Izseftevanfe Hrezposelnili profi scvcru m luga. Prcd dnevi se je doigralo v newvorški luki nekaj izrednega. 40 oscb se je vkrcalo v čuln, da se popeljejo na Labrador, polotok čisto v severni Kanadi. Časnikar je vprašal izscljence, kaj za božjo voljo nameravajo početi na z večnim ledom pokritim Labradorju? Ljudje so pa čisto resno zatrjevaii, da se nameravajo tarnkaj naseliti. »Tamkaj so vendar le pragozdovi, led ter sneg,« jim je zatrjeval časnikar. »Resnica«, so mu pritrjevali izseljenci, »in poleg ledu še samota in zapuščenost. Pa ravno to iščemo in bomo veseli, ako nas ne bo nikdo ve. v življenju motil.« Časnikar je povpraševal, kaj da je vzrok, da bežijo pred svetom? »Glejte,« so mu odgovorili, »že eno leto smo brez dela in zagotavljajo nam, da bo trajala neznosna brezposelnost še nekaj let. Prav od nikoder se ne bliža uparsje na ublažitev brezposelnosti. Mi smo krepki ljudje in nočemo, da bi pomrli od brezposelnosti.« Čoln je odjadral in je med tem že gotovo dosegel zaželjen dlj. Drugo poročilo nam pravi, da so se začcli ljudje izseljevati v smeri proti Spitzbergom in na druge otoke v območju severnega tečaja. Poscbno Angleži in Švedi hite v pokrajinc večne zime in se ne dajo odvrniti kljub dej- stvu, da sta na severu kralja: tema In led. Začetkom novembra 1931 se Je izselilo več salpeterskih delavcev iz južnoameriške države Čile na otok Sv. Tomoža v Galopagos otočju. Otok Sv. Tomaža (v Tihem Oceanu med srednjo in južno Ameriko) je bil doslej oživljen le od orjaških želv, a ima tudi sladko vodo. Izseljenci izjavljajo, da se ne bodo več vrnili v domovino, a tudi ne trpijo, da bi jim še kedo sledil v samoto. Iz navedenih slučajev izselitve je raz-vidno dejstvo, da hoče danes toliko lju* di radi brezposelnosti obrniti civilizaciji hrbet in pričeti svojo srečo na čisto nedotaknjeni zemlji. Ljudje se ne morejo več izseljevati v gostejše naseljene ter obdelane pokrajine. Domače razmere jih silijo ven iz domovine, so se pač zaleteli v kraje, ki še niso last nikogar in kjer ni izžemanja ubogega trpina od strani brezsr.nega in za ljubezen do bližnjega gluhega kapitalizma. Ta beg v neobljudene kraja in pokrajine prikriva poseben ter globok pomen za današnjo — popolnoma zmedeno dobo!