podmornica na Atlantiku
Nekje v Italiji, 18. sept. AA. (Štefani) V zvezi z nalogo, katero je izpolnila neka podmornica, o kateri je bilo govorjeno v sporočilu št. 97, je izvedel posebni dopisnik agencije Štefani sledeče podrobnosti: Naloga te podmornice v Atlantskem oceanu je trajala več kot en mesec. Podmornica je potopila 27.000 ton angleškega bro-dovja in sicer eno petrodejsko ladjo s 17.000 tonami ln drugo angleško ladjo z 10.000 tonami. Ko je potopila petrolejsko ladjo, ki je bila spuščena v morje v Londonu v začetku 1938, je podmornica prevzela kapitana te ladje. Zaradi vremenskih neprilik je moral poveljnik podmornice odklopiti tri čolne, ko je dal članom posadke potopljene ladje navodila in dolžnost, da pride do Azorskih otokov, kar se jim Je tudi posrečilo. V trenutku, ko je zapuščal podmornico, je angleški kapitan sam od sebe želel dati poveljniku italijanske podmornice sledeče pismo: »Dragi gospod! Zahvaliti se vam moram za ljubezniv način, s katerim ste ravnali z menoj na vaši ladji, kakor tudi za pomoč, ki te jo izkazali moji posadki s tem, da ste jo privlekli do kopnega. To jaz globoko cenim in ohranil bom hvaležen spomin na vas, vaše častnike in posadko. Ko se bodo spremenili naši pogoji in bo ponovno zavladal mir, bom srečen, če bom mogel oživiti najino poznanstvo.«
Ponesrečeno letalo
pr1 Gibraltarju
London, 18. septembra, s. (Reuter). Eno izmed angleških letal v Gibraltarju se je te dni ponesrečilo. Sedaj se jc izvedelo, da so trije člani posadke letala internirani v neki nevtralni državi. Ostala dva letalca še pogrešajo.
Zagonetni baloni
Madrid, 18. septembra. AA. (Štefani.) Poročajo iz Algecirasa." da so v minuli noči leteli razsvetljeni baloni iz Gibraltarja v smeri proti morski ožini. V balonih so se nahajali ljudje ter se smatra za mogoče. da gre za novo orožje.
ljajo premikanje oddelka francoskih vojnih ladij, ki je nedavno prispel pred Da-kar. Prevladuje prepričanje, da so bile te ladje poslane tja, da bi preprečile morebitno akcijo pristašev generala de Gaulla v francoski zapadni Afriki. Nekateri sicer hočejo lansirati vest, da so imenovane francoske ladje plule skozi Gibraltar s pristankom britanskih pomorskih oblasti. Sicer pa se v Londonu uporno širijo vesti o bližnjih spremembah v francoski Afriki, s čemer hočejo očitno vplivati na Španijo in dvigniti moralo angleškega ljudstva.
Nemški dar Španiji
Berlin, 18. sept. AA. (DNB) Korespondenca »Diest aus Deutschland« poroča, da je nemški narod daroval prijateljskemu španskemu narodu veliko količino cerkvenih potrebščin v želji, da vsaj delno nadomesti škodo, katero so španske katoliške cerkve pretrpele v času dolge državljanske vojne. Nemška vlada je svojčas dovolila po vsej Nemčiji zbiranje cerkvenih potrebščin, namenjenih za to darilo španskemu narodu. V zbirki je med drugim 86 velikih in težkih svečnikov 31 masivnih dragocenih križev, 145 kompletnih garnitur sveče-niških oblek itd.
New Vork, 18. septembra. AA. (DNB). Izve se iz Washingtona, da se med Penijem in Zedinjenim; državami vodijo pogajanja zaradi odstopa gotovih oporišč za obrambo Panamskega prekopa na pacifiški strani.
Montevideo, 18. septembra j. (AR). List »El Debate« je pričel ostro kampanjo proti prizadevanjem Zedinjenih držav, ki skušajo razširiti niz svojih vojaških, mornariških in letalskih oporišč tudi na ozemlje in teritorialno vodovje Južne Amerike. Tako sj Zedinjene države prizadevajo pridobiti tudi nekai točk na ozemlju uru-gvajske republike, kjer bi organizirale svoja vojaška oporišča. List govori v zvezi s tem o »imperialističnih težnjah« Zedinjenih držav napram Južni Ameriki ( katerih sodi, da so dovolj očitne, da ne bi smele države latinske Amerike pustiti brezbrižnih.
Santiago de Chile, 18 sept AA (DNB). List »Otinion« prinaša pod naslovom »Severno ameriška kontrola« članek o sklepu senata Zedinjenih držav, da podeli južno ameriškim državam kred't v znesku 500 milijonov dolarjev za zagotovitev gospodarske neodvisnosti od totalitarnih držav. List pravi med drugim: Južnoameriške države v nobenem pogledu niso odvisne od totalitarnih držav, kajti koristna trgovina še nikakor ne pomeni odvisnosti V nasprotju s tem pa sc lahko reče, da Zedinjene države popolnoma kontrolirajo proizvodnjo Južne Amerike. Tako imajo na primer v svojih rokah vso proizvodnjo petroleja v Venezueli in proizvodnjo bakra v Čilu. kakor tudi proizvodnjo raznih drugih surovin in blaga v Srednji Ameriki in v Braziliji. Ta dejstva pomenijo stvarno odvisnost. List pravi, da želijo Zedinjene države s pomočjo kreditov zaščititi južnoameriške države proti neobstoječi odvisnosti, pri tem pa seveda misl:jo ojačati svojo premoč v Južni Ameriki. Po neki izjavi ameriškega senatorja Miilerja bo po gospodarski kontroli prišla tudi politična kontrola Zedinjenih držav. List smatra, da je to opomin, ki najbolj opravičuje nevtralno politiko južnoameriških držav.
Vseameriška konferenca o pomorskem prometu
\Vashington, 18. sept. j. (DNB) Zunanje ministrstvo Zedinjenih držav objavlja, da se bo 2. oktobra v Washingtcnu sestala
Upravne reSorme v Rumuniji
Bukarešta. 18. septembra. AA. (DNB.) V zvezi z Štednjo. ki jo ie začel izvajati novi režim v Rumuniji je bila razpuščena vrsta odborov, katerih dolžnosti bodo odslej vršila merodaina ministrstva. Tako ie razpuščen tehnični svet poljedelskega ministrstva. upravni odbor direkciie za ribolov. direkcija za pospeševanje kulture tekstilnih rastlin in stalni svet za pospeševanje poljedelstva. Ukinjen ie tudi ko-misarijat za petrolej. Funkcije teh ustanov preidejo v pristojnost poljedelskega ministrstva. Generalni komisarijat za naseljevanje beguncev iz Erdelja. Besarabije in severne Bukovine in za izmenjavo prebivalstva z Bolgarijo orevzam° državno podtajništvo za naseljevanje evakuiranega prebivalstva.
Kralj Karol se bo naselil v Španiji
Bukarešta, 18 septembra AA (DNB). Iz dobro poučenih krogov se izve. da se bo bivši rumunski kralj Karol naselil v Španiji, ker je španska vlada spremenila svoje dovoljenje za potovanje skoz; državo v dovoljenje za stalno bivanje.
Seja gospodarsko-
finančnega odbora
Beojrrad. 18. eeot. d. Pod predsedstvom finančnega ministra dr. Suteja je imel gospodarsko-finančni odbor ministrov sejo. na kateri ie razpravljal o prehrani.
Poštne direkcije bodo same nameščale uslužbence
Beograd, 18 septembra. AA. Minister za ptt je pooblastil ravnatelje poštnih direkcij, da v bodoče sami stavljajo v ptt-stroki usflužbence na izpraznjena mesta. Zaradi tega naj se zainteresirane osebe v bodoče s prošnjami obračajo na pristojne direkcije in ne več na ministrstvo za ptt., ker bo ministrstvo take prošnje prosilcem vračalo. Izpopolnitev uradniških mest bo urejena z razpisi, ki jih bodo posamezne direkcije objavljale v časopisih Vsa mesta zvaničnikov in služiteljev so sedaj zasedena.
Telefonski promet med Beogradom in Moskvo
Beograd, 18. septembra. AA. Minister za ptt je odobril otvoritev rednega telefonskega prometa med Jugoslavijo in Sovjetsko unijo. Začasno bodo mogoči razgovori med Beogradom in Moskvo preko Berlina. Dovoljena so vse vrste telefonskih pogovorov, kakor jih predvideva mednarodni pravilnik. Pristojbinska enota za trimi-nutni razgovor znaša 14.70 zl. frankov.
Prepoved izvoza žita
iz drinske banovine
Zagreb, 18. sept. o. Kakor poročajo iz Sarajeva, je ban drinske banovine prepovedal vsak izvoz pšenice in koruze kakor tudi pšenične in koruzne moke s področja drinske banovine v ostale kraje države.
Nova palača zagrebške tehnike
Zagreb. 18. sept. o. Novo poslopje tehnične fakultete je popolnoma dograjeno ter se bodo v njem pričela predavanja že v oktobru. Veljalo ie 19.5 milijona dinarjev.
Smrt trdne bosanske grče
Sarajevo. 18. seot o. V vasi Rakoviri pri Sarajevu i« umrl v 110. letu starosti kmet Trifko Jokanovič. ki ie še do oreteklasea leta izvrševal vsa kmetijska dela.
medajneriška konferenca za vprašanje pomorske plovbe. Na konferenco bo vseh 21 ameriških držav poslalo svoje mornariške strokovnjake. V prvi vrsti se bodo obravnavali problemi, ki so nastali zaradi vpliva evropske vojne na pomorski promet med posameznimi ameriškimi državami. Konferenco je organiziral panameriški gospodarski odbor, ki je bil konstituiran na vseameriški konferenci v Panami lani septembra in ki je od tedaj naprej trajno deloval v Washin gtonu.
Pogajanja z Avstralijo
Wa£hington, 18. sept. AA. (DNB) Državni podtajnik HulJ je izjavil na neko vprašanje o stanju pogajanj med Zedinje-nimi državami, Anglijo in Avstralijo, ki 9e vodijo v Washingtonu, da se za secfcaj vrši izmenjava misli o položaju na Južnem Pacifiku. O tem vprašanju še ni padla nobena odločitev.
Melboume, 18. sept. s. Semkaj je dospel šef novozelandskega generalnega štaba. Posvetoval se bo z zastopniki avstralske vojske o skupnih obrambnih ukrepih Avstralije in Nove Zelandije. Dogovorjeno bo tudi sodelovanje med vojnima mornaricama obeh dominionov. Nadalje bo izdelan načrt za skupno uporabo zalog goriva in drugega vojnega materiala v angleških kolonijah v Tihem Oceanu.
Ameriška mornarica
na Tihem oceanu
Honolulu. 18. sept. AA. C Reuter) Oddelek 30 ameriških vojnih ladij je na poti v Kalifornijo, kjer se bodo posadke teh ladij odpočile. Odhod ameriške flote v Kalifornijo tolmačijo tukaj kot znak, da namerava mornarica Zedinjenih držav še naprej obdržati za nedoločen čas svoje oporišče na Havajskem otočju.
Pred obnovo odnošajev med Mehiko in Anglijo
Mexico, 18. septembra. AA. (DNB). Predsednik republike Cardenas, ki se je v Dolores Kidalgi udeležil proslave mehiškega državnega praznika, ie izjavil na vprašanje novinarjev, da je bilo s privatne strani poslano vladi vprašanje, ah je Mehika pripravljena obnoviti d-plomatske odnose z Veliko Britanijo. Mehiška vlada je odgovorila. da ne vidi nobene ovire za obnovitev teh odnosov.
Zafoteve hrvatskih zasebnih nameščencev
Zagreb, 18. sept. o. Za jutri zvečer je banska oblast sklicala konferenco zastopnikov hrvatskih gospodarskih krogov ter zveze zasebnih nameščencev, na kateri bodo razpravljali o povišanju plač zasebnih nameščencev na Hrvatskem, kakor tudi o vseh ostalih njihovih predlogih, ki so jih izročili banski oblasti. Zasebni nameščenci zahtevajo ustanovitev hrvatskega social-no-gespodarskega sveta. Obenem zahtevajo, naj se plače do 2500 din povišajo za 40 odstotkov, do 3500 din za 30 odstotkov, do 4500 din za 20 odstotkov, preko 4500 din pa za 10 odstotkov. Razen tega zahtevajo tudi 13. plačo, ki naj bi se izplačala že pred Božičem, kakor tudi še celo vrsto drugih ugodnosti.
Maksimalne cene za železo
Beograd, 18. septembra. AA. Na osnovi člena 4. uredbe o kontroli cen je urad za kontrolo cen odredil cene za profilno železo.
1) Za vse vrste železnih profilov se predpisujejo za trgovce na debelo in uvoznike naslednje osnovne cene: Beograd 5.55 din, Niš 5.63, Skoplje 5.55, Novi Sad 5.58, Sarajevo 5.55, Maribor 5.57, Kotor 5.58, Ljubljana 5.55, Celje 5.55, Subotica 5.65, Pan-čevo 5.61 in Petrograd 5.67 din za kg. Na te cene se pribijejo še doplačila.
Iz državne službe
Beograd, 18. sept. p. Upokojen je pod-gozdar Alfred Majcenovič pri sreskem na-čelstvu v Gornjem gradu.
Premestitve v železniški službi
Beograd, 18. sept. p. Premeščeni so prometni uradniki Josip Bernik z Jesenic v Trbovlje, Josip Patemost iz Trbovelj na Jesenice, Ivan Avbelj iz Logatca na Jesenice, Franc Šinkovec iz Ljubljane k splošnemu oddelku železniške direkcije, Marijan Medvešček iz Šiške k prometno-komercijalnemu oddelku železniške direkcije, Andrej Posedel z Zidanega mosta v Celje, Leon Lenart iz Gornje Radgone v Logatec, Jurij Perdija Mušin iz Brezovice v Poljčane, Anton Kolbe iz postaje v Ljubljani k prometno komercijalnemu oddelku železniške direkcije, Friderik Poljšak iz Novega mesta v Ptuj, Milan Lazar iz Šmarja v Dravograd - Mežo, Aleksander Brajnik iz Zagorja v Gornjo Radgono, Miroslav Bergelj s postaje Rače-Fram v Brezovico, Anton Jam iz Murske Sobote v Dobravo - Vintgar, Feliks Drašler iz Logatca v Podnart, Vida Jeglič iz Celja v Ljubljano, Neža Kozjan iz Ljubljane na Zidani most, Alojzij Jančar z Otoč v Mo-škanjce, Franc Ranfelj iz Moškanjcev ▼ Otoče, Hakija Rizlič iz Maribora v Slovensko Bistrico, Derviš Ruždijič iz Maribora na Jesenice, Anton Gliha z Zidanega mosta k V. sekciji v Ptuju, Josip Herman z Jesenic v Rače, Josip Tavčar iz Škofje Loke v Šiško, Janko Boltar iz Podnarta v Št. Vid - Vižmarje, Josip Zagorec s Pra-gerskega v Novo mesto, Fran Penca iz Semiča v Kandijo, Josip Dolgan iz Dobrave - Vintgar v Semič, Jakob Stropnik iz Maribora v Celje, Josip Kunčič iz delavnice za vzdrževanje proge v Zagreb - Sava k železniški direkciji v Zagrebu. Branislav Kosi iz Ptuja v Pragersko. Ivan Lekan iz Slovenske Bistrice v Maribor, Leopold Janez iz Pragerskega v Ljubljano.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro bo v vsej državi. Jutranje megle bodo v dolinah in kotlinah. Toplota se bo dvignila.
Pakt o nenapadanju med Francijo in Siamom
Francija bo odstopila Siamu nekatere otoke v Indokini Pogajanja o japonskih zahtevah se vodijo ločeno in se
še nadaljujejo
Vlehy, 18. sept. s. (Ass. Press). Uradno javljajo, da je bil včeraj podpisan ne-napadalni pakt med Francijo in Siamom.
Nadalje javlja uradno francosko poročilo, da je pristala Francija na arbitražo glede vprašanja odstopitve nekaterih otokov v Indokini Siamu. Obenem je francoska vlada uradno sporočila, da ne more pristati na nobene druge odstopitve ozemlja Indoklne Siamu.
Vichy, 18. sept. j. (Havas). Nekatere poročevalske agencije v Zedinjenih državah ter za njimi nekateri listi so objavili informacije, češ da je siamska vlada poslala francoski vladi oficlelno noto, ▼ kateri zahteva odstopitev dela province Laos ter pokrajine Angkor. Z merodajnega mesta se te vesti zanikujejo kot netočne. Kakor izjavljajo nasprotno is vladnih krogov t Vichyu, ne more biti nikakega govora o odstopitvi kateregakoli francoskega ozemlja Siamu. Spomniti se je treba, da sta
Francija ln Siam 12. junija t. 1. sklenili
nenapadalno pogodbo, ki bo stopila v veljavo, čim bodo izmenjane ratifikacijske listine. V okviru te pogodbe bodo Izvršene tudi nekatere korekture na meji med Siamom in francosko Indokino na izlivu reke Mekong. Pogajanja o teh korekturah so trenotno v teku. Tako bo na novo porazdeljena pripadnost vrste francoskih otokov v tem izlivu. O kakSnem nasilnem reševanju teh obmejnih korektur ne more biti govora in so vse vesti te vrste izmišljene.
Tokio, 18. septembra. AA. (DNB) Neka pooblaščena oseba zunanjega ministrstva je izjavila, da pogajanja med Siamom in francosko Indokino Japonske sploh ne zanimajo. Ista oseba je dodala, da ne more ničesar povedati o stanju pogajanj med japonsko delegacijo in francoskimi oblastmi t Indokini.
Vojaške priprave Španije
Zbiranje čet v Maroku — Suner je v berlinski obisk
Nj. Vel. kralj Peter H, je obiskal Niš
Prebivalstvo ga je navdušeno sprejelo, ko si Je ogledoval mesto
Na čegru pri Nišu, kjer je svoj čas bila silna bitka s Turki, stoji danes spomenik slo-večega junaka Sindjeliča. Tu je kmečko dekletce izročilo kralju šopek poljskega cvetja
Po obisku krajev, od koder so izsili Ne-manjič, se je mladi kralj v ponedeljek podal na svoje drugo poučno šolsko potovanje. Takrat je veljal njegov obisk ponosnemu mestu Nišu. Že okrog pol 10. dopoldne so na dvorsko postajo v Topčideru prihajali dostojanstveniki, da požele kralju srečno pot. Na peronu so bili člani vojnega in civilnega doma Nj. Vel. kralja, prvi adjutant divizijski generali Nikola Hri-stič, upravnik dvora brigadni general Jo-van Lcko, generalni direktor državnih železnic inž. Jojič, policijski šef Drinčič in več drugih. Nekaj minut pred vhodom vlaka je prispel na postajo predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je kralja spremljal mi tej poti.
Ob 9.55 sc je v spremstvu svojega guvernerja armijskega generala Petra Kosiča pojavil na postaji Nj. Vel. kralj Peter II. v uniformi letalskega podporočnika. Z njim je bil Nj. kr. Vis. knez Aleksander. Izvrstno razpoložen je mladi kralj pozdravil prisotne na peronu in je s knezom stopil v vlak. Sledilo mu je spremstvo. Ko se je vlak premaknil, se je mladi kralj ljubeznivo še enkrat poslovil od prisotnih dostojanstvenikov.
Po štirih urah vožnje skozi jesenske pokrajine plodne Šumadije in Pomoravja je dvorni vilak ob 14. prispel v Niš. Na postaji so bili moravski ban Janičije Krasoje-vič, komandant 5. armijske oblasti armij-ski general Jovo Naumovič, niški upravnik Simonovič in vrsta drugih predstavnikov. Kralj se je prisrčno pozdravil s prisotnimi, nato pa se je s svojim spremstvom takoj odpeljal v tobačno tovarno. Tu je kralja pozdravil ravnateljev zastopnik Simonovič. Delavstvo je v vseh oddelkih navdušeno pozdravljalo kralja, ki se je z zanimanjem ogledal moderno tobačno tovarno, največjo na Balkanu. Celo uro se je kralj
mudil v tovarni. Posebno so ga zanimale naprave za mehanično omotavanje cigaret. Ob slovesu se je ravnateljevemu namestniku toplo zahvalil. Ko je zapuščal dvorano, je delavstvo za trenutek prekinilo delo in je še enkrat burno pozdravilo mladega vladarja.
Kralj sc je vsedel za volan svojega avtomobila in se v spremstvu g Cvetkoviča odpeljal v mesto. Drugi avte je vodil knez Aleksander 2e pri vhodu v mesto so se nudili lepi prizori Vse ulice, koder se je kralj peljal, so bile polne ljudstva, ki je navdušeno vzklikale kralju in Jugoslaviji. Očitno prevzet od toplega pozdrava se je kralj veselo smehljal. Pred zborno cerkvijo je ustavil Vsa duhovščina z arhierej-skim namestnikom Žikom Stankovičem ga je sprejela in ga povedla v cerkev, kjer je g. Cvetkovič tolmačil zgodovino te znamenite zgradbe. Kralj si je ogledal tudi cerkvico nadangela Mihaela, ki stoji tik zborne cerkve in je še iz časov Nemanji-čev. Množica se je zbrala pred cerkvijo in ko se je kralj spet pokazal, ovacijam ni bilo kraja. Kralj je v lahnem tempu vodil avto skozi prepolne ulice do mesenega muzeja. Zanimive zbirke so se g? močno doj-mile in kralj ni tajil presenečenja, ko je videl toliko znamenitih dragotin. Ogledujoč bronaste kipe, se je posebno zanimali za Jupitra na prestolu. Ta mu je bil najbolj všeč, saj pa je res tudi najznamenitejši v muzeju. Kustos je kralju razložil, da so Angleži nekoč ponujali tri milijone dinarjev zanjo, toda muzej kipa ne da, ker je edinstven na svetu. Kraija je zanimalo tudi samo poslopje, o katerem mu je g. Cvetkovič pripovedoval, da ga je gradil že pred 280 leti znameniti mojster Gjoka Todoro-vie. Posebnost te stavbe je cerkvica v notranjosti, kamor se je srbski živdlj pod turškim jarmom zatekel častit Boga. Cer-
kvica je bila tako skrita, da je Turki nikoli niso mogli najti. Po končanem ogledu se je mladi kralj vpisal v spominsko knjigo, enako knez Aleksander.
Nadalje je mladi kralj s svojim spremstvom šel ogledava! slovečo niško znamenitost Čele-kulo. Tu je kralja pozdravil upravnik bolnišnice polkovnik Peter Po-povič. Kralj je z vso pozornostjo ogledal tožni spomenik iz zgodovine srbskega naroda. Posebno ga je zanimala panorama čegarskega boja, ki je mično izdelana v sami kuli.
Kralj si je ogledal še rimske izkopanine nedaleč odtod in je posebno občudoval pester rimski mozaik. Nato "ta se kralj in knez s spremstvom odpeljala v Niško banjo. Tudi do tja je medtem že dospela vest o njegovem obisku. Množice prebivalstva in gostov so se zgrnile ob poti. Kopališki park je biil poln ljudstva Pri vstopu v kopališko poslopje je kralja pozdravil
ravnatelj Gjorgje Markovič. Sredi burnega vzklikanja je pristopilo k mlademu kralju ljubko dekletce v pestri narodni noši in mu izročilo krasen šopek cvetja z besedami: »Od srca smo veseli. Veličanstvo, da ste nas obiskali. Vzemite to cvetje in bodite dobrodošli!« Nato si je kralj ogledal kopališče in ga je najbolj zanimal oddelek, kjer se je kopal njegov blagopokojni oče. Ravnatelj je razložil mlademu kralju, da dolguje Niška banja mnogo hvaležnosti Viteškemu kralju, ker je po njegovih prizadevanjih dosegla svetoven sloves. Ko se je kralj poslavljal, so še dolgo trajale ovaci-je Po vrnitvi v Niš sta se kralj in knez podala v dvorni vlak k počitku.
Naslednje jutro je bilo obsijano od jesenskega solnca. Točno ob 8.30 je dvorni vlak krenili proti romantični sičevački soteski, ki je eden izmed najlepših predelov Jugoslavije. Na postaji Sv. Petka se je vlak ustavil, nakar je kralj s spremstvom nadaljeval z drezinami pot skozi sotesko. Pri-rodne lepote so ga zadivile. Z vso ljubeznijo do prirode je kralj ogledoval lepote te pokrajine in orjaške planine, ki se na obeh straneh proge pno v nebo.
Dr« Josip Sernec
Dogodek na trgu
Ljubljana, 18. septembra
V hipu si stojita nasproti dva nepomir-ljiva tabora: kmet in meščan, prodajalec in kupec. Prihitel je stražnik. Pritekel je zastopnik tržnega nadzorstva. Zbirajo se radovedneži.
—	Kaj se je zgodilo? —
—	Nezaslišano!... —
Dve ženski glasno govorita hkratu. Radovedneži z zanimanjem opazujejo spor pod kostanji, ki jim je listje že močno po-rumenelo. Spodaj leno teče umazana Ljubljanica.
—	Doma ga je zvagal na desetkilsko va-go in petkrat ga je usipal, no — se opravičuje kmetica.
—	Saj smo ga stehtali — tam-le je! Saj ga nisem odpeljala domov, da bi lahko rekli .. ., razburjeno vpada kupovalka.
—	Šest kilogramov ga manjka!
Dve ženski si stojita nasproti. Med njima je vreča krompirja. Pred njima stražnik. Okoli njiju množica radovednežev. Prva je morala vstati zgodaj zjutraj, ko se še niti ni prav zasvetilo, da se je pripravila na pot in bo zabila več kakor pol dneva, preden bo prodala teh nekaj kilogramov na-gnitega krompirja. Druga je uradnica, morda žena uradnika, vse na njej priča, da živi skromno življenje majhnega človeka in zdaj bi si rada nabavila nekaj krompirja, dokler ni še dražji...
Kmetica mračno gleda predse. Letina je slaba. Draginja vsak dan hujša. Samo krompir in to, kar lahko proda kmet, naj bo poceni. Koliko gre samo za trošarino in koliko dela in zamude je samo s tem do-važanjem v mesto..."Kdo misli na vse to!
Tako, sem ga že nazaj prinesel! Tu ga imate, vaš gnili krompir! Ves je objeden in več ko polovica ga je gnilega, se obrača možakar proti gledalcem
Z očitnim zadovoljstvom je spustil vrečo na tla.
Gnil... letos je pol krompirja gnilega! Še vesel sem lahko, da je tak. vpije kmet.
Gnil krompir in po šest kron! se razburja kupec.
Če mislite, da bo tisti, ki ga br, kupila občina, kaj boljši... Le čakajte na štajerskega — še bolj je zanič ko naš
—	K nam ga pripeljite, m bomo odločali, ali je krompir zdrav ali ne. se vmešava tržni nadzornik.
Kmetica počasi odpira ogoljeno ročno torbico in išče po njej drobiž, da vrne ženski za onih šest kilogramov ki manjkajo. Za sekundo sta se dve tako različni roki dotaknili druga druge. Kupovalka je zdaj pomirjena.
Ljudje se ne razhajajo. Stražnik še vedno stoji sredi gneče in predstavlja postavo, ki hoče biti pravična enim in drugim. Ljudje komentirajo. Eni so za kmeta, drugi proti. Slišijo se najrazličnejši medklici.
Tudi kmet mora živeti! — Trošarino naj bi ukinili! — Le čakajte, boste že se videli, vi kmetje, kaj se pravi, stradati!
Ura na trgu bije enajst in tričetrt. Oblaki na nebu so se razgubili in na ves trg sije vroče jesensko sonce.
Gospa Nitka Potočnikova 3o let na detu za CMD
Gospa Nilka Potočnikova, soproga višjega železniškega inšpektorja, predsednica ženske šentpetrske CMD in odbornica vodstva CMD, zre nazaj na 30 let neprekinjenega delovanja za našo narodno obrambno delo. Polnih 20 let je bila podružnična bla-
gajničarka, 10 let pa vodi Sentpetrsko podružnico. 30 let je že lepa življenjska doba, gospo predsednico pa še vedno vidimo mladostno in duševno gibčno kakor pred desetletji. Narodno obrambno delo ji je najbolj pri srcu in njeno geslo je: Biti Ci-rilmetodar, biti odbornik ali predsednik v katerikoli edinici naše stare narodno obrambne družbe, to je čast in odlikovanje, kt se ga mora posameznik zavedatil Sama je dala najlepši zgled s tem, da je med najvidnejšimi delavci v podružnici, ki je že dolga leta na prvem mestu izmed vseh 136 edinic, kolikor jih danes šteje CMD.
Daleč po svetu bi segla njena pot, če bi v eno združili vse tiste opravke, ki jih je gospa Nilka storila za svojo podružnico, za nabiranje članov in članarine, za počasno kopičenje tisočakov, ki jih je šentpe-trska CMD doslej že oddala glavni blagajni. Izvedla je celo vrsto prireditev, da predvsem omenimo tradicionalno jurjevanje in popularno šentpetrsko martinovanje, ki leto za letom združuje Cirilmetodarje iz šentpetrske fare in prinaša podružnici lepe letne dohodke. Pod njenim vodstvom je bila izvedena proslava zlatega jubileja podružnice, ki je privabila na Tabor najuglednejše predstavnike Ljubljane. Novo uvedeni družabni večeri častno izpopolnjujejo vrsto šentpetrskih prireditev, vse po želji in zamisli skrbne predsednice. Na njeno pobudo sta bili tudi izvedeni dve knjižni zbirki, ki sta dali glavni diužbi nekaj tisoč knjig.
Zlasti lepo pa so se obnesli tudi izleti, družabno propagandni in poklonitveni. Široki javnosti sta v spominu dva lepa izleta na Oplenac. Leta 1938 je pohitelo tja doli 462 Cirilmetodarjev iz vse Slovenije,
Včeraj je poteklo 15 let od smrti celjskega odvetnika dr. Josipa Serneca, enega glavnih voditeljev štajerskih Slovencev v njihovi borbi za narodni obstanek. Ob tej priliki prinašamo na 7. strani članek našega priložnostnega sotrudnika
katerim se je v Beogradu pridružilo še okoli 50 beograjskih rojakov. Lam pa je potovalo na Oplenac 394 Cirilmetodarjev iz Slovenije in spet lepo število Beograjčanov. Tako je bilo tisoču naših rojakov omogočeno poromati na kraljev grob in poglobiti vero vase in v Jugoslavijo. Sprejeta v avdienco je gospa predsednica izročila Nj. Vel. kraljici Mariji šopek, drugič pa pri maršalatu dvora krasno, umetniško izdelano spominsko knjigo z opisom zgodovine CMD in z načrtom bodočega dela.
Dalje je gospa predsednica poskrbela za izlete k rojstni hiši Podlimbarskega v Krašnji, na grob in dom dr. Ivana in Fra-nje Tavčarjeve, na Kersnikov grad Brdo, k pokojnemu msgr. Tomu Zupanu in na obnovljeno domačijo Aškerčeve družine. Premnogo lepih besed je ob takih prilikah iz-pregovorila gospa predsednica in niso padle na suha tla. Družabnih izletov je bila že dolga vrsta. In povsod se je dramila pobuda v prid CMD. Obsežno bi se dala opisati res mravljična prizadevnost gospe Nil-ke Potočnikove. Toda naj bo ob njeni lastni skromnosti izražena samo iskrena želja, da ostane gospa predsednica še dolgo vrsto let ohranjena šentpetrski podružnici in vodstvu CMD.
Dve zlati kolajni
Odkar imamo v Ljubljani harmonikar-sko tekmovanje, si še nihče ni priboril tako izdatnega priznanja kakor g. Podobni-kar, študent medicine. G Podobnikar je izmed tistih naših študentov, ki mu je usoda že v rani mladosti dodelila poleg študija in skrbi za dosego izvoljenega poklica poglavitno skrb: borbo za vsakdanji
kruhek. Da more živeti in študirati drago in hkratu ljubo medicino, mora poučevati glasbo. Igra v ljubljanskem radiu in je kot harmonikar že dve leti tekmoval pri tekmovanjih jugoslovanskih harmonikarjev na ljubljanskem velesejmu. Seveda se je tudi letos udeležil tekmovanja in si priboril kar dve zlati kolajni: prvo za sol o kot prvak težje diatonične kategorije, drugo pa za prvenstvo v kategoriji ansamblov. Čestitamo in želimo še mnogo uspehov v bodočnosti.
lam, kjer je imel junak Sindjelič okope, je guverner Nj. Vel. kralja armijski general Kosič opisal kralju in knezu Aleksandru, kako se je razvijala bitka na Cegru
H E D Y LAMARR JE PRAŽANKA !
Njen prvi film »Ekstaza« ji je prinesel svetovno slavo in angažma v Ameriki, kjer jo splošno imenujejo »miss Sex-appeal štev. 1«. — Kot partner ROBERT TAYLOR. — Oglejte si jo danes v pretresljivi vlogi lepotice Manon Lescaut v filmu
Kraljica tropskih noči
KINO MATICA, tel. 22-41.
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Kultura!
Spomin na Stevana S. Bofečeva
Ondan so v Sofiji pokopali 881etnega kulturnega delavca Stevana Savova Bob-čeva. Pred dobrim letom, ko je bila v bolgarski prestolnici razstava naše knjige, se nas je zbrala pestra skupina in smo pod vodstvom Bobčevljevega najožjega sodelavca prof. N. Staneva stopili na obisk k temu »patriarhu slovanske misli na Bolgarskem«.
Stanoval je v pritličju ene tistih hiš, ki jih je toliko v stranskih ulicah balkanskih večjih mest: hiš, ki so jih postavili za svoje rodbine uradniki in ki so po vnanji skromnosti idilično ustrezale času, ko so še nekatere socialne vrednote veljale kakor zlato. Takrat je lahko delaven človek veroval, da bo mogel na stara leta zajadrati z ostankom svojih let v mirni Tusculum. Tak tih pristan so bile neštete uradniške hiše, večidel pritlične, z inte-rieri intelektualcev, brez razkošja, a tudi brez kiča. Po navadi so bile združene z vrtom, ki je nudil košček tiste tihe spo-jenosti z zemljo in delom, v kateri je našel poslednjo srečo razočarani Voltairov Can-dide (in morda je v slehernem intelektualcu kos Candida). Vseeno je, kje stoji taka hiša: v Beogradu ali v Sofiji.
Stesnili smo se v nekoliko temačni sobi (okna je zasenčilo drevje z vrta) in bivši minister in univ. prof. Stevan S. Bobčev je stal pred nami kakor prikazen izza časov, ki jih ni več. Oči tega častitljivega starca nas niso mogle videti; bili smo zanj — že nekaj let slepega — samo ne-
določne podobe, ki si jih je zamišljal po svoje in, kadar je šlo za znance, razločeval po glasu. Stal je pred nami, starec krepke postave, velike glave, visoko vzbo-čenega čela, markantnega obraza, s sivo pristriženo brado; dobrodušen, skoraj bi dejal: russkij čelovjek, q kakršnem smo nekoč sanjarili nad knjigami Turgenjeva in Tolstoja, šli smo zapovrstjo mimo njega in vsak mu je bil stisnil roko in povedal svoje ime in kraj, iz katerega je prišel. V tej mali družbi je bil zastopan skoraj ves slovanski jug in častitljivi profesor je očitno užival, ko je lahko dejal, da pozna vsa ta mesta in da je bil povsod kakor doma.
Ko sem ga tako gledal v poznem večernem svitu njegovega življenja, sem moral neugnano misliti, koliko zgodovine je preteklo mimo tega starca, ki je zrastel v Bolgariji še pred njenim osvobojenjem in študiral v Carigradu in v Rusiji še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tudi mi obilno doživljamo zgodovino, toda kakšna razlika med njegovo in našo. Iz vseh besed S. S. Bobčeva je bilo -videti, da je njegova zadnja ljubezen »Slavjansko dru-žestvo«, društvo, ki ga je pomagal ustanoviti in voditi skozi tolike peripetije bolgarskega razvoja v zadnjih desetletjih. Zamišljal sem si ga v hiši tega društva, v ulici, ki se sama imenuje Slavjanska in ki stoji blizu velikega Slavjanskega hotela. Zdi se, kakor bi se prav tu zavezal slovanski živec tiste temperamentne, neugnane,
nemirne Sofije, ki ima tako koketne oči za močne narode in ki jo tako lahko osvaja tisti, ki laska njeni ničemernosti. V hiši Slavjanskega družestva je velika slovanska knjižnica. Na steni visi predvojni ruski zemljevid, ki kaže ogromno ozemlje neuravnovešene, nezedinljive, a sila vitalne, morda še premladostne slovanske mase. Ob teh knjigah in pred to karto je S. S. Bobčev, učenec ruskih idealistov in slavjanofilskih filozofov, razpletal tiste sne, ki jih je resničnost tolikokrat trgala, a ni mogla raztrgati.
Ob pogledu na tega neumornega kulturnega delavca, ideal:sta in slavjanoiila rta-re sorte sem moral misliti na tragiko idealistov v današnjem svetu, na prelom« epohe, v prihajajočih viharjih, ki bodo po-mandrali neznansko mnogo življenja in po katerih ne bo več prostora za premnoge lepe ideale in morda ne preveč utopične sanje. Bobčev je bil iz generacije, ki je znala delati in živeti, trpeti in se boriti za svoje ideale. In z vsemi ideali tega rodu je bila združena vizija človeštva, slone-čega na enakovrednosti narodov in na dostojanstvu človeka. Tako kakor on so znali delati samo ljudje polpreteklega sveta, ljudje, ki so bili iz drugačnega testa kakor naš mlajši svet, vzgojen v času ma-terializma, vsemogočne tehnike in moralnega nihilizma.
Nismo ostali dolgo pri očaku slavjanofilskih Bolgarov, ki mu je bil ves slovanski jug domovina. Utonili smo zanj v temo, ki je obdajala njegove oči in ki ni mogla do zadnjega požreti njegovega bistrega, v delu in disciplini, v sanjah in v mišljenju neugnano agirajočega duha. Razkropili smo se zopet po Sofiji, na njene široke ulice, na Bulevard Carja Osvoboditelja, kjer pričuje spomenik o neutaj-ljivi zvezi med bolgarsko svobodo in tem,
kar je veroval in ljubil ta slepi starec, eden izmed poslednjih živih vrhov pred-plevnovske Bolgarije. Danes, ko pišem teh nekaj vrstic, ni več tega vrha, kakor ni mnogo tega, s čimer je bilo tako tesno zvezano njegovo življenje. Mogoče ni niti občutil tragične samote, s katero je obdajal njega in njegove generacijske ideale naš kakor Usoda ravnodušno kruti čas ...
Pred novo sezono v operi
Dne 25. t. m. se bo z Beethovnovim »Fide-liom« začela nova sezona v ljubljanski operi. V zvezi s tem je direktor opere g. V. Ukmar razvijal v razgovoru z našim urednikom svoje poglede na preteklo in na prihodnjo sezono. . Pretekla sezona, je izjavil g. direktor, je izzvenela v borbi z zaprekami in v stremljenju po dvigu osnovnih potez umetniškega oblikovanja. Premagovati je bilo treba notranje m vnanje ovire; med slednje je sodilo zlasti nemirno razpoloženje zaradi stalne vojne nevarnosti. Težave so bile tudi v dobavi notnega materiala, v vpoklicih članstva in v nedostatkih zaradi pomanjkljivih angažmanov. Vzlic temu je pretekla sezona uspela moralno in materialno. Povišala se je kvaliteta Izvedb, občinstvo pa je s povečanim obiskom pokazalo, da ume tudi v težkih časih ceniti delo domače opere. Novo sezono nastopamo z istim stremljenjem po dvigu vsestranske umetniške vrednosti našega dela. V tem duhu se giblje repertoar, ki pa je moral biti nekoliko utesnjen zaradi nedostopnosti notnega materiala, pač posledica vojnih razmer. Kvaliteto smo skušali zvišati z resnim opernim sporedom. Opereta je omejena na klasiko in v nji bodo poslej sodelovali operni solisti. Repertoar
je bil sestavljen glede na razpoložljive soliste in njih sposobnosti; skušamo se ogniti pretiranemu zvezdništvu in uveljaviti tudi v operi načelo ansamblske zaključe-nostL
_ Ni pa dvoma, da je celotni ansambl
premajhen in da se stavijo nanj iste kvalitetne zahteve kakor na dvakrat večji ansambl v velikih operah. To težavo bomo skušali vsaj delno premostiti tako, da bomo nudili v bodoči sezoni manj povsem na novo naštudiranih del, spored pa dopolnili z najboljšimi predstavami iz prejšnje sezone. Tako bo članstvo vsaj nekoliko razbremenjeno, olajšan pa bo podvig kvalitete, ker bomo pridobili čas za te-meljitejšo podrobno pripravo novitet. Občinstvo pa ne pozabi znane estetske norme, da naj sprejme dojemalec isto umetnino večkrat, če hoče priti do njene polne vsebine. Velika operna gledališča dajejo komaj 4 do 5 novih predstav na sezono.
Naposled je omenil g. ravnatelj problem orkestra, ki nima niti minimalnega števila članov, zato so godala nasproti pihalom občutno preslabotna. Ta pomanjkljivost se bo skušala v mejah možnosti odpraviti. Takisto se proučujejo možnosti izboljšanja pri opernem zboru in pri baletu. Veliko vprašanje, ki zahteva proučevanja in organizacije in ki nanj takisto misli operno vodstvo, je vprašanje, kako bi postalo operno gledališče dostopno tudi podeželju, zakaj samo tako bo res narodova last.
Zapiski
PETER ROSEGGER V LJUBLJANI Letos je poteklo 75 let. kar je bil v Ljubljani kot knjiga rniški vajenec poznejši slavni nemški pisatelj Peter Rosegger. Njegovo ime je med alpskimi Nemci prav
omače vesti
Vest
Mnogo je danes na svetu ljudi, ki jih še pri tako velikem grehu ne zapeče vest. So pa tudi izjeme in o enem takem primeru nam pišejo iz Guštanja:
Pripeljal se je nedavno tega iz Celja oče kapucin. Izstopil je v Guštanju in se napotil proti bivališču grofa Thurna. Grof stanuje v vili pri jekiarni. Veste, kakšni so današnji časi. Pa naj je gospod grof Aleksander še tako vesele in darežljive na ture, kapucina izprva le ni hotel sprejeti, ker je po starih izkušnjah sodil, da obisk ne bo prepoceni. Lansko leto je podaril trem guštanjskim društvom prav čedne vsote v dobrodelne namene. In tako je tokrat na značilno gesto odpravil služabnico, ki mu je javila obisk očeta kapucina. Toda vrli oče kapucin se ni dal odpraviti. Takole je rekel:
—	Nisem prišel po denar, ravno narobe: prinesel sem ga.
—	O, če tako, kdo M se branil, pa m»-kar prinaša denar kapucin!
In zdaj se je zadeva takole pojasnila: neznan gospod iz neznanega kraja si je pred davnimi leti prisvojil na nepošten način iz gozda pokojnega grofa Thurna, ki je umrl pred dvema letoma, lepo množino lesa, za 18.000 din v takratni vrednosti. Toliko denarja je nujno potreboval, da si je omogočil obstanek. Sklenil pa je že takrat, da bo tolikšno vsoto vrnil, če mu bo koristila. Kač rt se mu je obnesel. Ostal je na tihem mož beseda. Pekla ga je vest. Ko si je zlasti zadnji čas dobro opomogel, se je podal n očetom kapucinom v Celje, svojemu spovedniku izročil 18 jurčkov in ga prosil, naj jih ponese mlademu grofu Tiiurnu, naj se zanj zahvali in naj prosi oproščenja.
Tako je mladi grof Aleksander dobil nepričakovano dediščino, neznanec si je olajšal vest, oče kapucin pa je bil takisto zadovoljen z opravljeno nalogo. * ' ' * ^
Naknadno vpisovanje
v Robidov enoletni trgovski tečaj, s pravica javnosti,
Ljubljana, Trnovska ul. 15.
se vrši še vsak dan dopoldne in popoldne v pisarni ravnateljstva. Najnižja šolnina, ker se zavod nahaja v lastnem poslopju. Učni uspehi prvovrstni.
*	Imenovanja v generaliteti. Kakor smo včeraj beležili, je bil za novega komandanta mesta Beograda imenovan armijski general Milorad Petrovič, doslej komandant I. armijske oblasti. Za vršilca dolžnosti komandanta I. armijske oblasti je postavljen divizijski general Milan R a d e n-kovic, ki je bil doslej pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba. Za vršilca dolžnosti komandanta V. armijske oblasti je postavljen divizijski general Vladimir C u k a v a c, doslej upravnik vojne akademije. Za upravnika vojne akademije pa je postavljen divizijski general Marko M i-h a j 1 o v i č, doslej komandant divizije v Zagrebu. Vsi imenovani spadajo v vrsto naših naj odličnejših generalštatmih višjih oficirjev. Za seboj imajo mnoge izkušnje v vojnah, na terenu in pri vzgoji oficirskega naraščaja Slovencem posebno dobro znan je g. general Vladimir Cukavac, ki je dalje časa poveljeval dravski divizijski oblasti v Ljubljani, nakar je bil leta 1935. postavljen za pomočnika ministra vojske in mornarice, potem pa leta 1936. za upravnika vojne akademije.
*	Popravek iz Clevelanda. Pred nekaj tedni smo poročali o redkem oočaščeniu. ki ga ie bil deležen v ameriški armadi naš rojak. g. Viktor Medvešček. sin tajnika in blagajnika clevelandske »Enakopravnosti«, g. Ludvika Medveška. V poročilce pa se nam je vrinila majčkena pomota, na katero nam zdai piše g. Ludvik Medvešek: Poročali ste. da že 23 let opravljam tajniške in blagajniške posle pri naši največji slovenski podporni organizaciji Slovenski narodni podporni jednoti. V resnici pa sem 23 let tajnik clevelandske »Enakopravnosti«. največjega društva te iednote Škode zaradi te pomote sicer nihče ni trpel. tisti ca. ki ustroj naših organizacij in naše delo med izselienci bolje poznajo, so me v šali vpraševali, kako zmorem dva tako velika opravka, kakor ie mesto tajnika in blagajnika pri SNPJ. katere glavni stan je v Chicagu. pa mesto tajnika in
Pri pojavih zastrapljenja, povzročenih po pokvarjenih jestvinah je pravočasno uporabljena naravna Franz-Joset-ova grenčica dobro sredstvo.
Reg. S. br. 15.484/35.
blagajnika pri »Enakopravnosti«, ki ima svoj sedež v Clevelandu. Kakor so me v šali spraševali, tako sem iim v šali pojasnjeval. da imam dober hiter zrakoplov, in kadar končam dnevno delo pri »Enakopravnosti«, se ž njim odpeljem v Chicago in tam opravim čez noč. kar ie treba, zjutraj pa sem spet veder in čil na svoiem mestu v naši ameriški slovenski metropoli.
DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA
v Ljubljani — Kongresni trg 16/11.
vpisuje
v svojo Dvoletno trgovsko šolo in
ostale tečaje ter predmete, kakor knjigovodstvo, stenografijo, pravo itd. ter tuje jezike, kakor nemščino, italijanščino, francoščino i. dr.
VPIŠE SE LAHKO VSAKDO.
Pouk se vrši z dopisovanjem, je oseben in zato uspešen. Vsa pojasnila pri vodstvu zavoda brezplačno.
+ Prošnja. Doktorska diploma na ime dr. Miroslav Zei je bila po pomoti izročena nepravi osebi, ki se naproša, da jo po pošti vrne uradu, ker ima neprilike in stroške samo prizadeta uradnica.
Ifoto
APARATI
VSEH SVETOVNIH ZNAMK
NAJNIŽJE CENE! CENIKI GftATlS! DROGE RIJA žioovskaou
LJUBLJANA MARIBOR
*	Zanimiv primer zHpoznele "elitve ptic.
Kukavice se selijo že v začetku avgusta, mlajše odlete nekoliko kasneje, vendar je selitev končana že okoli 15. avgusta. Cel mesec pozneje, ko navadno odlete te ptice proti jugu, so ulovili v Horjulu kukavico (13. IX.). Ptica se je zaletela v okno in zaradi hudega udarca padla onemogla na tla. Znani lovec profesor dr. F. Novak se je usmilil živalce. Mlado, onemoglo kukavico je ponesel s seboj v Ljubljano. Tu jo je dal v oskrbo ornitološkemu zavodu. Kukavica je nekaj časa živela v ujetništvu — in si opomogla. Moči so se ji v toliki meri povrnile, da so upali, da lahko nadaljuje pot v tople kraje. Zato so kukavico v o mitološkem zavodu obročkali in jo izpustili: veselo se je dvignila v višino in odletela proti jugu.
+ Trgovsko učilišče R°bida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. otvori poseben tečaj za posamezne trgovske predmete, (knjigovodstvo, stenografija, strojepisje, korespondenca, nemščina itd.) ki jih mora znati vsaka pisarniška moč. Vpisovanje v pisarni ravnateljstva: Trnovska ulica 15. (—)
Prt zaprtju m motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
♦	Pet tisoč natakarjev na cesti. Zagrebški natakarji so zahtevali, naj se po zagrebških kavarnah in restavracijah uvede namesto sistema plačilnih natakarjev tako zvani revirni sistem, kakršnega poznajo skoraj po vseh evropskih mestih. Njihovi zahtevi je bilo ugodeno in delavsko sodišče je izdalo odlok, da se tudi v Zagrebu uvede revirni sistem, ter da se uredijo delovni odnosi natakarjev. Posebna skrb je bila posvečena onim, ki največ delajo, a so najslabše plačam. Večina zagrebških delodajalcev pa ni priznala novega stanja, marveč so odpovedali vsem svojim nameščencem. Odpovedni rok je potekel v nedeljo 15. t. m. Tega dne je bilo vrženo na cesto okoli pet tisoč natakarjev in natakaric ter ostalega gostinskega osebja. Hrvatski delavski savez je podvzel vse potrebno, da zaščiti svoje člane. Delodajalcem je sporoče no, da se morajo pokoriti sklepom delavskega sodišča, ker bo v nasprotnem primeru uveden proti njim isti postopek kakor proti verižnikom.
❖	Stavka v Subotlci. V Subotici je začelo stavkati 250 delavcev, zaposlenih pri velikem Hartmanovem izvoznem podjetju. Delavci so zahtevali zvišanje plač in kolektivno pogodbo. Obe zahtevi je podjetje odbilo in delavci so prenehali z delom.
Danes zadnjikrat!	Danes zadnjikrat!
Kot dodatek predvajamo še barvast pevski film »VESELA ŽETEV« KINO UNION, tet 22-21. Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Francoski velefilm
SRČNI UTRIPI
(BATTEMENT DE COEUR)
je ustvaril sodbo, da je
to delo duhovito, polno šarma z nedosegljivo igro Dantelle Darrieux
mM
+ Obsojen zemunSki industrijalec, v Ze-
munu je bil obsojen na trimesečno prisilno bivanje v Južnem Brodu veietrgovec Stevan Švarc. V njegovih skladiščih so oblasti odkrile preko 16 vagonov masti.
*	Prehranbena akcija v Zagrebu. Zagrebška mestna občina bo porabila 25 milijonov dinarjev za nabavo potrebnih zalog hrane in drv. Poleg tega bo osnovan še poseben fond, iz katerega se bodo krili vsi najnujnejši izdatki.
*	Cene moki na Hrvatskem. Maksimirane so bile cene stari in novi moki v Zagrebu, Kilogram stare moke v trgovinah debelo sme stati največ 5 din, v trgovinah na drobno pa 5.25. Bela nova moka se sme prodajati v veletrgovinah po 8.35, v malih trgovinah pa po 8.75 din.
*	Dve novi šoli. Kakor objavlja banska uprava, je bilo 5. avgusta kolavdirano novo šolsko poslopje na Skopicah, srez Krško. Poslopje ima dve učilnici, upravne prostore in stanovanji za učitelja Stalo je 280.000 dinarjev. Dne 26. avgusta 1940 je bilo kolavdirano dozidano šolsko poslopje v Turju, srez Laška Dozidani del obsega eno učilnico, upravne prostore in stanovanje za upravitelja, tako da ima ta šola dve učilnici in dve naturalni stanovanji. Obnovljen je bil tudi ves stari del šolskega poslopja s pritiklinami. Skupni stroški znašajo okrog 300.000 dinarjev.
>ela sužnja
KINO SLOGA — Tel. 27-30
Zanimiva filmska zgodba evropske žene za rešetkami turškega harema. V glavni vlogi VTVIANNE ROMANCE in JOHN LODGE
Danes ob 16., 19. In 21. uri.
* Večerni trgovski tečaj pTl Trgov«feean učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg
2. nudi potrebno izobrazbo vsem onim, ki so čez dan zaposleni in se pouku posvetijo lahko šele v večernih urah. Prijave za vpis v večerni trgovski tečaj, jezikovne tečaje in za pouk posameznih trgovskih predmetov se sprejemajo dnevno v pisarni zavoda. (—)
Iz Ljubljane
u— Draginja na trgu brez *onca ta
Kraj». Včeraj je bil trg bolj skromno založen, a zlasti je primanjkovalo krompirja, ki ga okoliški kmetje ne marajo več dovažati, odkar je mestna občina maksimirala cene na 1.50 din kg. Neka zelenja-darica iz Trnovega, je pripeljala nekaj tako slabega gnilega in malovrednega krompirja, da ji ga je mestni tržni nadzornik zaplenil. A ker boljšega blaga skoraj da ni bilo na ponudbo, so tržnega nadzornika kupovalke nazadnje prisilile do tega, da je
Kompletna garnitura preparatov TA MFCA KOŽE (Hti 22."* Parfumertja »VENUS«, Tyrševa 9	iiijvv
*	Pouk posameznih predmetov (stroje- | pisje, slovenska in nemška stenografija, knjigovodstvo, korespondenca itd., tuji jeziki) se prične 25. septembra. — Izbira predmetov poljubna! Učnina zmerna. — Dnevni in večerni tečaji po želji obiskovalcev. Specialni dnevni stenotipistovski tečaj in posebni večerni trgovski tečaj. — Podrobne informacije daje ravnateljstvo trgovskega učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska oesta 15. (telefon 43-82.) (—)
*	Mrtva roka ga je ranila. Pred dnevi se je v Betini pri šibeniku ponesrečil 21-letni Jere Mikin. Možnar mu je dobesedno odtrgal zapestje desne roke. Ta nesreča je izzvala še eno, nenavadno nesrečo. V bližini se je namreč nahajal Ante Kapov. ki ga je zadela v glavo in hudo ranila mrtva Mikinova roka. Oba sta se morala zateči v bolnico.
*	Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon 43-82) za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši še ta teden, ker je zaradi naknadnih prijav otvorjen še en oddelek. (—)
*	Zahteve sadiloev tobaka. V torek so v Sinju zborovali dalmatinski sadilci tobaka. Zborovalci so sklenili, da bodo zahtevali za prihodnje leto zvišanje produkcije tobaka Namesto 20 milijonov tobakovih sadik naj bi jih prihodnje leto v Dalmaciji zasadili 100 milijonov kakor pred vojno.
*	Smrtni žrvi narasle reKe. V ponedeljek je .prišlo v Gorskem kotaru do pretresljive nesreče. V narasli Kolpi sta izgubila življenje inž. Delimir Katnič, referent za ribištvo, in Vladimir Kolar, gospodarski učitelj. Mudila sta se na službenem potovanju. Namenjena sta bila k izvoru Kolpe, da zbereta potrebne podatke o ribolovu. Srečno sta dospela do izvora in se potem po isti poti vračala nazaj. V vasi Hrvatsko sta hotela s čolnom na drugo stran reke, ne meneč S€ za. močno naraslo vodo, Id je valila s sabo kamenje in grmovje.' Reka je kmalu zagrabila čoln in oba sta se znašla sredi razbesnelih vaiov. Z nadčloveškim naporom sta se skušala rešiti na breg, a bilo je zaman. Doslej so našli samo truplo inž. Katniča.
+ Stenotipistovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2. Vpisovanje se vrši dnevno. Tečaj priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti za prvovrstno pisarniško moč v stenografiji in strojepisju, šolnina najnižja in zato dostopna vsakomur.
*	Nevihte in poplave. Huda nevihta je zadnje dni prizadejala občutno škodo kmetom v Kordunu. Zaradi preloma oblakov so silno narasli potoki in preplavili njive. Silna nevihta je divjala tudi nad vsem Zagorjem in Medjimurjem. Najhuje je prizadeto polje okoli čakovca. Poplavljena je bila vsa koruza krompir in ajda. Močno sta v zadnji noči narasli tudi Kolpa in Sava.
*	Iz uredništva. Dopisniku F. K. na Bledu sporočamo, da ni bila naša krivda, če njegov članek ni mogel iziti Prosimo, da se v bodoče podpišete s polnim imenom, da bomo mogii pismeno odgovoriti.
popularno, pri Slovencih in ostalih Slovanih pa ni na dobrem glasu, saj se je Ro-segger izkazal za odločnega nasprotnika Slovencev. Na njegov poziv so pred vojno zbrali Nemci nad dva milijona kron za po-nemčevalne šole na Slovenskem, "načilno je tedaj, da je Rosegger živel — čeprav le teden dni — v Ljubljani in še bolj značilno, da so bili njegovi glavni dobrotniki, ki so mu pomagali na težavni poti kvišku, trije možje tujega porekla: dr. Svvodoba (čeh), ljubljanski knjigarnar Giontlni (Ita-ijan) in Dawidowsky (Poljak).
Roseggerjeva mladost je bila pestra in burna. Dom njegovih staršev je bil 1200 m visoko na planini Alpel na Gornjem štajerskem. Rodil se je pred 97 leti. V šolo sploh ni hodil, ker ni bilo nikjer v bližini redne ljudske šole. Brati in za silo pisati ga je naučil neki odpuščeni učitelj. Deček jc dobil nenavadno strast do knjig, ki so bile takrat med gorskimi kmeti zelo redka pi-ikazen, saj je bil na kmetijah redko-kje človek, ki je znal za silo brati. Kot pastirček je nekoč dal svojo ovco za staro nabožno knjigo, že zgodaj je začel pisati pasmi in povesti. Ko je bil star 17 let, se je šel učit za krojača, ob prostih urah pa je neugnano čital, pisal in risal. Krojaški poklic ga seveda ni veselil. Leta 1865 je zvedel za ta skriti talent urednik graške »Tagespost« dr. Adalbert Swoboda in mu je pisal, naj mu pošlje v pogled nekaj svojih pesmi in povesti. Rosegger je naprosil nekega moža, da je nesel v Gradec 15 kg težak koš njegovih rokopisov. Dr. Swoboda je opozoril v svojem listu nemško javnost na tega izrednega mladeniča Oglasil se je samo takratni ljubljanski knjigarnar Giontini, da ga sprejme v popolno oskrbo in mu še plača 8 goldinarjev mesečno. Dr. Swoboda je Roseggerja primerno oblekel in ga preskrbel tudi s potnino,
V februarju 1865 je prispel 221etni kroja- | ški pomočnik v Ljubljano. Tu pa je takoj zaslutil, da se ne bo mogel nikdar udomačiti. O njegovem ljubljanskem bivanju pravi Franki v svojem življenjepisu Petra Roseggerja:
»Tu jo bilo vse drugačno kakor v njegovi planinski domovini. Mnogo ljudi je celo govorilo drugačen jezik, ki ga ni Peter prav nič razumel. Pri knjigarnarju Gicn-tinijii je bil prijazno sprejet in tam je tudi slišal zvoke svoje materine besede. Knjige v trgovini so bile tiskane večidel v nemškem jeziku. Toda s knjigami ni mogel imeti pravega veselja, zakaj njegova naloga ni bila, da bi knjige bral in študiral, temveč jih je moral vsak dan izprašiti, urejevati po policah in izlagati iz zabojev ter vlagati v zaboje za odpremo.«
Kmalu je mladega Roseggerja zgrabilo silno domotožje in se je že po sedmih dneh poslovil od Giontinija in od Ljubljane ter se odpeljal v Gradec, kjer ga je po posredovanju dr. Svvobode sprejel v svoio šolo ravnatelj Trgovske akademije Dawi-dowsky. Poslej se je njegovo življenje razvijalo ugodnejše in čez desetletja je Rosegger dosegel velik književni sloves. Presenetljivo je, da je ta sicer ljudomili in s pristno religioznostjo navdahnjeni človek in v mnogih spisih zaradi tople človečnosti prikupni pisatelj tako mrzil Slovence, da nam je želel narodno smrt. Ali so na ta njegov odnos vplivala neugodna doživetja v tistem kratkem času, ki ga je preživel v Ljubljani? Ali pa je v svoji nepoučenosti preveč podlegel vplivu raznih šovinističnih graških listov, ki so imeli za Slovence samo žaljivke in ki so v očitnih krivicah nasproti nam videli vedno samo pravico?
Kaj pripravljajo naša založništva. Kakor izvemo, bo izdala Umetniška propa-
ganda Antologijo italijanske poezije v prevodu pesnika Alojza Gradnika. O tem edinstvenem rokopisu ki obsega izbor italijanske lirike od sv. Frančiška Asiškega do najmodernejših pesnikov. je naš list že pisal in lahko napoved te knjige samo pozdravljamo. Umetniška propaganda bo mdalje iz ala v obsegu 40 tiskovnih pol r u s k o-s 1 o v e n s k i in s 1 o v e n s k o-r u s k i slovar, delo docenta dr. A. I s a č e n k a, avtorja popularnega učbenika »Ne bojino se ruščine«. Prav'tako pripravlja Umetniška propaganda i tali jansko-slo venski in s 1 o-v e n s k c-i t a 1 i j a n s k i slovar v eni knjigi. Slov r.r bo delo doktorjev S t r n a-d a »n T a v z e s a. Založba Modra ctica bo izdPla v bližnjih tednih pivi in drugi del znamenite »Srbske trilogije« S. Jakovlje-viča. Založba Kram napoveduje za bližnje tedne avtobiografski roman dr. Iva šorlija. ki je bil nagrajen s Prešernovo nagrado te zaležbe in v prevodu pesnika M. Klcpči čp. obsežen biografski roman o ruskem pesniku Lermontovu, delo znanega nemškega poznavalca ruske literature A. Lutherja.
O drami Silve Trdinove »V provinci«
prinaša najnovejši »Srpski književni glasnik« poročilo iz peresa T. Potokarja. Pisec sodi prav ugodno o tej noviteti slovenske
dramatske literature.
O sinajskem psaltirju. Član sovjetske akademije N. S. Deržavin je spisal za zbirko »Slavica«, ki jo izdaja ruska akademija, razpravo o poreklu spomenika »Euchologium sinaiticum«. Po sodbi tega ruskega učenjaka je bil slnajski rokopis spisan v tedanjem bolgarskem carstvu med leti 980 in 987 in bi bil potemtakem najstarejši spomenik slovanskega pismenstva. Pisec utemeljuje svojo tezo na podlagi vsestranskega znanja bolgarske in južno slovanske zgodovine.
zaplembo umaknil in zelenjadarica je krompir v kratkem razprodala ves tovor, da so se ljudje skoraj stepli zanj. Ta do-godibica dovolj nazorno priča, da se kriza na našem živilskem trgu zmerom bolj občutno razrašča in da so tudi ukrepi pristojnih oblastev brez moči, če ni zadostnih sankcij za njih izvedbo. V teku meseca septembra so cene raznih vrst živil občutno poskočile, tako da se kažejo kričeče razlike med stanjem 1. septembra in stanjem današnjih dni. Najbolj občutno je prizadela naše družine podražitev moke in mesa, a tudi sočivje in sadje imata že obupne cene. Zdaj je Čas, da bi ljudje svoje shrambe napolnili za zimo, a spričo tolikšne draginje noben nameščenec in delavec ne more misliti na to, ker se plače in mezde ne premaknejo. Jabolka I. vrste so bila včeraj po 6 din, H. po 4, III. po 2 do 3, a hruške so še vedno po 16 do 20, 10 do 12 in 5 do 8 din. Malo več je na trgu grozdja, ki pa je še vedno po 10 do 18 din.
FOTOGRAFINJA
za amaterska dela ter učenka fotografije dobita takoj mesto. — Ponudbe na ogl. odd.
»Jutra« pod »Foto«.
U— Vaja prebivalstva v obrambi pred letalskimi napadi bo v Ljubljani med 24. in 27. septembrom Policija je izdala posebno naredbo o tem in bomo podrobna navodila objavili jutri
u— Zanimiva arheološka najdba Pri kopanju temeljev nove stavbe poleg rudarskega instituta so delavci odkrili precej preprosto izdelan kip rimskega boga. najbrž Jupitra, in nekai starih novcev. Vse najdene predmete je že prevzel naš muzej.
u— Pevsko društvo »S®va« siporoča članstvu, da so spet redne pevske vaje vsak torek in četrtek ob 20. uri v društvenih prostorih Mesarske ceste 4. Ob tej priliki vabimo tudi ostale prijatelje lepe pesmi pa tudi začetnike, da se priglasijo pevskemu zboru »Save«. Tudi v letošnji sezoni bo vodil vaje in pripravil koncerte priljubljeni pevovodja g. Franc Venturini.
u— Kolo jugosiovenskih Sester naznanja, da priredi dne 2. decembra veliko Prešernovo prosjavo, na kar opozarja vsa druga duštva.
u— Knjižnica Delavke zbornice v Ljubljani je v jesensko-zimskem času odprta ob sobotah popoldne od 4. do 8.. dopoldne pa 0-3 10. do 12. kakor vedno. Na vse druge delavnike posluje kakor doslej od 10. do 12. in od 5. do 8.
u— Jenkov plesni zavod v Kazini — edina strokovna šola za družabni ples v Ljubljani — otvori svoje tečaje v ponedeljek 30. t. m. s poukom za začetnike. Otvoritveni večer nadaljevalnih tečajev bo pa v torek 1. oktobra. Vpisovanje dam in gospodov za vse tečaje kakor tudi posebne ure od 25. t. m. dalje v Kazini. Dijaki-akade-miki imajo popust.
u— V nedeljo s Putnikom na Zelenico. (—)
u— Tečaj ruskega jezika, v času. ko
postaja slovstvo mnogih drugih svetovnih narodov bolj ali manj brezbarvno, ko se snujejo med Jugoslavijo in Rusijo ozke trgovske vezi, se obračajo naše oči čim pogosteje k velikemu ruskemu narodu. In poznanje ruskega jezika je vsak dan bolj aktualno, sai poleg drugega odpira vrata v prekrasno klasično in sodobno, vedno sa-mobitno ter zanimivo svojsko literaturo, znanost in umetnost. Zato bo Splošno žensko društvo nadaljevalo svoj tečaj za ruski jezik, a namerava poleg tega prirediti tudi iznova tečaj za začetnike. Oba tečaja se besta vršila v večernih urah. Dostop ima vsakdo. Priglase sprejema knjižničarka Splošnega ženskega društva Cesta 29. oktobra 9. ob torkih, četrtkih in sobotah od 17. do 19. ali pismeno.
u— Hedy Lamarr je Prr zanka. Mnogi
ljubljančani. ki so videli te dni prekrasno filmsko umetnico Hedy Lamarr v kinu Matici v filmu »Kraljica tropskih noči«, ne vedo tega da šarmantna žena ni nika-ka Američanka, temveč da ie Čehinja. doma iz Prage. Prvi njen film. s katerim d je pridobila velik sloves, je bil znameniti češki film »Ekstaza«, ki ie bil tudi Pri nas v Ljubljani z uspehom prikazan. Lepa krasotica ie tedai vzbudila pozornost po vsem svetu in posledica ie bil angažma v Ameriki. Tam je izredno hitro napredovala: igrala ie s Charlesom Boyeriem v filmu »Alžir« in zdai io vidimo s partner-iem Robertom Tavlorjem v vlogi lepe Ma-non kot »Kraljica tropskih noči«, v vlogi ki se njenemu čaru še mnogo boli prilega Splošna sodba Ljubljane ie ta. da ie Hedy Lamarr res prvovrstna krasotica. ki dejansko zasluži ime in slavo prave filmske zvezdnice. Film »Kraljica tropskih noči« pa 1e tudi vsebinsko prekrasen, ganljiv in nudi gledalcem polno nepozabnega užitka Oni. ki ga doslej še niso videli. ne zamude zadnje prilike, kajti film se bo po nažih poizvedbah vrtel v kinu Matici samo danes! (—)
u— Ižansko pusto vanje pred sodniki.
Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Fellaher, se je včeraj ves dan vršila razprava proti delavcu Stanku Jankoviču iz Črne vasi. Jankovič je bil obtožen, da je na pustno nedeljo pri Mokarju na Ižanski cesti z nožem zabodel najprej posestnika Feliksa Škafarja, ki je za posledicami dobljene poškodbe kmalu umrl, nato pa da je močno porezal tudi Alojza Vidmarja. Kritične noči je mnog Ižancev popivalo na domači zabavi s plesom pri Mokarju. Po poinoči je med fanti nastal prepir in pretep. Baje je hotel pokojni Feliks Škafar, ki je bil ugleden posestnik, fante pomiriti, tembolj, ker sta bila med njimi tudi njegova dva sinova Med tema in med Jankovičevimi brati so baje še stari neporavnani računi, ki jih spremlja sovraštvo. Pri tem je stari Škafar moral svojo dobro voljo plačati z življenjem. Ves dan je včeraj sodišče zasliševalo številne povabljene priče. Samo zasliševanje obtoženega ki ga je zagovarjal odvetnik dr. Dinko Puc, je trajalo debro poldrugo uro. Obtoženi se je zagovarjal v smislu silobrana, trdeč, da je dobil s krepelcem po glavi tako močno, da se kasneje ni v polni meri zavedal, kaj je počel. Končno je sodišče po krajšem posvetovanju ob 19.30 razpravo prekinilo. Odločilo se je, izvesti nekatere nove dokazne predloge, ki sta jih stavila državni tožilec in branilec. Razprava, za katero je že včeraj vladalo veliko zanimanje, se bo nadaljevala 1. oktobra ob 10.
Sodna razprava proti trgovcu Selinablu
Ljubljana, 18. septembra
Te dni se je po Ljubljani rnnogo govorilo o trgovcu Francu Schnablu, proti kateremu je bil preteklo soboto izdan odlok o internaciji. Internacija je bila odrejena v smislu uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije.
Kakor je bilo objavljeno so pri omenjenem trgovcu našli vagon moke. ki jo je hranil v Ranzingerjevih skladiščih. Trgovec je bil ovaden in proti njemu je 12. t. m teklla pred okrajnim sodnikom dr. "Karlom Pleiweis9om prva kazenska razprava, ki je bila zaradi izvedbe novih dokazov preložena in se je nadaljevala v soboto, 14. t. m. Pri razpravi je obtoženi v svoj zagovor navajal, da je sicer res imel spravljene v Ranzingerjevih skladiščih vagon moke, da pa je to moko nabavil po posredovanju nekega borznega senzala skupno z nekim trgovcem z Gosposvetske ceste. Lastnika 120 vreč moke sta bila vsak do polovice, moka pa je bila namenjena baje za dva ljubljanska zavoda. Na drugi razpravi je kot priča zaslišani trgovec z Gosposvetske ceste v celoti potrdil Schnablov zagovor. Obtoženi je v svoj zagovor končno navajal še to. da raoke nikakor ai imel namena prikrivati, temveč da jo Je imel spravljeno v skladiščih le zaradi te$a, ker sam ni imel zanjo primerne shrambe, in da jo je strankam tudi prodajal, če so jo zahtevale.
Na podlagi tega dokaznega gradiva je okrajni sodnik razsodil, da obtoženega trgovca ne zadene krivda v smislu uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, in ga je oprostil. Proti tej razsodbi pa je državno tožiistvo vložilo priziv, tako da bo o zadevi razpravljala še višja sodna instanca.
SOKOL
Ljubljana—Zgornja šiška. D asi tudi v teku poletja ni pojenjalo delo v telovadnici in na telovadišču, smo z nastopom jeseni in po povratku mladine s počitnic obnovili delo v telovadnici pri vseh oddelki v polnem obsegu, na kar zlasti opozarjamo cenjene roditelje. Razpored telovadnih ur je razviden z urnikov na društvenih deskah. V nedeljo, 22. t. m. bomo imeli dopoldne društvene lahkoatletske tekme obojega naraščaja in članov. Pričetek ob 9. Popoldne pa se udeležimo nastopa sosednjega bratskega Sokola v šiški. Tudi ostali odseki so obnovili delo. Dramatski odsek študira kar dve igri. Prvo, ki bo z njo dramski odsek otvoril sezono, režira br. starosta, drugo, zabavno komedijo, pa naš simpatični brat Bogo Križmar. Prva bo 6. oktobra ljudska igra »Krivoprisežnik«, druga pa konec oktobra burka »Vaška Venera«. V obeh bodo sodelovali naši najboljši igralci, pa tudi nekatere nove moči — Za proslavo desetletnice ustanovnega občne ga zbora pripravlja poseben razstavni odsek zanimivo jubilejno razstavo, načelni-štvo s prosvetnim odborom pa svečano prvodecembrsko akademijo. Tudi plesni odbor pripravlja spet novo sezono plesnih vaj. Z novembrom prične še ciklus predavanj, na kar sledi vaditeljski tečaj, tako da bo letošnje jubilejno leto res v vsakem pogledu razgibano.
Četrtek, 19. septembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12; Zvoki iz Bolgarije (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Duo harmonik (brata Goloba). — 14: Poročila.
—	18: Vsakemu nekai (Radijski orkester).
—	18.40: Rdeči križ v Jugoslaviji in v Sloveniji (g. Jos. Skalar). — IS; Napovedi poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Flauta solo s klavirjem (g. Slavko Korošec. spremljava prof. M. Lipovšek). — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki radijskega orkestra
Beograd 19.40: Tamburaški zbor. — 20: Humor. — 21: Narodne pesmi. — 22: Sonate za violino in klavir. — 22.30: Plošče. J — 22.50: Ples. — Zagreb 17.15: Bosanske j sevdalirike. — 20: Operne arije — 20.30: • Slovanska gla:*>a. — 21: Zagrebški madri-galisti. — 21.30: Tamburaški zbor. — 22.10: Jazz. — Praga 19.50: Lahka godba. — 20.30: Presno Weberjeve opere »Carostre-lec«. — Berlin 19.15: Malo orkester in solisti. — 20.15: Koncertni večer. — 21.10: Drobne melodije. — 23.15: Nočna oddaja.
Iz Celja
e— Družbi sv. Mohorja v Celju je naklonilo prosvetno ministrstvo 20.000 din podpore.
e—> Smrt priljubljenega oficirja. V bolnišnici ie umrl včerai ob 11.45 do hudem trpljenju v starosti 33 let kaoetan I. razreda g. Urož Pekič. ki je služboval ori 39 pp. Pokojni, ki ie bil do rodu iz Črne gore. je bil kot odličen oficir ter izredno blag in značaien mož sološno priliublien. Bodi mu ohranjen časten spomin!
e— V petem kolu spominskega turnirja dr. A. Schwaba. ki ga prireia Šahovski klub Gaberje. so bili v torek zvečer doseženi naslednji rezultati: Golia : Fajs 0:1, Medved : Hajsinger 0:1. Pukmajster : F. Sehneider 0:1. Esih : Verčkovnik 0:1, Mir-nik : F. CsorgS 0:1. Regner : Domajnkol:0, Ahtik : Rajšek 0:1. Habenšus : J. Sehneider 0:1. Partija Slimžek : E. Csorgo je bila prekinjena.
e— Mcrdno gibanje mizarskih in čevljarskih pomočnikov. Mizarski p močniki v Celiu so predložili svoie zahteva gl de povižania plač. čevljarski pomočniki pa zahtevajo sklenitev kolektivne pogodbe ki nai prav tako tudi izboliša njihov gmotni looložai. Zadevna pogaiania pa se7a; še niso mogoča, ker ie mizarsko in čevljarsko združenje, s katerim nai bi pomočniki vodili pogaiania ukinieno Ta pogaiania bo vodilo Skupno združenje obrtnkov v Celju, ki bo na izrednem občnem zboru v nedeljo 6. oktobra v Celjskem domu izvedlo novo organizaciio združeni
e— Nabiranje prispevkov za Rdeči križ. Opozarjamo. da so nabiralne pole. s kife-rimi nabira društvo Rdečega križa v Celiu prostovoline prispevke še do vštete sobote 21. t. m., žigosane s štampiijko sre-skega odbora društva Rdečega križa v Celju ter opremliene s podpisom predsednika g. dr Jura Hrašovca in tajnice ge Ivanke Zupančičeve Samo nabiralci s temi oolami so upravičeni nabirati prostovoljne prispevke za sreski odbor Rdečega križa.
e— Šoferski izpiti za kandidate s področja predstojništva mestne policije v Celiu in iz laškega sreza bodo v petek 4. oktobra ob 8. zjutrai pri oredstoiništvu mestne policije, kjer nai kandidati čimprej vložiio prošnje.
e— Kradel je na debelo. Policiia ie prijela v torek v neki kolnici v okolici 19-letnega. v Trbovlje pristojnega delavca Franca P. s Svetia nad Celjem, ki ie znan kot nevaren prijatelj tujih koles in drugega blaga. France ie ukradel v celjskem in laškem srezu. zlasti pa v mestu Celju mnogo koles, v Trbovljah oa ie ukradel tudi več oblek in poneveril moško kolo. Ukradeno blago ie poceni prodal in denar po večini zapravil. Pri zaslišaniu ie priznal večino tatvin in tudi omenjeno poneverbo. Kaže. da ima na vesti tudi ostale tatvine koles, ki so bile v zadniem času izvršene v celjskem in laškem srezu. Fanta so izročili okrožnemu sodišču.
e— Promenadni koncert v okviru tedna Rdečega križa priredi celjska vojaška ffod-ba danes od 18. do 19. pred mestnim poglavarstvom v Prešernovi ulici.
Iz Maribora
a— Ne 2, ampak 4 milijone din je vredno zaplenjeno usnje. Kakor smo že v včerajšnji številki poročali, so organi mestnega tržnega nadzorstva in mestne policije iztaknili v nekem skladišču v Kopališki ulici velike množine usnja in sicer v vrednosti okoli 4 milijonov din. Usnje so zaplenili. Z odkritjem velike zaloge usnja v Mariboru je tudi deloma pojasnjeno silno pomanjkanje usnja, ki mu je cena v zadnjem času poskočila za 150%. V zvezi s to zadevo, ki je silno odjeknila po vsem mestu, je tržno nadzorstvo mestnega poglavarstva v Mariboru izdalo naslednji komunike: »Od ponedeljka dne 16. septembra pregledujejo ter popisujejo štiri komisije, sestavljene iz enega člana tržnega nadzorstva in enega policijskega organa, vse zvaloge življenskih potrebščin pri mariborskih trgovcih in tovarnarjih. Te komisije niso ugotovile nikakih prekrškov uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, razen slučaja, kjer je mestno poglavarstvo izreklo začasno zaplembo večje množine usnja in podplatov v Vrednosti okrog štirih milijonov din. O tej odiočbi odloča nadalje sresko sodišče v Mariboru«.
a— Uprava splošne bolnice v Mariboru nam je poslala sledeči dopis: »Med dnevnimi vestmi Vašega cenj. lista, v katerem se je poročalo o avtomobilski nesreči g. industrijalca Antona Tavčarja, je bilo omenjeno, da je bil sprejet v tukajšnjo bolnišnico in od te prepeljan na graško kliniko. Resnici na ljubo izvolite to notico v toliko popraviti, da g. Tavčar Anton nI iskal pomoči v tukajšnji bolnišnici ln se ni tukaj zdravil, temveč v domači oskrbi, odkoder je odšel baje na graško kliniko. Tukajšnja bolnica, ki razpolaga tako ž zdravniki Specialisti, kakor z vsemi potrebnimi zdravilnimi sredstvi ln pripomočki ne pošilja svojih bolnikov v Inozemski zavod. Ako je že klinično zdravljenje absolutno potrebno, potem je na razpolago klinika v Zagrebu in sedaj tudi v Ljubljani.« V. d. ravnatelja: dr. Radšel.
a— Gostovanje gdč. Udovičeve V »Sv. Antončku«. Ker je bila od več strani izražena želja, da bi gostovala gdč. Udovi-čeva v »SV. Antončku«, se je gledališka uprava z njo pogodila za to gostovanje. Gledališki abonenti se opozarjajo, da dobijo to gostovanje v abonmanu.
a_ šahovske novice. Predsnočnjlm se
ie pričel v kavarni »Orieht« šahovski turnir za prvenstvo Maribora, ki ga prireja šahovska sekcija SK železničarja. Zbral je od vseh treh mariborskih klubov najmočnejše igralce. Vodi ga g. Josip Fišer. Prvo kolo se je končalo takole: Regoršek—Ketiš 1:0, Maroti—Certalič 1:0, Dasko—prof. Stupanl:5, Kukovec—Marvin 1:0, partiji Bres—Bien in Geržeij—Babič sta bili prekinjeni. Drugo kolo bo v četrtek 19. t. m. ob 20.
a_ Razpis zdravniških mest. Mestne
poglavarstvo mariborsko razpisuje dve službeni mesti pri mestnem fizikatu, in sicer: eno mesto drugega uradnika zdravnika in eno mesto pogodbenega zdravnika. V poštev pridejo samo mlajše moči. Drugi uradni zdravnik bo nastavljen po službeni pragmatiki za uradnike in ostale uslužbence avtonomnega mesta Maribor, pogod-beul zdravnik pa proti mesečni plači 2500 din. Prošnje je vlagati pri mestnem poglavarstvu v Mariboru do 5. oktobra t. 1.
a_ AbiturJenti, ki So se priglasili za sprejem v V. letnik državne učiteljske šole v Mariboru, pa 8-3 niso bili pregledani, naj se predstavijo ravnateljstvu v soboto 21. septembra ob 8. url.
J a— V nedeljo dne 22. tjn. v®l n» med-klubsko motocikliHično in avtomobilsko
dirko ki bo ob 14.30 na dirkališču Tezno! Predprodaja vstopnic pri Putniku. (—)
a— Razbita pogajanja. Predsnočnjem so se sestali pri »Orlu« zastopniki krojaških mojstrov in pomočnikov, ki so razpravljali o kolektivni pogodbi. Krojaški pomočniki so zahtevali za prvorazredne delavke in najboljše kvalificirane pomočnike 7 din na uro. za ostale delavke in pomočnike pa od 3.25 din naprej. Tudi so pomočniki zahtevali 9 urni delovnik. Pogajanja pa so se razbila in se čuje, da bodo krojaški pomočniki in pomočnice stopili v stavko.
a— Redni avtobusni promet na Pohorje je za letošnjo sezono ukinjen ter se vršijo vožnje na Pohorje od prihodnje nedelje dalje le po naročilu, ako se do prejšnjega dne zvečer do 18. ure prijavi v prometni pisarni na Glavnem trgu dovolj interesentov.
a— Nad življenjem je obupala 20 letna krojaška pomočnica Rozalija P. stanujoča v Frankopanovi ulici 14. Našli so jo nezavestno v postelji, na nočni omarici pa je bila prazna steklenica Uzola. Obupanko so odpremili v bolnišnico, kjer ji skušajo zdravniki rešiti življenje. V ozadju poflku-šenega samomora so ljubezenske zadeve.
cBarstvo
o podržavljen]*! Narodne
Pečaj delnic Narodne banke je občutno nazadoval
Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o foarodrii banki je vzbudua v nasi • gospodarski javnosti mnogo pozornosti. ! Naravno je, da '. ucii ni ostaja brez vpliva j na borzni tec demic. Ker je z novo uredbo m&ksnii.. .na dividenda r.a 8% (to je 240 din pri letnici, medtem ko je znašala v zadnjih ietih dividenda 400 din), je tečaj delnic Narodne banke takoj znatno popustil. Preden se je pričela polemika o poaržavijenju Narodne banke, so delnice notirale na borzi okrog 8000 din. V zadnjem času so se glede na pričakovano uredbo nudile na borzi po 7800 din, vendar ni bilo povpraševanja. V torek, ko so v borznin krogih zvedeli za vsebino uredbe, pa se je pojavilo prvo povpraševanje, toda po mnogo nižjem tečaju, in sicer v torek po 5500 din, včeraj pa je bilo V Beogradu zabeleženo povpraševanje po 6000 din, vendar ni prišlo do prometa.
Nova določba o maksimiranju dividende stopi v smislu uredbe v veljavo s 1. januarjem 1941., tako da bo Narodna banka prihodnje spomlad lahko izplačala za leto 1940 še dividendo po starih predpisih in je vtijetno, da bo ta poslednja nemaksi-mirtmi dividenda izpadla še prav visoko.
Kakor smo že včeraj poročali, je ukinjena določba, po kateri država skupaj z državnimi ustanovami doslej ni smela imeti več kakor 20°/o bančnih delnic. Z ukinjenjem te določbe je dana državi možnost, da ž nakupom delnic postopno poveča svojo udeležbo pri delniški glavnici Narodne banke. V tej zvezi Je spremenjena tudi dosedanja določba glede glasovalne pravivce na občnem zboru. Po dosedanjih predpisih je imel vsak delničar, ki je imel 10 delnic, pravico do enega glasu, vendar nihče ni rftogel imeti več nego 100 glasov, četudi je imel več nego 1000 delnic. Sedaj je ta Omejitev ukinjena in daje vsakih 10 delnic pravico do enega glasu brez omejitev. S to spremembo dobi država kot delničarka tudi na občnem zboru ono število glasov, ki ustreza razmerju njene udeležbe pri glavnici. Seveda pa ta spremeba glede glasovanle pravice nima več mnogo praktičnega pomena, kajti pravice občnega zbora delničarjev so sedaj zelo omejene. Po spremenjenem zakonu zbor delničarjev ni več »vrhovni organ Narodne banke«, temveč le še »predstavnik delničarjev«. Ukinjena je dosedanja pravica občnega žbora, da izvoli člane
Danes se sestane jugoslo-vensko-nemški stalni gospodarski odbor
Za trgovinska pogajanja z Nemčijo v okviru jesenskega Zasedanja jugosloveh-sko-nemškega stalnega gospodarskega odbora vlada v naših gospodarskih krogih veliko zanimanje. Zasedanje se bo pričelo v četrtek. Na dnevnem redu je predvsem vprašanje ugotovitve naših izvozniških kontingentov za novo gospodarsko leto. Poleg tega pa je važno predvsem vprašanje določitve novega tečaja za klirinško marko. Kakor smo že poročali, zahteva Nemčija, da se določi tečaj klirinške marke na 17.82 (sedaj znaša 14.80), kar bi ustrezalo oficielnemu tečaju devize Berlin.
V tej zvezi pa je za naše uvoznike izredno važno vprašanje, po kašnem tečaju bodo poravnali obveznosti za že uvoženo nemško blago. Nemčija nam je v zadnjih letih dobavljala mnogo blaga na dolgoročni blagovni kredit, kar je v znatni meri omogočilo, da je zavzela že pred vojno prvo mesto v naši zunanji trgovini. Naši uvozniki so kaikulirali s tečajem klirinške marke, ki je veljal v trenutku, ko so sklepali posle, odnosno ko so prejeli blago, računajoč, da se tečaj klirinške marke ne bo bistveno spremenil, saj je šlo v zadnjih letih prizadevanje jugoslovensko-nemškega gospodarskega odbora za tem, da se tečaj klirinške marke čim bolj stabilizira. Naši uvozniki zato trdno pričakujejo, da jim bo omogočeno plačilo starih obveznosti po sedanjem tečaju, tembolj, ker obstaja v tem pogledu zagotovilo Narodne banke, ki je bilo uradno izdano prejšnji mesec. Tudi pri tem tečaju bodo mnogi uvozniki, ki so blago uvozili na daljši kredit v letu 1938 ali 1939, morali plačati itak za 1 din višji tečaj, kakor so svoj čas kaikulirali, ko je marka notirala 13.80. Drugačna rešitev bi pomenila za vse naše gospodarstvo veliko škodo.
Pred maksimiranjem cene krompirju
Od Zbornice za trgovino, obrt in industrijo smo prejeli naslednje obvestilo: Kakor doznava zbornica, se na merodajnih mestih z možnostjo, da bodo cene krompirju V Sloveniji maksimirane in bi se utegnilo zgoditi, da dobijo javne aprovi-zacije pravico zaseči proti olačilu po maksimalnih cenah zalogo krompirja tudi pri trgovcih. Zato moralo trgovci z deželnimi pridelki rhčunati pri nakupovanju krompirja š tem. da so bile v Sloveniji lansko leto 'cene krompirja Zaradi šlabe letine nenormalno visoke ift da se letos V tem primeru ne bodo mogle obdržati ha tej višini.
Pri evehtueinem maksimiranju cen krompirja ie računati, kakor čujčmo. 16 z uporabno vrednoštio krompirja in z odnosom. ki ie obstoial vedno na trgu med povprečno ceno pšenične moke na drobno iti ceno krompirja. Uporabna vrednost | krotnpirla znaša samo eho ČetfMno upt>-i rabne vrednosti molke Cen a kromnifin ee j je fflbalH vedno V Višlfti ene četrtine do i ene tretjine povprečne pšenične moke. Ce-
upravnega odbora, ker se sedaj vsi člani upravnega odbora skupaj z guvernerjem in obema viceguvernerjema postavijo S kraljevim ukazom na predlog finančnega ministra in v sporazumu s predsednikom vlade.
Za bodoče poslovanje Narodne banke pa je važno, da so člani upravnega odbora
neodstavljivi, medtem ko se lahko guverner ali pa viceguverner lahko odstavi s kraljevim ukazom na pred'og finančnega ministra in v sporazumu s predsednikom vlade. Možnost odstavitve guvernerja in viceguvernerjev je obstajala že po dosedanjem zakonu. Člani upravnega odbora, ki se imenuje s kraljevim ukazom, se po novem zakonu ne morejo odstaviti, dokler teče njihova funkcijska doba, ki traja šest let. S tem je deloma ustreženo zahtevi po neodvisnosti upravnega odbora Narodne banke od vlade.
Bodoči Upravni odbor Narodne banke bo brez guvernerja in viceguvernerjev štel 22 članov, od katerih bo 11 imenovanih iz vrst delničarjev, od ostalih 11 pa bo 5 članov lahko imenovanih iz vrst aktivnih državnih in samoupravnih uslužbencev.
Občni zbor bo imel v bodoče le pravico izvoliti štiri člane nadzorstvenega odbora, med tem ko bodo ostali trije člani nadzorstvenega odbora, imenovani s kraljevim ukazom. Pravice nadzorstvenega odbora pa so zelo omejene in tudi funkcijska doba članov bo trajala tri leta. Svoje pripombe glede poslovanja banke predlaga nadzorstveni odbor guvernerju Ce organi Narodne banke pripomb nadzorstvenega odbora ne osvojijo po novih statutih, je guverner dolžan predložiti stvar finančnemu ministru v odločitev. Delničarji imajo poleg zastopstva v nadzorstvenem odboru na občnem zboru le še pravico zahtevati pojasnila o predmetih v zvezi s poročilom odnosno v zvezi z zaključnimi računi in poslovanjem banke ter pravico sklepati o razdelitvi dobička in o rezervnih fondih, ki pripadajo Narodni banki.
O razreenici članom upravnega in nadzorstvenega odbora ne glasuie več občni zbor. temveč daie to razrešnico na občnem zboru vladni komisar v imenu finančnega ministra. Občni zbor ima vrhu te<?a le še pravico skleniti, da se določen predmet stavi na dnevni red prihodnjega občnega zbora.
na pšenične moke ie danes visoka, vendar v povprečju ne presega 5.5 din za kg.
Povsem izključno ie po mišljenju merodajnih činiteljev. da bi mogla v primeru maksimiranja cena krompirju presegati eno četrtino gornje povprečne cene za moko. Trgovci, ki bi kupovali krompir dražje. utegnejo utrpeti občutno škodo, ako se določijo kasneje nižje cene in dražje kupljene zaloge prisilno odkupijo.
Proti navijanju c en surovim kožam
V torek in sredo je bila pri Zvezi indu-strijcev v Ljubljani konierertca zastopnikov usnjarske in čevljarske industrije dravske banovine. Na konferenc? so razpravljali o polložaju naše usnjarske stroke ter o težkočah, ki so nastale glede preskrbe obratov s potrebnimi surovinami zaradi prenehanja uvoza surovih kož iz prekomorskih držav ter prepovedi izvoza takih kož iz banovine Hrvatske Konferenca je sprejela potrebne sklepe glede korakov, ki se morajo podvzeti, da se onemogoči brezvestna špekulacija in navijanje cen surovih kož ter izvede pravilna razdelitev razpoložljivih surovin na posamezna usnjarska podjetja. To je potrebno da se omogoči redno obratovanje podjetij in nadaljnja zaposlitev delavstva.
Posebno deputacijo zastopnikov usnjarske in čevljarske industrije ie 18. t. m. sprejel ban dr. Natlačen Gospodu banu je deputacija predočila nevzdržen položaj usnjarske stroke ter ga zaprosila za nujne ukrepe v cilju, da se omogoči redna produkcija usnjarskih izdelkov in da se istočasno zaščitijo konsument? pred pretiranimi cenami, s katerimi je računati, ako se ne omeji neupravičen porast cen za surove kože. Gospod ban je vzel izvaiana in želje deputacije na znanje ter obljubil svojo vsestransko podporo.
Stanje klirinških računov z inozemstvom
Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji, ki je 8. septembra dosegel izredno nizko stanje 3.2 milijona mark, se je v drugi četrtini septembra dvignil za več nego 1 milijon mark, tako da je dosegel 15. t. m. znesek 4.26 milijona mark. Ta številka nam pove, da je moralo biti 15. septembra v naši državi za 4.3 milijona mark neprodanih klirinških čekov. Vsiljuje se Vprašanje, kje so ti klirinški čeki. Ker ni verjetno, da bi bili v celoti V rokah onih privatnih uvoznikov, ki jim še poteka razmeroma kratek rok, do katerega morajo sprejete čeke vnovčiti, je verjetno, da je znaten del teh čekov pri državnih ustanovah, zlasti pri Prizadu. Tudi saldo naših terjatev v češkotaoravftkem protekto-ratu, ki je 8. septembra dosegel izredno nizko stanje 2.8 milijona KČ, se je do i5. septembra dvignil na 5.3 hiilijorta KČ. Verjetno jfe, da se bo dotok klirinfikih mark Se povečal in da b6 tudi vsota razpoložljivih zneskov V kliringu s češkomoravskim protektoratom narasla, ker je sedaj prav v teku izvožna sezona.
Od ostalih aktivnih kliringov zaznamuje klirinški račun z Bolgarijo zmanjšanje salda naših terjatev od 4.0 na 2.5 milijona din, medtem ko je saldo naših terjatev v Turčiji ostal na nespremenjeni višini 4.9 milijona din. Prav tako ni sprememb v klirinških računih s Francijo in francoskimi kolonijami.
Med pasivnimi kllrlngi izkazuje klirinški račun z Italijo le Se majhno nazadovanje salda našega dolga, in sicer od 21.2 na
20.5	milijona din. Saldo našega klirinškega dolga v Madžarski se je povečal od
14.6	na 15.8 milijona din, naš dolg v Romuniji pa se je zmanjšal od 7.0 na 6.6 milijona din. Ponovno je v drugi četrtini septembra narasel nai klirinški dolg v Slovaški, ln sicer za 0.5 na 24.1 milijona Ks. Nai dolg v kliringu z Nizozemsko pa se je povečal od 87.000 na 67.000 holandakih goldinarjev.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t. m zaznamuje zmanišanie obtoka bankovcev za 79.3 milijona din. tako da Je znašal obtok 15. septembra 12.158 milijonov (lani 8690). Vzporedno so se obveznosti na ookaz povečale za 186.8 na 2597 milijonov
Zlata podlaga se le v drugi četrtini septembra povečala za 11.5 na 2367 miliionov stabilizacijskih din (lani 1986^ v stvarni vrednosti 3788 miliionov din Devize ki se ne všteielo v podlaeo so oravtako narasle za 24.7 na 516.9 miliiona din (lani 532). Menična ln lorrbardna nosila so nom-vno nazadovala in so se v drugi četrtini septembra skrčila za 11.1 na 1616 milijonov din (lani 2394) Zato oa se ie oovrč^l eskont bonov za narodno obrambo za na-daljnih 131 miliionov in ie dosesel 5025 milijonov din
Glede na stvarno vrednost zlate codlaae v višini 3788 milijonov ie 15 t m znašala zlato kritie obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 2557*V
Gospodarske vesti
= Odkupne cene za pšenico v Sloveniji. Kraljevska banska uprava obvešča, da bodo odkupne cene pšenici v Sloveniji enake odkupnim cenam pšenice v Vojvodini. Da bi se izednačile cene moke iz domače in uvožene pšenice, se bo pobiral preko Gospodarske zveze izravnalen prispevek 27 din za 100 kg v korist banovinskega sklada za aprovizacijo, ki je ustanovljen z ba-novo odreJbo z dne 11. septembra 1940 v svrho podpiranja siromašnega prebivalstva v Sloveniji.
Borze
18. septembra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 53, v Beogradu pa je bilo povpraševanje po 52. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali po 91. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo pri slabi tendenci povpraševanje po 438 (v Beogradu je bil promet po 439). Delnice Narodne banke so glede na maksimiranje dividende po novem zakonu občutno popustile in sicer od 7600 na okrog 6000.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 178.27 — 181.47, New York 4425 — 4485, Curih 1009.84 —- 1019.84. Tečaji na svobodnem trgu: London 220.46 — 223.66, New York 5480 — 5520, Curih 1247.90 — 1257.90.
Curih. Beograd 10. Pariz 9.80 (bankovci 6.45), London 16.70 (bankovci 7.80). New York 439 (bankovci 440). Milan 22.1750, Madrid 40. Berlin 175.40 (registermarke 52.75).
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna šk-da 438 den., 4% agrarne 50 den.. 4% se v srne agrarne 51.50 den.. 6"/« begluške 78 bi.. 6°/t dalm. agrarne 70.50 den.. 69/o šumske 69.50 den., 7°/o stabiliz. 93 den.. 7u/o invest. 97 den.. 7% Seligman 100 den.. 7°/« Blair 94 den.. 8% Blair 99 den.: delnice: PAB 191 den.. Trboveljska 295 — 300. Gutmann 45 den.. Šečerana Osijek 205 den.. Sečsrana Vel. Bečkerek 600 den.. Isis 35 den den.. Oceania 550 den.. Jadranska 400 den.
Beograd. Vojna škoda 438.50 — 439.50 (439), 4% agrarne 52.50 den.. 4% severne agrarne — (52). 6°/« dalm. agrarne 68.75 — 69.25 (69). 7°/o invest. 99 den.. 7% Seligman 102 den.. 8%> Blair 99 den.. Narodna banka 6000 den.
Blagovna tržišča
4ITO
+ NovoSadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo oikupne cene po uredbi. OveS: baški, sremski 300 — 302.50. Rž: baška 355 — 357.50; ban. 352.50 — 355. Ječmen: baški in sremski 340 — 345;
pomladni 960 — 400. Koruza: baška 342.50 — 345. Moka: franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka ta vreč: »Og« ln »Ogg« 723; krušna moka 858. Otwi franko mlin brez skupnega davka m vreft: 180. Fižol: baški ln sremski beli brez vreč 430 — 485.
Iz Brežic
Poplave v brežiškem okraju. Toliko deževnih dni ko letos že dolgo ne pomnimo. Pod savskim mostom * Brežicah je voda dosegla 3 m nad normalo. Vsi pritoki Save. Sromljica, Negvad. Gabernic« ta drogi, so se razlili preko travnikov in tijiv, s katerih Se niso pospravljeni letošnji pridelki Po nekaterih krajih zaradi deževnih dni še niso skopali vsega krompirja in grozi nevarnost, da bo tudi krompir uničen, ki je glavna hran« našemu ljud*tvu. Najbolj prizadeti so Mostet in Sela in Dobava, ki leži ob meji banovine Hrvatske, ter kraji Trnje in Črnec, ki spsdata pod občino Brežice. Poplavljena je bila tudi banovin-ska cesta, ki drži preko Črnca v Globoko in Pišece ter je bila za pešce in kolesarje nekaj Časa neprehodna.
Himen. Pretekli teden »ta se poročila brivski mojster g. Božidar VaHec Iz Brežic in gdč Micika Goličeva. zvaničnica sreskega načelstva v Brežicah. Vsi jima želimo na življenjski poti obilo sreče!
Ni imel sreče. V Brežicah je v zadnjem času bilo ukradenih okrug 6 koles, ki jih prijatelji tuje lastnine potem prodajajo v sosednjo banovino. Te dni je obiskal naše mesto neki Stjepan iz banovine Hrvatske z namenom, da poskusi izmakniti bicikel in ga nato vnovč« Ves popoldar se je sprehajal po mestu, pa je nam prstal pozoren stražnik. Slekel je svojo službeno obleko, si nadel delovno in odšel na oprezovanje. Ker mladi Stjepan ni ime' sreče v mestu, jo je ubral na periferijo Oko stražnika ga je oprezno zasledovalo Pred Zagodetovo trgovino je bilo naslonjeno lepo kolo. Zmikavt ga je urne za;ahal in pobegnil po klancu proti Savi. Podjetni občinski stražnik jo je ubral tudi s kolesom za njim. Kmalu ga je dohitel in ga krepko zagrabil. Stražniku je Stjepan izpovedal, da je bilo baš ta dan tudi njemu ukradeno kolo in je hotel dobiti zameno. Seveda temu izgovoru tudi na sodišču niso verjdli. Ukradeno kolo je bilo vrnjeno lastniku, ki se je nato veselo odpeljal na rešenem kolesu proti domu.
Draginja v Trbovljah
Trbovlje. 18. septembra
Trboveljski trg ie bil na sobotni plačilni dan kljub slabemu vremenu 7elo dobro obiskan. Polna zaposlenost rudniškega delavstva se seveda pozna v vsem trbov^li-skem gospodarstvu, kljub temu da tudi rudar poleg vseh postopnih izboljšani delavskih mezd zelo težko kliubuie itkemu draginjskemu valu. ki se vedno boli občutno uveljavlja posebno v našem indu-striiskem reviriu. Na trgu so bili v soboto običajni prodajalci živil iz Savinjske doline in Dolenjske. Precej je bilo sadja raznih vrst oo razmeroma zelo visokih cenah. Dolenjska jabolka 5 do 6 din kg (lansko leto 2 din), slive 8 din kg (lani 1 do 2 din), grozdje 12 do 14 din. dalmatinske sveže smokve 10 din kg. Sadia ie letos zelo malo ter ie s svoiimi visokimi cenami skoraj nedosegljivo trboveljskemu žepu. Od sočivja so nudili paradižnike po 5 din kg. melanzane 5 do 6 din kg: zelena paprika je poskočila že kar na 2 do 3 komade za dinar. Prvi letošnii voz krompiria so hitro razprodali po 2 din kg. Sicer gre pri nas krompir v prodajo tudi po 2.25 do 2.50 din kg. Jajca so 7 do 8 kom. za 10 dinarjev. Mlekarski proizvodi so v slavnem obdržali isto ceno. vendar ie med našimi prodajalci mleka iak pokret. da se c~na spet zviša. Perutnine ie letos malo na ponudbo. a še tista, ki io dobiš na trgu. ie zelo draga. Tokrat so nudili petelinčke po 36 do 44 din za par. kotoc<ši pa po teži 40 do 50 din kljun. V splošnem lahko trdimo, da Trbovlje glede cen vseh življenskih potrebščin prednjačijo najdražjim slovenskim mestom ter prevladuje vtis. ko da ie trboveljska drasinia 9amovolina gospodarica. kateri se mora potrošnik utoniti brez ugovora. Bog ne dal. da bi se kdo le lahno pritožil, nikjer ne bo našel zaslrm-be. vge kar se bo Čutilo prizadeto, bo skočilo po taki črni ovci! Najbolj občutno draginjo seveda državni nameščenci in mali ljudje s skromnimi pokojninami! Skrajni čas bi že bil. da bi se našim T*ro-tidraginjskim odborom dalo iačiih pravic ter bi lokalni oblastveni čin?tel1i 8p1oh boli pazili na dostikrat Orav svolevolino gibanje cen. ki bodo. če se bo to nadaljevalo v tem tempu, med industrijskimi sloji gotovo pripravile razooloženie. kakršno nam ie v današnjih časih naimani potrebno!
Skrivnost Mouniba Beya el Solhe
Razprava proti njemu je zastavila vprašanje, ali je Mounib »pošten" vojni dob&čkar ali mednarodni slepar
Ljubljana. 18. sept~mb^
Pred malim kazenskim senatom, v katerem sta ood predsedstvom s. o. s. Ivana Breliha sodelovala s. o. s. Lederhas in dr. Fellaher. se ie danes zagovarjal Mounib Bey el Solha. ki ie pred nedavnim dvignil precei prahu v Ljubljahi in v Mariboru kot dobavitelj mesnin za armado francoskega generala Weyganda v Siriji.
Vsa pojava Mouniba Bev el Solha. tipičnega Ori en talca, zaradi katerega je sil pri današnji razpravi potreben precej obširen aparat s tolmačem za angleščino in francoščino, le precei taiinstvena. Sam Se izdaja za trgovca iz BevroUtha. Sirskega državliana s premoženiem v Sirili, ki le potoval kot komisar tamošnie tvrdke Cha-fic Sraga, in po potnem listu ie »propri-čtan«. Njegov potni list preteklih dveh let je zelo pestra slika njegovih romani križarieni do vsel Evropi, zlasti pa »o tx>-dunavskih državah. Pred nedavnim mu 16 ljubljanska policija dovolila začasrto bivanje v Ljubljani in to ie Bev el Solha uporabil na tak način, da ie končnd priromal v klešče kazenskih paragrafov zftradi prevar. Kakor ie našim bralcem gotovo 3e V spominu, se ie nastanil v hotelu Metropol, tam Spal in jedel, obenem oa se le obrnil na priBtolhO zbornico PO naslove tvrdk. ki bi bile v staniu. dobavljati Vagonške Pošiljke svežeea lft konserviranega mesa armadi generala Weygahda na vfchodu. Ni bilo dolgo, ko so začele rOroati v njegov
žep ponudbe ljubljanskih ki mariborskih tvrdk. Pogovarjali so se za vagonske pošiljke svežega mefla in izbranih konzerv, franco Trst Solha ie tvrdkam natvezeL da ima odprt račun pri Schweizerische Kreditanstalt v Zurichu. a ko ie tvrdka Slamič preko Ljubljanske kreditne bank« napravila potrebne poizvedbe, ie izvedela, da 1e ime Solhe tam znano le po tem. da so se tudi od drugod enako zanimali zanj, da po odprtega računa nima. Medtem Je Solha sedel v M^trooolu. se vozil tudi v Maribor, vse. s katerim le prišel v stik. oa je »v trenutni zagati« opeharil tudi za neka i tekočega denarja. Najbolj še hotelskega slugo, ki 1e imenitnemu gospodu posodil nad dva tisočaka.
Toda v smislu njegovega zagovora tu ni Šlo za nikakršne prevare. On le mnenla. da do izvedbe ponudb itak ne bi bilo moglo priti, dokler ne bi bil otvorjen bančni kredit, v hotelu pa da zato ni poravnal računa, ker ea nihče ni terial. Vse druato pa so bila navadna posojila. Državno tožilstvo v Liubljani ie mnenja, da gre ori zanimivem Orientalcu za prevare velikega obsega ln da 1e Solha glkleoal velite Pogodbe le zato. da bi imel sredstva za prevare. — Današnja razprava, na kateri «• obtoženega Ortentalca zagovarjal dr. Vr-tačnik. Je bila Prekinjena zaradi zaslišanja hotelskega sluge. Nadalievala se bo pred mali kazenskim senatom 2 cktobra dopoldne.
Smrt t letalski bitki
V petek se je po MIlanu raznesla vest, da je znani fašistični prvak, inženir Tonla Chlodl iz Vidma junaško padel v letalski bitki nad Malto.
LetaliSče pod točo bomb
Druga repatica
letošnjega leta
Kopernikov zavod v Berlinu-Dahlemu je sporočil, da so te dni na novo našli Whipp-leovo repa ti co, ki so jo odkrili 1.1933. ▼ Ameriki. Prve dni tega meseca je stala r ozvezdju Vodnarja, tik ob ozvezdju Sare. Fotografska plošča jo je registrirala kot zvezdico 15. reda in je bila torej Se deset tisočkrat> slabejša po svoji svetlobi nego najmanjša zvezda, ki je še vidna prostemu očesu.
Whippleova repatica je druga repatica letošnjega leta. Prvo je odkril budlmpe-štanski astronom Kulim 6. januarja kot objekt 16. velikosti. Sprva so jo smatrali za majhen planet, šele t marcu so ugotovili, da gre za repatlco. V primeri z lanskim letom se je letos pojavilo zelo malo kometov. Lansko leto jih je bilo do septembra že deset, vse leto pa so zabeležili trinajst novih repatlc.
London pod zemljo
Wendel Willkie
12S.O0O ha zemlje za ruski bombaž
Novo središče kulture bombaža ob reki Sir Daiji
Namakalne naprave so letos v Rusiji zelo napredovale. Ogromna država ima ta čas skupno za 70.000 km namakalnih prekopov, 137.000 hidrotehničnih naprav in 373 umetnih jezer. V dolžino meri vse omrežje za umetno namakanje 700.000 km in 6 milijonov hektarjev zemlje, ki je bila prej puščava, so spremenili v polja, ki dajejo kolhozom bogato letino žita, bombaža, riža in drugih pridelkov.
Zelo obsežno ozemlje, ki ga umetno na-
makajo, se razprostira ob reki Sir DarjS, kjer je sedaj središče ruske bombažne kulture. Tu pridelajo 36 odstotkov vse svetovne proizvodnje bombaža. Na desni strani Sir Darje gradijo ta čas velik Severni Ferganski prekop, ob levem bregu Kar Darje pa dokončujejo odcep tega prekopa. Ko bodo ta dela končana, bo razpolagala Rusija z novimi 125.000 ha nove plodne zemlje.
ANEKDOTA
Francoski kralj Henrik IV. je bil po postavi neznaten, zanemarjen in celo grd.
Madame de Simier, ena izmed prvih dam v Parizu, ki se ni mogla sprijazniti z mislijo, da je ta skromni protestant iz Pi-renejev za vedno nadomestil vladarje iz rodbine Valois, ki so ljubili sijaj in razkošje, je dejala o njem. potem ko so mu jo predstavili:
»Videla sem kralja, nisem pa videla Veličanstva.«
Henrik se je zasmejal, ko so mu to povedali. Potem je zamišljeno pripomnil: »Človek je pač lahko samo eno izmed obojega.«
Slika prikazuje bombardiranje 10 km jugovzhodno od Londona ležečega letališča Biggin Hilla po nemških letalih, številke označujejo posamezne važne zgradbe letališča, v občrtanih delih je videti stebre dima in ognja, ki jih povzročajo eksplodirajoče bombe
Nesmrtne Stanke
Zanimivi poskusi na kliniki v Cordobi
Znani so mnogoštevilni primeri, da so se delci človeškega tkiva v primernih redilnih raztopinah ohranili živi mnogo let, čeprav so bili ločeni od telesa. Kako odporno pa je še tkivo človeškega organizma, so pokazali poskusi, ki jih je delal prof. Busse-Gra-witz na neki kliniki v Cordobi.
Niti strup niti zelo nizke temperature niso mogle uničiti ločenih delov tkiva. Tkivo, ki ga je hranil 38 Ist v alkoholu, je pokazalo nove znake življenja, reakcijo na določene preizkuševalne snovi in rast v novih redilnih tekočinah, šele temperatura okrog 200 stopinj Celzija je mogla uničiti življenje, ki je dremalo v teh stanicah.
Pred nekoliko tedni je isti raziskovalec napravil senzacionalne poskuse s človeškimi mumijami. V gorovju na severozapadu Argentine je našel trupla Indijancev, ki so živeli še pred Inki, torej pred 600 leti. V podzemeljskih jamah so se ta trupla v mumificirani obliki izvrstno ohranila. Dele tkiva teh mumij je dal v tri različne re-dilne raztopine in je v svoje presenečenje j ugotovil, da je bilo življenje celo v njih. Iz ! odrezanega, mumificiranega tkiva so zrasle nove stanice in se množile z delitvijo.
Busse-Gravvitz je šel tedaj še dalje. Narodni muzej v La Plati mu je dovolil izre-zati koščke tkiva iz egiptskih mumij, ki so stare okrog 5300 let. V recivu je tkivo oživelo! Mikrofotografije, ki jih je napravil učenjak, kažejo razločne znake novega razvoja. In to velja za tkivo iz vseh dvanajst prastarih mumij, ki jih je na ta način preizkusil.
Busse-Gravvitz sklepa iz svojih posled-kov, da so stanice mrtvega človeškega organizma v nekem stanju dremanja, iz katerega pa se v primernem redivu lahko obude. Osebna smrt in smrt stanic sta tedaj dve popolnoma različni stvari. Nove raziskave so tem važnejše, ker odpirajo poglede v zamotani problem pravira življenja Po Virchovvu je stanica zadnja človeška enota, po najnovejših raziskavah pa je verjetno, da so zadnji in najmanjši nosi-telji življenja molekuli, ki se zbirajo v jedra in stanice.
Italijanski aeroplani so čredi orošlega tedna bombardirali Jeruzalem. Več poslopij je bilo porušenih. Ubili so 96 oseb. 124 pa jih hudo ranili.
Majhne izgube
v BritsHd Somaliji
Kakor poroča rimska agencija Štefani, je imela Italija pri zavzetju Britske Soma lije prav majhne izgube. Italijanska vojska je imela 50 mrtvih in 20 pogrešanih, kolonijalne čete pa so izgubile 150 mož. 1300 domačinov ie bilo ranjenih, sto pa iih pogrešajo.
Konec dopisništva v Moskvi
Ameriški list »New York Times« poroča, da je opustil svoje dopisništvo v Moskvi, ker sovjetska cenzura ovira delo ko-respondentov. List je imel uredniško podružnico v Moskvi celih zadnjih 18 let.
I Vhod v eno izmed neštetih zaklonišč, v katerih prebijajo Londončani svoje noči
Najhitrejša lokomotiva
7a železniški progi Benetke—Milan je prišla v promet najhitrejša italijanska železniška lokomotiva ki vozi z brzino 140 km na uro.
Mrki Meduzinega očesa
Zakaj se spreminja svetloba zvezde Algola
V tem času je v večerni uri na severovzhodu in na vzhodu opaziti vrsto petih zvezd drugega reda, ki se dviga od leve proti desni in gre skozi ozvezdja Perzeja, Andromede in Pegaza. Prva teh zvezd na levi pripada Perzeju in se imenuje Algenib. Kakšnih osem stopinj ali osem centimetrov desno od njega, če držimo merilo v iztegnjeni roki proti nebu, je videti zvezdo Algol, ki je v splošnem enako svetla kakor Algenib. če bi pa to zvezio opazovali dalj časa, bi ugotovili, da se njena svetloba pogostoma spreminja, in sicer se v štirih urah in pol zmanjša za več nego en zvezdni svetlobni razred, v nadaljnjih štirih urah in pol pa zopet narase do prejšnje vrednosti.
Ta Algol, ki mu arabsko ime pomeni »hudič« in ki so ga stari Grki imenovali Meduzino oko, je prav za prav dvojna zvezda. Sestoji iz temnega in iz svetlega sonca temno obkroži svetlo zvezdo v 69 urah in pri tem se od časa do časa postavi tako med svetlo sonce in zemljo, da ga zakrije. Spremenljiva svetloba Algola ni torej nič drugega nego silno oddaljen sončni mrk, ki ga opazujemo s prostim očesom. Zanimivo pa je še to, da so ti Al-golovi mrki prav za prav nekaj, česar več m, kajti svetlobni žarki morajo od te dvojne zvezde do nas opraviti kakšnih sto svetlobnih let dolg pot in mrk, ki ga danes opazujemo, se je v resnici dogodil pred toliko leti.
Prašiči z dvema nogama in ptice brez peruti
Narava je čudovito muhasta. V Ameriki je svinja skotila tri mladiče, ki je imel vsak samo po dve nogi Baš ta nesreča pa je bila pujskom v »srečo«, kajti mesarjih je kupil, navadil jih je stopati po dveh nogah in so postali pravi cirkuški in filmski zvezdniki.
Kar se je zgodilo tem pujskom izjemno, se dogaja kiviju redno: ta ptica se rodi in živi brez peruti. Njena domovina je Nova Zelandija, kjer jo domačini lovijo in redijo zavoljo njenega okusnega mesa, tako da spada že med vrste, ki izumirajo. Kivi zasledovalcem pač ne more uiti, saj ima peruti samo v okrnelem stanju v okostju. Repa tudi nima. Kadar ptica stoji in skrije glavo, je od daleč videti podobna krogli.
Smrtna nesreča v Bologni
Generalni nadzornik italijanske državne policije dr. Andrea se ie smrtno ponesrečil na vožnii z avtomobilom v Bologni.
Stric Sam te potrebuje!
Skok na vlak v gibanju
V Wilhelmshavnu se je morala zagovarjati mlada mati, ki je s svojo nepremišljenostjo zakrivila smrt svojega otroka. Z otrokom v naročju je s perona predmestne postaje stekla proti vlaku, ki je že odhajal. Ne meneč se za svarilne klice železniškega osebja, je skočila na stopnico, pri tem ji je otrok zdrknil z naročja in je našel pod kolesi strašno smrt. Z ozirom na to, da je bila z otrokovo smrtjo že več nego preveč kaznovana, je sodišče izreklo milo sodbo in ji naložilo samo 70 mark globe.
Finska plačuje
Ameriko so preplavili stari plakati iz leta 1917-18, ki pozivajo mlade ljudi, naj se javijo nabornim komisijam. Slika nam kaže enega izmed teh lepakov, ki predstavlja znamenitega strica Sama in veli: »Potrebujem te za vojsko Zedinjenih držav!«
Šest francoskih vojnih ladij na Atlantiku
republikanski kandidat za ameriškega državnega predsednika, je na svojih zborova-	j njih zadnje dni ostro napadal Rooscvelta	1 ln mu očital, da uničuje ameriško demo-	j kracijo ter s svojim vedenjem škoduje celo	| angleški stvari. Na sliki ga vidimo z re-	j publikanskim prvakom Landonom
Britanske pomorske oblasti so te dni objavile, da je odplulo iz Sredozemskega morja skozi Gibraltar v Atlantski ocean šest francoskih vojnih ladij, in sicer križarke Gloire, Moncalm in George ter torpedovke Audassieux, Malin in Fantasque. Angleško poročilo nič ne omenja, v kakšni smeri so se ladje oddaljile, značilno pa je, da so Angleži teh šest ladij gladko spustili skozi Gibraltarsko ožino.
INSER1RAJTE V „JUTRU"! |
Manevri na Daljnem vzhodu
»Krasnaja zvezda« poroča, da se vrše manevri rdeče vojske tudi na Daljnem vzhodu. Vodi jih general Stern, ki spada med najbolj Izkušene sovjetske vojskovodje.
Novo letalo za navpične polete
Danski inženir Ellehammer je zgradil novovrstno letalo, ki mu poseben propeler za navpične polete poganja stisnjeni zrak. Strokovni krogi se za ta izum, ki bi mogel povzročiti prevrat v letalstvu, zelo zanimajo.	j
i Navzlic velikim težavam, s katerimi se ! mora Finska boriti po svoji vojni z Rusijo, ! odplačuje redno vsote, ki jih je še Iz časa svetovne vojne dolžna Ameriki. Finska je v ostalem edina ameriška dolžnica, ki je tako vestna. Na sliki izroča finski poslanik v Washingtonu Hjalmar Procope zastopniku ameriškega finančnega urada zadnji obrok v podobi čeka
VSAK DAN ENA
Učitelj telovadbe: »Tako! če mi ne plačate neporavnanih lekcij, vas pustim kar v tem položaju!«	(Week-End)
H. Adams	4
LEPA ZAROTNiCA
Detektivski roman
»Kakšne namene pa imaš z njim danes?«
»Predstavim ti ga. Skupaj popijemo coctail. Najprej se moraš upirati, da spoznava njegovo mišljenje tudi v tem oziru. Nato se odpeljemo z avtom v Maidenhead. Izposodil sem si Walkerjev voz. Tam pokosimo in si privoščimo izlet s čolnom. Potem se utegne zgoditi, da me kam pokličejo, in vidva ostaneta sama. Koliko cvenka še imaš?«
Vera je vzela iz ročne torbe majhno denarnico in stresla na mizo precej srebrnega drobiža. »To je vse, kar premorem: en funt, dva šilinga in šest,« je dejala.
»Daj funt meni,« je poprosil Bili. »Ravno deset šilnigov še imam. Potem bo dovolj, če se zgodi, da bi moral plačati kosilo. Seveda se moram delati, kakor da njemu ne dovolim. Če bo pa po vsej sili hotel plačati, naj zastran mene ima to veselje! Hoj,
daj mi brž suknjič, že prihaja!«
*
Četvorica deklet je molče gledala, kako je Peter Grey sedel v taksi, se v polkrogu zapeljal okoli vodometa sredi dvorišča, nato pa odbrnel skozi spodnji izhod. St. Michaels Court je bil ponosen na svojih šest stanovanjskih hiš, izmed katerih je imela vsaka posebno ime. Judy je prva pretrgala molk.
»Predobrodušno ie, Karolina, da mu hočeš vzeti samo del njegovega denarja. Jaz bi hotela imeti vse in še njega samega povrhu.«
»Karolina je bila okradena,« je z običajno mirnostjo dejala Bunty, in tovarišice so začutile v njenih besedah skrito grajo Prijateljica ie bila prehudo oškodovana, da bi smela zbijati šale o tem.
»Prav imaš,« je živahno rekla Judy, »storiti moramo vse, kar je v naših močeh. Toda če gledsš zalega milijonarja, kako se odpelje v mesto.. Naslikala sem si bila nadušljivega starega gospoda v vozičku za invalide. Kaj res misliš, Karolina da si Petru Greyu kos? Meni kar nekaj pravi, da s3 bomo morale same paziti.«
Karolina se je umaknila od okna in si prižgala cigareto.
Malo je pomislila in dejala: »Kdo more dandanes v nekaj letih postati milijonar, ne da bi okra-del druge ljudi? Če nekdo zasluži s kavčukom milijon, med tem ko izgubim jaz pri kavčuku vse premoženje, dobi po vsej verjetnosti tudi del mojega denarja. Milijonarjev pa človek ne more izbirati. Ako vam da usoda enega izmed njih v roke, morate biti hvaležne in pograbiti priliko, ne glede na to. ali je mlad ali star, zdrav ali nadložen.«
»Kdo ve, ali so se že kdaj pred nami dekleta lotila take reči?« je v skrbeh vprašala mala Nancy.
»Najbrže še nikoli,« je odgovorila Karolina. »Zmerom mora nekdo začeti!«
»Zakaj praviš, da imaš Petra Greya v rokah?« je vprašala Judy.
»Najel si je stanovanje v Byronovem domu, ki sem ga nekdaj sama imela. Šele nedavno se je vse-r lil vanj. Jaz sem si vzela tegale, ker je cenejše. Po nak: jju pa še imam ključ od prejšnjega stanovanja. Torej lahko pridem vanj, kadar koli hočem.«
»Se pravi, če te spusti noter,« je dejala Nancy »Ni mi povsem jasno, kaj bi ti to pomagalo.«
»Podoba je, da živi Peter Grey zelo redno življenje,« je nadaljevala Karolina. »Vsako noč ob I četrt na eno se vrne domov. Ko pride v stanova-I nje, ki je v pritličju, gre najprej v dnevno sobo in prižge luč. Najbrže je še z daljnega vzhoda tako vajen odprtih prostorov, da nikoli ne spusti zaves.«
»Niti v spalnici ne?« se je posmehnila Judy.
»Tega ne vem; spalnica mu gleda na drugo stran. Peter gre torej v dnevno sobo, stopi k bufetu, si nalije whisky s sodavico, se vrže v naslanjač in si prižge cigareto. Potem bere večerni časnik, dokler ne pokadi cigarete in ne popije whiskyja. Tako gre kakor po uri, noč za nočjo. Sklenila sem torej, da se zgodaj zvečer vtihotapim v njegovo stanovanje in mu nasujem v whisky uspavilo; potem izginem in on bo zaspal v naslanjaču. Doma počakam, dokler ne bo spal, nato pa telefoniram Judyji ali Nancyji, da pokličeta Buntyjo z avtomobilom. Ta pripelje pred hišo in gre z menoj noter. Od stanovanja do avtomobila bo največ dvanajst korakov. Teh dvanajst korakov je vse, kar tvegamo, a niti to ni nevarno, če bosta ostali dve pazili.«
Dekleta so razburjeno in napeto zrla vanjo. Govorila je mirno, kakor da gre za popoldanski izlet.
»Kakor veste,« je nadaljevala, »so vsa ta stanovanja s postrežbo; oddajalec daje na razpolago služkinjo, ki zjutraj pospravi sobe, kasneje pa pride samo, ako kdo pozvoni. Drugače se nihče ne meni za najemnika. Edina nevarnost je nočni vratar. Ta se pa le tedaj prikaže iz svojega kletnega stanovanja, če ga pokličejo z zvocem. Kakor hitro bom v stanovanju, utrnem luč in počakam pripravnega trenutka. Čez pičle pol minute smo lahko spet zunaj.«
»A kaj, če te kdo opazi?« je šepnila Nancy.
»Prišla bom v moški obleki, Bunty pa v šoferski uniformi. Takšni vzameva Petra Greya v sredo. Če bi nas kdo videl, bo mislil, da Peter Grey ni več povsem trezen in gre s prijateljem še enkrat v mesto. Izpodleteti stvar skoraj ne more. Pomagati mi morate, ker ne morem vsega sama opraviti, a kolikor je mogoče, nosim vso nevarnost jaz. V minulih dneh so samo moški kradli in ugrabi j ali. Čas je, da jih ženske dohitimo!«
Zaveznice je sicer očitno mikalo, a vendar so se še boječe obotavljale. Karolina jih je ostro gledala in čakala, kaj poreko. Spet je bila Judy tista, ki je izpregovorila.
»Ljuba Karolina, kaj misliš zares?«
»Nikoli nisem izrekla bolj resne besede,« je bil odgovor.
»Tedaj mi povej še tole: ^enimo, da Peter Grey popije whisky — morda ga tudi samo srebne in začuti čudni okus! — a recimo, da ga popije in se zgodi vse po tvoji želji ter ga spravimo v avto. Kam ga hočeš potem odpeljati in kaj bomo z njim?«
Dr. Josip Sernec
Nekaj spominov ob petnajstletnici njegove smrti
Dr. Ivan Prijatelj označuje dr. Josipa Serneca v uvodnih besedah k njegovim spominom kot moža, ki je deloval na izpostavljenih tleh v prospeh in blaginjo naroda z isto vnemo kakor narodni kulturni delavci v živahnejšem središču. Slika ga kot politične odvetnika in zagovornika pravic slovenskega življa nekdanje štajerske tako, da se je vcepil kot krepka zelena mladika na siovenstvo in jugoslovansko debloi pa kot graditelja naše narodne društveno-sti, polagajočega račun o hiševanju v enem naših pokrajinskih narodnih domov označuje ga ja narodnega gospodarja, ki je svoj živ dan mislil m deloval na osnovi globoke prepričanosti, da brez gmotnosti v temeljih ni mogoča nobena gradnja duševnosti navzgor. Bil je propovednik in izvršitelj nauka o zdravi duši in zdravem telesu, češ da. je treba razen za izobrazbo duha skrbeti tudi za svojo in svojega naroda telesno kulturo. Slednjič ga označuje kot enega izmed enostavnih, pa krepko očrtanih mož, naJikujočih po svojih zastavnih konturah na ogelne kamne v stavbah. —
Upravičeno se torej spominjamo s temi vrsticami dr. Josipa Serneca ob petnajstletnici njegove smrti. Umrl je 18. septembra 1925. Njegov življenjepis in njegovo delo za narod spoznavamo podrobno, če smo si ob primerni zgodovinski pripravi predočili tedanjo dobo in njen idealni duh ter si nato pozorno prečitali Sernečeve spomine, ki jih je končal komaj pet dni pred smrtjo. Dokler je bil dr. Sernec čil in zdrav, mu je bil smisel življenja neumorno in neustrašeno delo za narod. Imel je zanj podbudo ne le v svoji energiji in vztrajnosti, temveč tudi v svoji temeljiti izobrazbi in veliki razgledanosti.
Rojen dne 4. marca 1844 je preživel svoja mlada leta v Slovenski Bistrici poleg sedmerih bratov in sester v zdraven okolju na večjem posestvu in mlinu svojih staršev. Gimnazijo je študiral v Mariboru ter je takoj od prvega razreda dalje poučeval dijake premožnih mariborskih rodbin, ki so ga često z gojenci vred jemale seboj na daljša potovanja — tudi v inozemstvo. S tem ni le pomagal staršem, da so ga šolali, temveč si je tudi neprestano širil svoje obzorje še preko okvira, ki mu ga je dajal študij. Nadaljeval je to prakso tudi kot visokosolec, ko je študiral pravo na dunajski univerzi Na Dunaju se je zlasti družil z dr. Turaerjem, ki je kot vzgojitelj doživljal nekoliko podobno usodo kakor on, nadalje pa tudi z Jurčičem in Stritarjem ter pozneje v domovini kot odvetniški kond-
piant pri svojem bratu dr. Janku Sernecu v Maribora s Tomšičem.
Na ta način vsestransko pripravljen, se je z vso vnemo vrgel na narodno delo, ko je L 1876 postal odvetnik v Celju. Vodil in krepil ga je pari tem še posebej njegov tast dr. Štefan Hočevar, eden najbolj zaslužnih narodnih buditeljev na Štajerskem. Prva sloveska rešena vloga pri sodišču in prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo sta bila pokrenjena po njegovem odvetniškem, zastopanju. V celjskem okraju so ga leta 1884 izvolili v štajerski deželni zbor, kjer je odločno branil pravice slovenskega naroda do L 1902., ko Je zaradi bolehnosti odložil mandat. O ugledu, ki ga je užival, priča tudi dejstvo, da je tal v tem času več let slovenski namestnik deželnega glavarja.
Dvajset let je deloval kot odbornik celjske okoliške občine. Od 1. 1889 do 1905 je vršil važno gospodarsko in narodno delo. kot načelnik celjskega okrajnega zastopa. Leta 1881 je bila z njegovim sodelovanjem ustanovljena Celjska posojilnica. Bil je od ustanovitve član njenega načelstva ter pozneje njen predsednik do svoje smrti. Ena ko je sodeloval pri ustanovitvi za gospodarsko osamosvojitev naroda prepotrebne Južnoštajerske hranilnice v Celju. Intenzivno je posvečal svoje delo krasni stavbi celjskega Narodnega doma. Predsedoval je do svoje smrti celih 47 let celjski Narodni čitalnici, sodeloval pa je tudi pri večini drugih predvojnih narodnih organizacijah, podprl vsako akcijo za narodno utrditev. Uspehi njegovega dela so bili v veliki meri osnovani na tovariški slogi z drugimi idealnimi sodelavci.
Morda je bila ob času, ko pristaši narodne sloge sami niso več zmogli vsega potrebnega dela neizogibna neka diferenciacija med narodnimi delavci, da sta se potom medsebojnega tekmovanja vzbudili večja živahnost in razgibanost pri delu za narod. Vendar se pa po dr. Sernečevem stališču ta diferenciacija ne bi smela razpasti v takem obsegu in v taki meri, da je zastirala in večkrat tudi popolnoma za-temnila končni smoter delovanja, to je kulturni, gospodarski in socialni dobrobit naroda kot celote. —
Za resen spomin v tem pravcu naj nam lebde pred očmi večno veljavne besede dr. Josipa Serneca ki jih je napisal ob koncu svojih »Spominov«: da je varna bodočnost naroda zagotovljena le ob sdogi vseh narodnih, delo ljubečih strank.
BELEŽKE
Zaloge živil pri trgovcih
-Hrvatski dnevnik« objavlja beležko, v kateri opozarja občinstvo, naj ne tolmači napačno uredbe o pobijanju špekulacije.
Nekateri ljudje namreč mislijo, da je po tej uredbi prepovedano vzdrževanje vsakih zalog življenskih potrebščin. Vendar uredba o pobijanju špekulacije nikakor ne želi onemogočiti zalog živil, pa naj bodo potem že last trgovcev ali zasebnikov. V interesu narodnega gospodarstva je na-ra\-nost. da imajo trgovci in zasebniki čim večje zaloge živil. Za prebivalstvo bi lahko postalo naravnost katastrofa, če bi zahtevali od trgovcev, da imajo svoja skladišča prazna in samo toliko robe v trgovinah, kolikor je je potrebne za nekaj dni.
/Bližamo se težki zimi — pravi dalje glasilo dr. Mačka —, ki bo lahko prinesla še večji zastoj v prometu, kakor ga je lanska. Prva posledica tega bo pomaklji-vo dobavljanje blaga in bodo morali trgovci poseči po zalogah v svojih skladiščih. Če bodo ta prazna, si lahko predstavljamo posledice. Trgovci naj zato le zbirajo čim večje zaloge, ki pa jih seveda morajo pravilno prijaviti pristojnim oblastem. Prav tako naj zbirajo zalege tudi zasebniki, ki pa jih morajo tudi prijaviti. Proti trgovcem z zalogami bodo nastopile oblasti samo tedaj, če ne bodo hoteli blaga iz teh zalog prodajati, ali pa ga bodo prodajali po cenah, ki bi bile višje od maksimiranih.«
Inž. Košutič o prehrani
Na skupščini Gospodarske sloge je bil posvečen velik del debate prehrani pasivnih krajev banovine Hrvatske. Posamezni delegati so orisali težko stanje, ki vlada že danes v ceh vrsti srezov banovine Hrvatske, kjer primanjkuje živil vseh vrst Tem delegatom je odgovarjal podpredsednik HSS inž. Košutič, ki jih je potolažil z zagotovilom, da bo storil predsednik dr. Maček vse, da ne bo gladoval preko zime noben Hrvat. Nadaljeval je:
»Sedaj nastopajo časi,, ko bodo morali žrtvovati za prehrano prebivalstva prav vsi, vsak po svoji moči. Treba bo maksimirati ne samo cene poljedelskih pridelkov, temveč vseh življenjskih potrebščin. Danes je treba izvajati vse ukrepe pod vidom zaščite delovnih slojev. Danes je delo in ne več denar tista vrednost, na kateri počiva vse. Upali smo na dobro letino koruze. Dež zadnjih dni pa je zmanjšal naše upe in letošnja žetev koruze ne bo tako dobra, kakor smo se nadejali. V nekaterih predelih države je padel že sneg, akoravno smo šele sredi septembra. Nujno nam je potrebna organizacija, ki bo zagotovila košček kruha slehernemu našemu človeku. Treba bo uvesti najstrožje nadzorstvo nad vsemi zalogami živil v naši državi. Potrebno bo uvesti karte za življenjske potrebščine, pri tem pa seveda zagarantirati, da bo mogoče vedno kupiti s kartami odrejene količine živil. Karte bo treba uvesti za teritorij cele države, in to čim prej. Ako so uvedli že vsi narodi okoli nas vojno gospodarstvo, ne moremo stati ob strani samo mi.«
Zagrebška univerza in ljudsko vseučilišče
Hrvatsko vseučilišče izdaja svoj »Godiš-njak«, ki poroča o znanstvenem delu same un. verze in vsebuje tudi polno drugega zanimivega gradiva iz življenja in dela zagrebške Aimae matris. Iz tega letopisa pa razvidimo tudi, kako se zagrebška univerza zaveda svojih dolžnosti, do splošne prosvete in se ne omejuje samo na interne zmmstveno delo. Zagrebško ljudsko vseučilišče je prav za prav ustanova univerze, ki izdeluje program predavanj in skrbi, da njeni profesorji vseh fakultet pridejo pred široko javnostjo do besede s poljudno razlago splošno zanimivih ali koristnih
izsledkov svoje stroke.. Predavatelji na zagrebškem ljudskem vseučilišču so predvsem vseučiliški profesorji in docenti. Zlasti se briga univerza tudi za to, da nastopijo na splošno pristopnih predavanjih ljudskega vseučilišča inozemski znanstveniki, ki pridejo po svojih znanstvenih poslih v Zagreb. Zagrebško ljudsko vseučilišče se mora. sicer. boriti jazphni grgani4* zacijskimi in finančnimi ' težavami, /toda kljub temu krepko nadaljuje svoje delo in prireja na leto 100 do 120 predavanj. Povprečno število poslušalcev na teh predavanjih je okrog 20.000 na leto.
Informacije glavnega
glasila naših Nemcev
»Deutsches Vplksblatt« poroča iz Beograda, da je podpiaal minister prosvete uredbo o. ureditvi srednješolskega in ljud-skošolskega pouka za učence židovskega pokolenja. Uredba bo v kratkem predmet razprave ministrskega sveta, Ministrstvo notranjih del pa pripravlja posebno uredbo o popolni likvidaciji masonskih lož ta masonstva v Jugoslaviji. Po informacijah glavnega glasila nemške narodne skupine v Jugoslaviji pa se je pojavilo v zvezi s to nameravano uredbo več nerešenih vprašanj, tako da še ni pričakovati njenega skorajšnjega uveljavljenja.
jtAfi je to začetek končat"
»Paris-Soir« razpravlja pod gornjim naslovom o orjaškem angleško-nemškem boju, ki je dosegel značaj krutega medsebojnega uničevanja. RepresaJije Nemčije vzbujajo represalije na angleški strani, jač-ja brezobzirnost enih izziva še jačjo brezobzirnost drugih. Oba neprijatelja sta zašla v brezizhoden krog, v katerem ena krutost neminovno vodi k nadaljnjim Vprašanje je sedaj, koliko časa bosta sovražnika mogla zdržati ta strahotni tempo. Nemci so polni zaupanja vase in v učinkovitost svojega orožja, zato navajajo njih listi Talleyrandovo rečenico da je bila bitka pri Lipskem »začetek konca« Napoleonove slave in veličine. Sedanji položaj Velike Britanije je za las podoben položaju Bonaparta po lipskem porazu.
»Tako je nemško gledanje na dogodke«, pravi »Paris-Soir« in nadaljuje: »Anglija je v resnici podvržena težki in resni preizkušnji, dasi so Angleži znani kot ljudje dobrih živcev. Listj priporočajo javnosti, naj se kolikor mogoče prilagodi novemu načinu življenja, ki stoji v znamenju neprestanih zračnih napadov, povzročujo-čih umljivo razburjenje in preplah«
Pomen imperialne vojne
Znani francoski list » La Croix«, ki izhaja v nezasedenem delu Francije, piše o vojaškem položaju:
»Tajnost strahotne igre. ki se vrši dan in noč nad angleško prestolnico, tiči v dveh vprašanjih. Ali bo angleški narod kos sedanji preizkušnji? V koliko meri nemško letalstvo lahko nadaljuje svoje silne napade? To sta dve vprašanji, ki si jih stavlja v tem usodnem septembru vsakdo. Iz teh dveh pa se samo j>o sebi vsiljuje tretje: Kaj bo potem, ako London vzdrži vse napade? »Gioniale d'Ita!ia« naglasa, da ima imperialna vojna, ki jo vodi italijanski narod, enako velik pomen, kakor napad na britansko otočje s strani Nemčije. Obe nalogi pa sta težki, zato je treba računati tudi z možnostjo dolgotrajne vojne. To tembolj ker si Anglija ha vso moč prizadeva, da bi tudi Ameriko povlekla v vojno na svoji strani. Ko se -bije bitka za London, se vrši obenem vedno ostrejši boj za Sredozemsko morje: Italija je nedvomno spoznala. da zasledujejo angleška prizadevanja v Sredozemlju dvojni namen. Prvi je zaščita velike in' vd"žne imperialne poti v Indijo, drugi pa gre za tem da bi se presekale jtall janslte'zve/e z Libijo. Abesini-'3o in'Somalijo"	izjalovijo ti' načeli,
..bodo v Italiji napeli vse moči.«
INSERIRAJTE V ,JUTRU"!
0 napetosti med Ameriko in Japonsko
»Action Fran?aise« posveča daljši članek ameriški delavnosti na Tihem morju in pravi med drugim:
»Vse, kar se dogaja v tem delu sveta, je take narave, da Amerika ne more brezbrižno gledati razvoja dogodkov. Japonski apetit se je razvil do neverjetne jakosti, zato se je ameriško zanimanje za zadeve Daljnega vzhoda spremenilo v vznemirjenje. Amerika je skrbno na delu, da se zavaruje tudi s te strani. V tem pogledu je zelo značilna izjava o prijateljstvu z Avstralijo in Novo Zelandijo, ki je bila podpisana v ravnokar preteklih dneh. Izpraznitev Filipinov, ki je bila določena za leto 1946. bo po vsem videzu preložena na kasnejšo dobo. Ako vzamemo v pretres izjavo admirala Yarnella, ki je v Tokiju napravila veliko razburjenja, smemo sklepati, da je uporaba Singapura kot oporišča za ameriške vojne ladje gotova stvar. Tudi negotovi položaj, v katerem se nahaja Nizozemska Indija, se podrobno proučuje v Wa-shingtonu in skoro ni dvoma, da se bo Amerika zavzela za ohianitev sedanjega stanja. Glede francoske Indokine je ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Cor-dell Hull že izjavil, da si Amerika ne želi nobenih izprememb.
Kar se tiče odnošajev do Japonske, ima
predsednik Rooiseveif za seboj vse javno mnenje Amerike. Nihče ne prikriva, da so ti od noša j i zelo mapffi. Odpoved japonsko-ameriške trgovinske pogodbe, ki je močno oškodovala japonsko narodno gospodarstvo, kljub japonskemu prizadevanju ni bila preklicana in trgovinske pogodbe med obema tihamorskima velesilama več ni. Vse dejanje in nehanje" Amerike kaže odločno namero, postaviti se po robu japonskim težnjam, če bi sle predaleč Amerika si gotovo ne želi spopaaa z Japonci, podvze-la pa bi vse potrebno, da bi imela uspeh, ako bi že moralo priti do vojne z Japonsko.
V tem razvoju stvari se vidi nekaka vzporednost angleške akcije z ameriško politiko. Anglija je zapustila vse svoje položaje na Daljnem vzhodu in na Tihem morju ter poverila h jih zaščito Ameriki. V tem se že kaže prav izdatna aktivna pomoč Amerike Veliki Britaniji, ki mora osredotočiti vse svoje sile za obrambo pred silnim nemškim in italijanskim napadom. Obe velesili sta si tako razdelili naloge čuvanja anglosaške omike. Za sedaj gre samo za sporazum v nekaterih točkah, toda v danem položaju to popolnoma zadostuje. Obči razvoj in njega smer sta s tem dovolj nakazana.«
Ljubljana dobi
invalidski dom
2o. oktobra bodo začeti na vogalu Jegiičeve ceste in Bohoričeve ulice graditi trinadstropno palačo, v kateri bodo naši vojni invalidi in njihove ustanove našli
vzorno zavetje
Ljubljana, 18. septembra Kakor smo poročali, je v Ljubljano prispel te dni beograjski podžupan in častni predsednik Invalidskega združenja, podpolkovnik Dragoljub Nedič Njegov obisk sicer ni uradnega značaja, vendar je g. Nedič ob tej priliki posvetil vso pozornost organizaciji naših vojnih invalidov. Obiskal je njihove institucije v Ljubljani, ortopedsko delavnico in Oblastni invalidski odbor, ogledali pa si je tudi zdravilišče na Golniku s posebnim oziram na tamkajšnjo oskrbo bolnih invalidov, ki imajo v zdravilišču določeno število postelj. Obiskal je tudi bana in župana ter številne prijatelje in znance v Ljubljani. Glavna njegova skrb pa je bila posvečena gradbi prostornega ortopedskega zavoda v Ljubljani, za kar ima kot dolgoletni predsednik in kot sedanji častni predsednik Združenja vojnih invalidov največ zasllug, saj je zidanje tega pomembnega osrednjega invalidskega doma y Ljubljani y prvi vrsti njegova zamisel.
Na našo prošnjo, naj nam kaj več pove o organizaciji invalidskega skrbstva pri nas ter o osebnih vtisih o priliki obiska. 6e je podpolkovnik Nedič ljubeznivo odzvali in med živahnim pripovedovanjem izvajal:
— Prišel sem v Slovenijo v glavnem zaradi tega, da se pobliže seznanim in proučim življenjske razmere in potrebe vojnih invalidom pri vas. Obiskal sem posamezne invalidske institucije in sem popolnoma zadovoljen z organizacijskim delom, ki napreduje v vsesplošno korist naših invalidov. Zlasti me je prijetno presenetil obisk v zdravilišču na Golniku, ki predstavlja s svojo vzorno urejenostjo po vseh najmodernejših higienskih pravilih in zdravstvenih pridobitvah pač edinstven zdravstveni zavod te vrste v državi. Spričo velikega navala na pljučih bolnih invalidom bo treba v bližnji bodočnosti resno misliti m zgradit ev posebnega invallidskega paviljona v zdravilišču, saj čaka trenutno 130 bolnih invalidov na zdraviliško zdravljenje, pa
zaradi omejenega Števila postelj ne morejo priti na vrsto.
V prijetno dolžnost mi je, da se bo v bližnji bodočnosti organizacija invalidskega skrbstva temeljito izboljšala. Dohodki invalidskega združenja so toliko narasli, da se bodo lahko v najkrajšem času realizirali vsi načrti, ki se tičejo izpopolnitve in končne ureditve izdatne pomoči našim invalidom. Tako stojimo tik pred gradbo palače ortopedskega zavoda v Ljubljani, ki se bo Imenovala »Aleksandrov dom«. Kupili smo že pred mescem za 820.000 din prostorno parcelo na vogalu Jegiičeve in Bohoričeve ulice. Vsi načrti za novo zgradbo so že gotovi, čez 10 dni bo urejen celotni proračun in v skrajšanem 14-dnevnem roku bo razpisana licitacija. Ves potrebna kredit v znesku 4 in pol milijona dinarjev je bil od narodnega invalidskega fonda že izročen Hipotekami banki in je na razpolago. Palača ortopetskega zavoda, ki bi se prav za prav lahko imenovala Invalidski dom, bo imela tn nadstropja ter bo nudila streho vsem invalidskim ustanovam. Tako bo v pritličju nove zgradbe urejen nekakšen invalidski hotel, kjer bodo invalidi prejemali brezplačno hrano in stanovanje, kadar bodo na poti skozi Ljubljano. Sobe bodo najmoderneje urejene z vsemi potrebnimi pritiklinami, kopalnicami itd. V prvem nadstropju bo nameščen ortopedski zavod z najmodernejšimi pripomočki in novimi
stroji. Tu si bodo invalidi lahko ssenti izdelovali proteze in se seznanjali z najnovejšimi ortopedskimi pridobitvami. OalijL bodo v »Aleksandrovem domu« našle. stret»-ho Invalidska kreditna zadruga, Invaiidete zdravstvena ta Invalidska gospodarsfc* zadruga, razne podporne invalidske iMtitu* cije, uredništvo »Vojnega invalida« ter- nižfc-je invalidsko sodišče. Zgradbe bomo pri--čeli graditi okoli 20. oktobra, tako da bo do božiča v surovem stanju že dograjena. Svečano pa bo otvorjena na Vidow dan prihodnjega leta, kakor je bila to izrecna želja slovenskih invalidov.
— »Aleksandrov dom« bo torej ne samo upravno središče slovenskih invalidov, marveč tudi važen in pre potreben- socialni zavod. Prav tako se bližajo realizaciji še nekatere druge važne naloge, ki smo si jih zadali Tako so odobreni krediti za zgradbo dveh invalidskih okrevališč ob morju, za slovenske in hrvatske invalide ter za invalide bosanskega področja na Hvaru. Kpr-čuli ali na Visu. za vse invalide iz ostaile države pa v Ulcinju. Tudi je ukrenjeno že vse potrebno, da bodo dobili iavalidi svoja stalna oskibovaiHščc v Varaždinskih toplicah, Matarugi, v Vranjski Banji in v Dolenjskih toplicah Prepričan sem. da se-bodo mogla vsa invalidska vprašanja v najkrajšem času uspešno rešiti za kar se imamo zahvaliti v prvi vrsti smotrno delavni invalidski organizaciji.
ŠPORT
Nogometne prvenstvene tekme SNZ
Razen v ligi, kjer bo odigrano IV. kolo, bodo v nedeljo 22. t. m. začele tekme
v vseh skupinah in med juniorji
Ljubljana, 18. septembra
V nedeljo se bodo nadaljevale tekme v slovenski ligi ta bo s četrtim kolom že odigrana prva polovica jesenskega dela ligaškega prvenstva. Srečali se bodo v Ljubljani SK Ljubljana ta SK železničar, v Celju SK Olimp ta SK Mars, v Mariboru ISSK Maribor ta Bratstvo ter v Kranju SK Kranj ta Amater. Pogled na trenutno stanje klubov v ligaški tabeli nam pove, da je žreb postavil v nedeljske borbe kot medsebojne tekmece tiste klube, ki so si sosedje v tabeli.
SK Amater v Kranju
Edini doslej neporaženi slovenski ligaš trboveljski SK Amater bo gostoval v nedeljo v Kranju in se spoprijel s SK Kranjem, ki mu bo ta tekma prva na domačih tleh ta pred svojim občinstvom.
SK Kranj zasluži posebno pozornost. V dosedanjih treh tekmah, ki jih je vse odigral na tujih tleh, je nabral pet točk ta ostal neporažen. S to prednostjo in s prednostjo domačega igrišča gre v nedeljo v boj z velikim upom proti Amaterju, ki se nahaja trenutno v tabeli na prvem mestu. Ker je moštvo Amaterja sodeč po zadnjih rezultatih v odlični formi, bo imel Kranj v nedeljo zelo nevarnega nasprotnika. Glavne odlike Trboveljčanov so silen štart, brzina ta volja do zmage. Kranj bo moral napeti vse sile, če bo hotel zmagati.
Tako v Kranju kot v Trbovljah vlada za to tekmo veliko zanimanje, zlasti še zato, ker je Amater bil ono moštvo, ki je porazilo na svojih tleh SK Ljubljano in ISSK Maribor, ki sta bila že ob začetku tekmovanja velika favorita za prvaka slovenske lige. Ker bodo Trboveljčani pripeljali
v nedeljo s seboj številne navijače, smo prepričani, da tudi kranjsko občinstvo ne bo ostalo hladno ob strani ta da bo z obilnim posetom ta z dostojnim navijanjem podprlo svoje moštvo v borbi za častni naslov prvaka slovenske nogometne lige. Vsekakor bo pa tudi tekma sama na sebi dovolj zanimiva ta napeta, da bo vredna ogleda.
★
Razen ligaških bodo pa to nedeljo začele že tudi tekme v ljubljanskem prvem razredu, kjer se bodo srečah Korotan s Hermesom, Moste z Grafiko in Disk s Svobodo. V ljubljanskem drugem razredu bo Vič gostoval v Litiji in bo Adrija nastopila proti Mladiki. V gorenjski skupini drugega razreda se bodo srečali Mengeš s Kovinarjem, Ljubelj z Virtusom ta Savica s Kamnikom. V trboveljski skupini drugega razreda bosta dve tekmi, in sicer Svoboda—Retje ta Dask—Trbovlje. Pa tudi juniorji bodo to nedeljo že na startu. V prvem razredu podmladka v Ljubljani bosta tekmi med Jadranom ta Svobodo ta Slavijo ter Hermesom. V drugem razredu pa med Mladiko ta Mostami ter Marsom in Korotanom.
V	celjski podzvezi bodo Brežice sprejele SK Hrastnik. Jugoslavija se bo pomerila z Atletiki, Borut bo moral v Krško proti tamkajšnjemu SK ta Laško bo gostovalo v Radečah. Med juniorji bosta dve tekmi: Atletik—Celje in Jugoslavija— Olimp.
V	rcaiftKJffcl podeveet pa bo Slovan sprsJH Slavijo c Pobrežja, Lendava bo nastopila v Mursk! Soboti proti Muri in juniorji železničarja proti juniorjem Sla-vije.
V nekaj vrstah
Hermesove dirke na Čatež
Preteklo nedeljo bi imele biti motorne dirke na progi Velika Loka—Čatež v priredbi sekcije motokluba Hermesa v Trebnjem. Zaradi izredno slabega vremena so bile dirke odložene ta bodo, če bo lepo vreme v nedeljo 29. t. m. Kakor za preteklo nedeljo bo tudi ob tej priložnosti organiziral ljubljanski »Putnik« večji izlet v Trebnje ta na Čatež.
Borovniški športniki so preizkusili svoje moči
Preteklo nedeljo so priredili borovniški športniki svoj peti športni dan. Celodnevna prireditev je bila prav dobro obiskana zlasti od prijateljev športa iz okolice, manj pa je bilo udeležbe s strani domačinov. Kakor vse druge športne prireditve tega dne, je tudi borovniški športni dan motilo slabo vreme in je moral zaradi tega odpa-sti lahkoatletski miting. Vse ostalo pa je bilo izvedeno, kakor je bilo na sporedu. Pri kolesarski dirki je zmagal Vrhničan Jože Stirn, drugI je bil Ivan Stirn (Vrhnika), tretji Nino Zorman ta četrti Jože Su-hadolnlk (oba Borovnica). Turnirja v namiznem tenisu se je udeležilo 18 tekmovalcev. Prvakinja kluba je postala Mara Majaronova, ki je premagala dosedanjega prvaka Milana Koširja. Tretji Je bil Pavle Zrimšek, četrti Boris Grebene ta peti Pavle Pavlovič. Popoldanska nogometna tekma med Borovnico ta Vrhniko se je končala z zmago Borovnice 4:3. Tako so Borovniča-ni dokazali, da upravičeno nosijo naslov nogometnega prvaka Notranjske.
Športno življenje v Krškem
V	nedeljo je v prvenstveni tekmi v celjski drugorazredni skupita podlegel domači klub SK štoram s 3:1. SK Store si je zasluženo priboril obe točki.
V	petek zvečer pa je bil v mestni posvetovalnici občni zbor krškega Športnega kluba. Ob lepi udeležbi je predsednik kluba otvoril po dveh letih Občni zbor, ld je nad vse dobro uspel. DruStvo Je v minulem letu doseglo v prvenstvenem drugorazrednem tekmovanju drugo mesto. V jeseni se je ustanovila Šahovska sekcija, ki je odigrala par medmestnih tekem ter je dosegla Se precej lepe uspehe. V letošnjem poletju pa je druStvo priredilo v svr-ho propagande športa športni dan z lah-koatletskim mitingom in kolesarskimi dirkami. Po poročilih raznih funkcionarjev je dobil stari odbor razreSnico, nakar je bil izvoljen odbor z g, Jožetom Krivcem na čelu. Ustanovljena Je bila tudi table tenis sekcija. Agilnemu druStvu želimo tudi v novi poslovni dobi čim več uspehov.
Rekordna Usta ženske lahke atletike
Nedeljsko državno prvenstvo naiih lah-koatletinj v Zagrebu kaže, da se po daljšem mrtvilu spet dviga zanimanje za to žensko športno panogo, zlasti pri na«. Zaradi primerjave prinašamo rekordno listo Zveze ženskih športov Jugoslavije:
Teki: 50 m 7.00 Kunadi (SK Jugoslavi-
ja) — 60 m 8.00 Petričič (Hašk), Hofman (Jugoslavija), Brandsteter (Rapid) — 80 m 11.04 Kunadi (Jugoslavija) — 100 m 12.09 Petričič (Hašk), Hofman (SK Jugoslavija) — 200 m 27.06 Hofman (SK Jugoslavija) — 800 m 2:38.04 Babič (SK železničar) — Tek čez zapreke: 80 m 13.02 Krajinovič (SK Pančevo) — Meti: kopje 36.43 m Stanojevič (SK Jugoslavija) — disk 37.57 m Neferovič (Hašk) — krogla 12.06 m Stefanini (Hašk) — Skoki: v daljavo 5.19 m Krajinovič (SK Pančevo) — v višino 1.50 m Stefanini (Hašk) — Štafete: 4X75 m 41.04 (SK Jugoslavija — 4X100 m 53.03 (Hašk) — Troboj: tm
točk Stefanini (Hašk).
★
V	nedeljo je bila v Beogradu skupšč)««* beograjske nogometne podzveze, ki je potekla precej burno. Kljub žolčnim debatam ta mnogoterim očitkom pa so delegati vendarle znova poverili svoje zaupanje stari upravi, ki ji bo tudi v bodoče načeloval dr. Spasojevič.
Jutri zjutraj se bo po najavljenem sporedu začela v Zagrebu kolesarska dirka »Tri dana kroz Hrvatsku«. Dirke, ki bo trajala tri dni, se bodo udeležili le hrvatski dirkači, ker so se vsi inozemski povabljenci opravičili, da se dirk v sedanjem času ne morejo udeležiti. Lista domačih udeležencev obsega dosedaj 11 imen, med njimi je največ članov zagrebških klubov, trije pa so iz Karlovca.
V	nedeljo 29, t- m. bo v Zagrebu lahkoatletski dvoboj med Hrvatsko in Slovaško.
Po zaključku mednarodnega plavalnega tekmovanja v Splitu je Hrvatska plavalna zveza sklenila z vodstvom madžarske reprezentance, da bo prihodnje leto v Budimpešti plavalni revanž. Hrvati upajo, da bodo mogli Se pred tem organizirati tudi plavalni dvoboj z reprezentanco Nemčije.
Znana danska plavalka Ragahild Hveg-ger je v nedeljo startala v KjSbenhavnu; na 400 m prosto je izboljšala svoj pred enim tednom doseženi svetovni rekord 5:05,5 za 4,4 sekunde. Dosežen čas je 5:00,1. S tem svojim novim reokrdom je ta čudovita plavalka postavila že 3714 svetovni rekord.
SK Grafika. Danes ob 19. uri redna od-borova seja, ob 20. uri sestanek prvega in juniorskega moštva. Tajnik.
SK Slavija. Danes ob 20. članski sestanek igralcev I. ta jun. moštva v klubski sobi. Prosim vse da prinesejo seboj opremo, ki jo imajo doma. Važno radi prvenstvene juniorske tekme s Hermesom na igrišču Mladike. Poravnajte članarino! Načelnik.
SK Slavija. Danes ob 20. izredna odbo-rova seja v klubski sobi zaradi pogreba klubovega člana Fajona Milana. Načelnik.
Slovenska table-tenis zveza sporoča gg. odbornikom, da bo redna seja v četrtek 19. t. m. ob S. v prostorih SK Mladike. Prrv sim sigurne udeležbe, zlasti g. Aleš Stroj-nik in g. Vojo Djinovski se naj affurnp odzoveta povabilu! Tajnik.
)BT|t Moste. Danes od 17, dalje treoinj za vse igralce na našem igrišču.
ll^AlIM^lilA modroce vrhnje ln spodnje — ima
m.1 l.lB'1 llHIlP	najceneje na zalogi
SEVER, Marijin trg 2
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pri stojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši, znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasile zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmarajšl znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Kapital
lil T*f17»J
Beseda i Din daveK -s Din. za štfrc ali dajanj«; naslova 5 Din Najmanjša znesek 17 Din
Moški
sprejme samostojno damo v skupno prehrano. Naslov v vseh pcel. Jutra.	25642-1
Mizarskega
pomočnika
za pohištvo sprejmem za takoj. Bltenc, Gosposka Ul. 10.	25715-1
Krojaškega
pomočnika
za veliko delo sprejme Rešetič, Masarykova c. 14-11.	25709-1
Kupim jarmenik
(.Gater) do 75 cm, v dobrem stanju. — Kovač Ljudevit, Bošnjaci.
25691-7
Samostojna
kuharica
ki poleg sobarice pomaga v gospodinjstvu, se Išče za Beograd. Vstop 1. oktobra. Ponudbe na Kranj, Cesta na Golnik 6t 5.	25693-1
Iščem služkinjo
pošteno, ki mora znati meščansko kuho kuhati ter opravljati druga gospodinjska dela. Gasilska 15, L, desno.
25706-1
Služkinjo
ki zna kuhati in ravnati z malim otrokom, išče tričlanska družina ta-takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	25724-1
Mizarskega
pomočnika
za rezkalnik sprejme Mizarska zadruga. Hrenova ul. 8.	25721-1
Pošteno dekle
pridno, vestno in zanesljivo, veščo vseh hišnih del, sprejmem takoj. F. B. Čas, Meža -Dravograd.	25730-1
Službe išči
adjanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din Vsaka beseda 50 par. davek 3 Din, za šifro a/l
Mladenič star 17 let
z znanjem lesne stroke ilie primerne zaposlitve. Naslov v vseh posl. Jutra.	25723-2
Trgovci, pozor!
Mlad trgovec želi mesto trgovskega pomočnika, skladiščnika, event. tudi potnika. Cenjene ponudbe poslati r.a podr. Jutra v Celju pod značko: »Pošten trgovec«.
25727-2
Pekovski
pomočnik
mlad. išče službo za takojšen nastop. Nas:ov: Janko Bezjak, Sv. Lenart pri Veiiki Nedelji.
25726 2
Vafenci(ke)
Vajenko
z dobrim spričevalom, spretno računarko sprejme takoj trgovina šug-man. Sv. Marjeta pri Moškanjclh. 25696-44
Akademik
(poučuje vse predmete ».po nizki ceni. Ponudbe :aa ogi:. odd. Jutra pod ^»Realna gimnazija«.
25699-4
Nemščina
* začetmlški, nadaljevalni :ln konverzacijski tečaji, ■dnevni in večerni. Bee-1 chovnova 9-1.
25698-4
Gimnazijska izobrazba pismenim potom
'.že nad 15 let obstoječa 'Vidovičeva dopisna šola ■v Sarajevu omogoča 'mlajšim in odraslim gimnazijsko izobrazbo p ismenlm potom. Brez-■p lačne informacije da-j«; ravnateljstvo Vldovi-v ičeve dopisne gimnazijo, Sarajevo, poštni pre-l-d al 217.	25719-4
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Za nameščenje
nujno potrebujete znanje stenografije ln strojepisja. Vpišite se v poseben tečaj na Trgovskem učilišču Robida. Ljub ijana, Trnovska ul 15. Vpisovanje in pojasnila v pisarni, šolnina nizka.	25613 4
V nemščini
poučujem otroke od o do 12 let za Rožno dolino ln Vič. Rožna dolina, cesta XIX, št. 16-1.
25714-4
Strokovni pouk
e emščine, francoščine ki avirja, odraslim in otrokom (tudi pomožni po uk srednješolski mladi! li in pripravo za izpit e) nudi Aneta Po-točs lik, spec. diplom. Več letna učna praksa. Groharjeva 2, vhod: Tr-žašl.a c. 1-1. 25731-4
Beseda 1 Din davek Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmantšt znesek 17 Din.
Hranilne knjižice
vrednostne oaplrje
kupujemo
stalno ln po najvišjih cenah lr. takojšnjemu plačilu
RUDOLF ZORE
LJubljana, Gledališka ul. štev 12.
25658-16
Vojno škodo
in vse druge državne vrednostne papirje, tudi
posamezne komade kupujemo in prodajamo po ugodni ceni
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulica 12
25657-16
e;
rodam
Beseda l Din, davek i D An. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Din
Pairno lokomobilo Lanz
25 Ks "ugodno prodam. Naslov-v vseh posl. Jutra.	25426-6
Zlarto moško uro
Anker, rjgodno proda — Peternel, Hrenova 14. LJubljana.	25697-6
Sušilni aparat
(avbo) motorni ali brez, rabljen,, kupim. Frank Hiida,, Zeljarska ul. 12.
25734-6
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslsva 5">Din. Najmanjši znessek 17 Din.
Vreče za moko
85 kg in 50 kg in druge velikosti vreč iz jute kupujem m plačam najvišje dnevne cene. — LEDEKO, Sombor, Zlatna Greda ul. broj. 9.
25428-7
Stare moške obleke
čevlje, perilo, pohištvo itd. kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.
24310-7
Beseda 1 Din. davek i Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din.
2 tovorna ihi osebni
avto, 5 ln 2 toni, ter mali luksuzni, z novimi gumami, za nizko ceno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 25739-10
Kupim avto,
novejše mociele, plačam takoj. Beethovnova 14. vrata 21.	25740-10
Puchmotor
200 ccm, mode: 1940, radi bolezni za 5000 din naprodaj. Cizerl, Beethovnova 14-01.
25741-10
Avtogume
nove, 650X16, 600X16 in več za tovorni avto naprodaj. Naslov v oglas, odd. Jutra.	25738-10
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Orehovo jedilnico
masivno, malo rabljeno, poceni proda: ABC, LJubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora Šiška.	25733-12
Posojila
dajemo našim članom in varčevalcem. Ugodni po goji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var če val cl brezplačno zava rovanl. Zadruga »MoJ Dom«, LJubljana Dvor žakova 8. Iščemo pover tenike.	199
Beseda 1 Din, davek is Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din.
Trgovski lokal
oddam v bližini magistrata. Naslov v vseh posl. Jutra. 25707-19
Lokal
za vsako obrt, na prometnem kraju na Jesenicah. takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.
25735-19
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno na račun
oddam takoj na zelo prometni točki, najraje zakomcema zmožnima kavcije. Naslov v vseh posl. Jutra. 25690—17
Paviljon za buffet
odda v najem uprava igrišča na Tyrševi cesti. Pismene ponudbe na naslov: Albin Turk, Ljubljana, Vidovdanska št. 3.	25736 -17
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hiša na Dolenjskem
z gostilniškim in trgovskim lokalom ter kova ško delavnico, oddaljena 20 minut od železnice in industrijskega trga na prodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.
25695-20
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek s Din. za šifro ali dajanje aaslovaSDin. Najmanlši znesek 17 Din.
Enosobno
stanovanje
se odda s 1. oktobrom za Bežigradom, Staniče-va ul. 21. Poizve se gostilna »Amerikanc«, — Florjanska ul. 20.
25701-21
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek s Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmantš-znesek 17 Din.
Dvosobno
stanovanje
sončno, suho, po možnosti v centru mesta išče mirna stranka (2 osebi) za takoj, oz. november ali februar. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Starejša dama«.
25716-21a
t
Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni sin, brat in svak
Fajon Milan
elektromonter KDE
dne 18. t. m. po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 25. letu starosti.
Na zadnji poti ga bomo spremili v petek dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapelica sv. Petra, k Sv. Križu.
Ljubljana — Kranj — Predoslje, 18. septembra 1940
žalujoči rodbini: FAJON, inž. BULIC in ostali sorodniki.
I
19
50
DPI
IGN.VOK
uuaUAMA. TAVCAOJEV* »
Dvo-, tri- ali štiri-sobno stanovanje
v centru iščem. Ponudbe pod »Lepo stanovanje« na ogl. odd. Jutra.
25742-21a
mmwmn
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Solnčno sobo
lepo, veliko, s souporabo kopa'nice se 1 ali 2 osebama takoj odda. Naslov v vseh posl. Jutra.
25722-23
Prazno ali
opremljeno sobo
z vhcdom s stopnjlc oddam 1. oktobra na Taboru 5, n, stan. 8.
25720-23
Vsaka beseda 50 par. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 12 Din
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, po možnosti z vso oskrbo v centru išče akademik za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akademik«. 25708-23a
Od Vas ie
odvisno, da imate obleko vedno ' ot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali - barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetlolikanlca
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Počitnice doma
Letos ni pravega vreme na. Sončite se doma a našo patentirano ultra-vloletno obsevalko Orl i?lnal Rub. Po par obsevanjih dobite lepo šport no rjavo polt. Zahtevajte prospekte! Jugo patent, Ljubljana. Dvor-žakova 8. Sprejmemo zastopnike	23571-37
PREMOG
KOKS — DRVA nudi
h Pogačnik
BOHORIČEVA b Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
KlISEJE
[NO VECBAiVNE
JUGOGRAfIKA M PETRA NASIP23
P 691 A.fL
Državni uradnik
stalen in soliden, išče opremljeno sobo v centru mesta. Separiran vhod in souporaba kopalnice. Vselitev 1. ali 15. oktobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni uradnik«.
25651-23a
Glasbila
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hromatična
harmonika
nova, na gumbe, 5 vrstna, 4 krat glašena, register. 96 basov, poceni naprodaj! Naslov v vseh posl. Jutra. 25705-26
Klavir
že rabljen a dobro »hranjen, močan ter novejšega izdeVka, kupimo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dober klavir«.	25717-26
ti
ragocenosti
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - julevir jubljana. Wolfo"{ ulica
Beseda 1 Din, davek 3
Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniš'-znesek 17 Din
Šivalni stroj
Pfaff, dobro ohranjen, proda: ABC, Ljubljana. Medvedova c. 8, poleg kolodvora šiška.
25732 29
Junghmu
URE
Z ZNAMKO ZVEZDE
Mtefavtivznam
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši
znesek 17 Din.
Dražba lesa
ca 2000 prima bukovih drv in ca 200 p m buk. tehn. lesa na panju iz razlaščenih gozdov na Plešiču na Pohorju bo prodalo Revirno vodstvo Plešič dne 2. oktobra 1940. v Sv. Lovrencu na Pohorju. Informacije ter pogoji na vpogled pri šumski upravi v črni ter Revirnem vodstvu Plešič v Sv. Lovrencu na Pohorju. 25633-32
Vsaka beseda 2 Din, da vek 3 Din, za dajanje naslova 5 Dtn. najmanj ši znesek 20 Din.
Vdovec
sta 45 let, z večjim prevoznim podjetjem v Za grebu, želi spoznati v svrho ženitve gospodično ali vdovo, staro do 40 let. čiste pretek osti. z nekaj premoženja Dis krecija zajamčena. Po nudbe s sliko, ki se vrne, in potrebnim opisom na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za Zagreb«.
25654-25
Živali
Beseda 1 Din, davek S Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Natmanišl znesek H D1D
Koza švicarska
in kunci pasme srebrci, naprodaj. Drenikov vrh št. 1., hišnik.
25391 27
Pridelk
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din.
Kislo zelje
novo, prvovrstno v sodč klh, dobavlja po naro čllu ln najnižji cen! Gu stav Er klavec. LJublJa na. Kodeljevo. Povšeto va 47. tel. 25-91.
186 33
Dobijo se v vse h bolj jih trgovinah z urami
Trstje

za strope
iz najboljšega materijala, vezano s pobakreno
_ žico izdeluje in
dobavlja
JOS. R. Pub,Ljubljana
ZALOGA PARKETOV Gradaška ulica 22. Telefon 2513
Oglas
Osrednji urad za zavarovanje delavcev je razpisal za dan 10. oktobra 1940 ofertalno licitacijo za električne instalacije in dvigala za novo stavbo sanatorija »Knez Pavle« v Knez selu blizu Niša.
Vse vzorce za ta razpis morete dobiti pri Tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/TV ali pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Nišu in to proti plačilu din 300.— za celotni operat, a din 100.— samo za operat za nabavo električnih dvigal.
V Zagrebu, dne 17. septembra 1940. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V ZAGREBU St. 46.019-1940
RAZGLAS LICITACIJE
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani na dan 30. septembra 1940. ob 11. uri drugo javno ofertalno licitacijo za oddajo del za novo stavbo ekspoziture ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Celju.
Licitirala se bodo in oddala vsa stavbna in obrtniška dela obenem razen instalacijskih del centralne kurjave in sanitarne opreme.
Vzorce za sestavljanje ponudb se lahko dobi dnevno pri tehničnem odseku osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ali pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani za časa delovnih ur proti plačilu din 100.—
V ZAGREBU, 14. septembra 1940. Štev. 50,458-1940.
OSREDNJI URAD ZA
ZAVAROVANJE DELAVCEV
h življenja na deželi
Iz Trbovelj
t— Kruta usoda je končala cvetoče živ-sjen je gdč. Hermince Kolbeznove iz ugledne narodne rodbine. Pred letom dni je moral v najlepši dobi v grob oče Herman in zdaj ni smrt prizanesla ljubljeni hčerki, ki pri 21 letih ni mogla ubegniti zahrbtni bolezni. Trboveljčani smo jo poznali kot ljubko, vse dobro in lepo obetajoče dekle. Zato je novica o njeni nenadni smrti vzbudila mnogo sočutja z materjo, ki neuto-lažno tuguje ob prebridki izgubi. Pokojni-ca je bila značajno narodno dekle, ki se je izkazalo v naši narodni javnosti s krepko zavednostjo. Bila je vneta Sokolica in je z dobro voljo sodelovala povsod, kjer je bila njena pomoč željena. Materi, sorodnikom in zaročencu naše iskreno sožalje! Pogreb bo danes ob 16.
t— Ker je slinavka in parkljevka v vsem trboveljskem okolišu zatrta, je oblastvo ukinilo odloke o zatiranju teh bolezni. Kljub temu pa je odsihmal radi prehodne zaščite prepovedano v trgovskem prometu goniti po javnih cestah goved dalje kakor 30 km, teleta in drobnico pa je sploh prepovedano goniti peš po javnih cestah. Poleg tega morajo biti hlevi trgovcev z živino in mesarjev urejeni primerno red ar-stvenim predpisom, trgovci z živino morajo voditi seznam trgovske živine, ki mora biti vsak čas pripravljen za vpogled oblastvenim organom. Prevoz konj, goved, telet, ovac, koz in svinj po železnici je isto-tako urejen in se mora klavna žival po železnici napotiti do železniške postaje, kjer se bo klanje vršilo in le v kraje, ki imajo oblasteno odobreno klavnico. Prestopki so strogo kaznivi.
t— Zadnje poplave s<> povzročil©, da so se struge potokov in hudournikov zaradi naplavin močno dvignile v taki meri, da že pri manjšem deževju grozijo ponovne poplave. Zaradi tega je izdala občina strogo prepoved odlagati v struge potokov smeti in drug material. Za odlaganje smeti in od-višnega materiala bo določil mesto gradbeni oddelek občine.
Iz Guštanja
g— Jeklar na je zvišaj mezde. Od zadnjega mezdnega boja pomladi so se cene vsem življenjskim potrebščinam dan za dnem dvigale. Delavstvo je po svojih zaupnikih doseglo, da se mezde določujejo odstotno po indeksu cen. Že pred meseci je bila dostavljena vodstvu jeklarne spomenica. da je spet nastopil čas, ko delavstvo upravičeno zahteva povišanje prejemkov. Te dni so bila pogajanja med zastopniki podjetja in delavstva in so prinesla delavstvu 10 odstotkov poviška od mezdne ure in akorda. Družinski očetje pa dobe še novo doklado po 50 din za ženo in po 25 din za vsakega otroka in to za dobo od 1. julija dalje. Povišanje je priznano tudi nameščencem in uslužbencem podjetja, računajoč od 15. julija dalje.
g— Gosenice uničujejo pridelek. Kazalo je, da se bo letošnje mokro poletje spreobrnilo v suho, toplo jesen in da bo vreme nadomestilo zamujeno rast zlasti pri koruzi, ajdi, zelju in fižolu. Toda zadnji čas je spet bilo precej deževja, ki je zadostovalo, da je kapusov belin nalegel pod listjem kapusnic na tisoče jajčec. Zdaj gosenice uničujejo zelje, ohrovt in cvetačo po vrtovih in njivah delavcev in posestnikov, ki so pričakovali letos debele zeljnate glave. Krompir je ves nagnit, zelja pa ne bo, ker štrle pokonci le suha rebra in koceni A krompir in zelje sta tod poleg mesa in kruha glavna hrana. Rejene gosenice se vzpenjajo po zidovih hiš in drugih poslopij v razpoke, kjer se bodo zabubile. Tudi po sobah jih je vse polno. Ljudje jih pridno uničujejo, toda zarod je tolikšen, da ga je težko vsega pokončati
g— Zanimiva sodna razprava. Pred dvema letoma v novembru se je zgodila na cesti proti Dravogradu pri kapelici nedaleč od tega prometna nesreča. Tovorni avto železarne na Muti se je vračal natovor-jen s koksom po cesti Nasproti pa je pri-vozil motociklist Brezovnik s sopotnikom. Vozili sta na ovinku trčili. Brezovnik je za poškodbami umrl. V soboto je že drugič bila na kraju dogodka razprava, ki jo je vodil sodnik Hočevar od okrožnega sodišča iz Maribora. Dva sodna izvedenca inženjerja sta rekonstruirala potek nezgode, nakar so bile zaslišane priče. Razprava je bila zvečer prekinjena.
Nase gledališče
DRAMA
Sobota, 21.: Romeo in Julija. Otvoritvena predstava. Premiera. Premierski abonma.
"Verjemite mi.
S pomočjo
tega recepta s smetano mleka
so žene, stare poprečno
50 let, videti kakor
da štejejo komaj 30 letJ
Namažite se na mestu, označenim s strelico ~
potem pa po vsem licu in vratu.
pVO Vam hitrega načina, da napravite gumbasto, ohlapno in velo kožo spet svežo, čvrsto in mlado. Zmešajte enoto čiste mlečne smetane (očiščene s pankreatinom) z enoto očiščenega oljčnega olja, potem zmešajte to s dvema enotama najfinejše kreme. To bo takoj redilo Vašo kožo ter ji vrnilo mladostno sveiost ln lepoto v neverjetni meri. Neka slavna Igralka se je poslužila tega recepta, da ohrani svoj mladostni videz ln s 70 leti ie Se vedno igrala vloge mladih žena. To zmes Vam lahko napravi tudi Vaš lekarnar, ■ pripravljanje male količine je zelo drago. Krema Tokalon bele barve (ki ni mastna) vsebuje mlečno smetano očiščeno in specialno pripravljeno, z očiščenim oljčnim oljem, da redi Vašo kožo. To Je pravo hranilo za
kežo. Dobiva se v tubah po Din 15._in 22.—
Uspešni rezultati so zajamčeni v vsakem primeru. ali pa se Vam vrne dvojna kupna cena.
Nedelja, 22.: Romeo in Julija. Izven. Ponedeljek, 23.: Pohujšanje v dolini šent-florijanski. Premiera. Premierski abonma.
Torek, 24.: zaprto.
Sreda, 25.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-
ski. Red sreda. Četrtek. 26.: Pohujšanje v dolini šent-florjanski. Red četrtek.
Shakespearjeva tragedija »Romeo in Julija«, s katero bo pričela drama letošnjo sezono, bo eden izmed dogodkov, ki označujejo letošnji spored, že pred leti je zapustila ta predstava globok dojem. Letošnja uprizoritev v novem Zupančičevem prevodu in v dvojni zasedbi vloge Julije, ki jo bosta igrali Juvanova in Levar-j e v a, pa bo prinesla v režijskem in scenskem pogledu novo zanimivost. Vlogo Romea bo kreiral Jan.
V letošnjem sporedu je zastopan Cankar s farso »Pohujšanje v dolinišent-florjanski«. Poleg prvega nastopa ge. Angele Sancinove v vlogi Jacinte, bo imelo občinstvo priložnost, pozdraviti na dramskem odru njegovega bivšega, člana Bojana Pečka, ki se je po večletnem delu pri opereti vrnil v dramo in bo igral vlogo Zlo-deja, s katero je že pred leti potrdil svoje odlične igralske kvalitete.
OPERA
Sreda, 25.: Fidelio. Otvoritvena predstava.
Premiera. Premierski abonma, četrtek. 26.: zaprto. Petek, 27.: zaprto.
Sobota, 28.: Grof Luksemburški. Opereta. Premiera. Premierski abonma.
Poleg novo angažirane članice Tee La-boševe. ki bo pela glavno žensko partijo v Beethovnovi operi »F i d e 1 i ck, bomo slišali na otvoritveni predstavi naše najodlič-nejše moči: Francla v tenorski partiji. Be-tetta v partiji Rocca, dalje Popova, Ribičevo in Lupšo. »Fidelio« je edina Beethovnova opera. Muzikalno vodstvo je v ro-kak dr. švare, režija pa je Debevčeva.
Prvi nastop novo angažirane članice Sonje Ivančičeve v letošnji sezoni bo v opereti »G r o f Lu k s e m b u r š k i«. To klasično Leharjevo delo, ki ga bomo videli v režiji mladega režiserja Emila Freliha, spada med najučinkovitejše operete. V tenorski partiji bo nastopil Franci, naše prvovrstne operetne moči, Barbičeva, Sancin. Poličeva, Zupan in drugi, pa bodo zasedeni v glavnih .partijah.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani javlja, da je zaključila sprejemanje abo-nentov za red premierski torek, sreda in četrtek. V redih A in B pa ima še nekaj sedežev, ki so eventualnim reflektantom na razpolago. Prijave sprejemajo v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17.
S splava je padel in utonil
Nesreča pri Igranj« otrok v Radečah
Ze tretjič je zadnje dni usoda posegla v najmlajše vrste in zahtevala življenje komaj 8-letnega šolarja v Radečah. Mihaela Glavača, ki je padel s splava v Savo in utonil Glavač se je igral 11. t. m. dopoildne z 8-letnim Medvedovim Milanom in njegovo petletno sestro Slavioc na sp'avu. Kmalu po tem ko je Slavica odšla domov in je Medvedov Milan sta! na drugem koncu splava, je Glavaču spodrsnilo in je padel v reko. Kakor pripoveduje tovari? se je Mi-haefl kmalu prikazal naa vodo in poskušal plavati, a je kakih 50 m dalje od splava omagal in izginil v vodi Medved se ni upal o dogodku nikomur povedati ter je vso ne-
srečo zaupal le sestrici in jo prosil, naj nikomur ničesar ne pove.
Šele okrog 13. ure tistega dne je Medved zaupal nesrečo svojemu bratu Francu, ki je o tem obvestil starejše liudi. Tako so začeli šele okrog 14. ure iskati Toda trupelca še do danes mso našli. Ponesrečeni dečko ni ldlical na pomoč ko je padel v vodo in plaval mimo ljudi, ki niti niso slutili, da se v njihovi bližini odigrava žalo-igra. Tragična smrt nadebudnega sinčka je vzbudila po vsej okolici globoske sočustvovanje z materjo. Da so zadn;i čas utonili v Krškem okraju trije, otroci naj bo vsem staršem v opozorilo.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.