Predstaviti in primerjati `elim osnovne postavke obravnav razmerja med politiko in vrlino, ki ju Herbert McCabe in Alasdair MacIntyre podajata v svojih razpravah z na- slovoma Dobro `ivljenje: Etika in iskanje sreèe ter Odvisne racionalne `ivali: Zakaj potrebu- jemo vrline. Glede na dejstvo, da oba pripa- data aristotelsko-tomistièni tradiciji etiške mi- sli, je jasno, da sta njuna pogleda na obrav- navano razmerje in njegovo vlogo v posamez- nikovem `ivljenju v veliki meri sorodna. Kljub temu pa med McCabeovim in Mac- Intyrejevim pogledom na razmerje med po- litiko in vrlino obstojijo tudi nekatere raz- like, ki izhajajo predvsem iz dejstva, da obrav- navano problematiko zreta z deloma razliènih zornih kotov.1 D;B      Eden od aksiomov aristotelske politike in njej podrejene etike – politika je namreè v kontekstu aristotelsko-tomistiène misli poj- movana kot študij o naèinih ohranitve in pos- peševanja razvoja polisa, etika pa kot sestavni in bistveni del tega študija – je, da biti èlo- vek pomeni biti del veèje celote, tj. dru`be oziroma polisa. Pojmovanje èloveka kot bitja, ki je po svoji naravi politièno (zoon politi- kon), je v vlogi osnovnega izhodišèa prisotno tudi v McCabeovem prikazu razmerja med politiko in vrlino. V zaèetku svojega izvajanja avtor izpostavi pomen antagonizma med kartezijansko-dua- listiènim in tomistiènim razumevanjem èlo- veškega bitja. V skladu z Descartesovo dua- listièno mislijo, katere temeljna znaèilnost je dihotomièna delitev èloveškega bitja na subjektivno zavest in objektivno material- nost, /.../ dose`emo naša resnièna duhovna sebstva z umikom iz javnega materialnega zu- nanjega sveta v naše lastno središèe zavesti.2 Iz tega izhaja, da skrajna posledica dosled- nega upoštevanja kartezijanskega pojmovanja èloveka kot zgolj notranje resniènega bitja ne more biti niè drugega kot popolna indi- vidualizacija posameznika. Takšnemu gle- danju radikalno nasprotuje tomistièno ra- zumevanje èloveka, ki trdi, da je prav ma- terialnost naèelo naše individuacije, medtem ko duhovno, ob siceršnjem nasprotovanju monizmu, pojmuje kot objektivno in skup- no. Na to trditev McCabe opre svoj nadaljnji argument, ki se nanaša na èlovekovo pripad- nost dvema vrstama skupnosti. Kot ljudje primarno pripadamo t. i. “biološki skupno- sti”, vendar pa se dokonèno izoblikujemo šele prek pripadnosti jezikovni skupnosti, skupnosti, ki nam za razliko od biološke do- pušèa, da se nanjo kritièno in ustvarjalno od- zivamo. Bistveno pri tem je, da ne gre za skupnost, ki bi jo konstituirali mi sami, kot to velja za posamezne dru`bene skupine in podskupine na sekundarni ravni, temveè za skupnost, ki konstituira nas. Ohranitev in razvoj te skupnosti pa sta bistveno odvisna prav od tega, v kolikšni meri nam je omo- goèeno udejanjanje naše kritiène ustvarjal- nosti, torej tistega, v èemer presegamo golo 9    3@) B @ E  B1               # biološkost. Èe se, ob upoštevanju pravkar omenjenega dejstva, da je tisto, kar nas du- hovno in kulturno konstituira, jezikovna skupnost ali polis, vrnemo k teoriji uma, ki jo podaja Akvinski, lahko reèemo, da se z vstopom v jezik (v ustvarjanje pomenov prek uporabe materialnih stvari) priènemo vesti na naèin, ki ni zgolj individualen. Toda èeprav je polis stvar našega dejav- nega preseganja zgolj individualnih oblik vedênja, ga vendarle ne moremo obravnavati samo /.../ kot sporazum o vzajemni zašèiti ali dogovor o izmenjavi dobrin in uslug.3 Polis, ka- terega temeljni namen je omogoèiti dobro, izpopolnjeno in neodvisno `ivljenje, se mora namreè per se ukvarjati z vrlino. Primer, ki to dejstvo celostno in jasno izra`a, je primer raznih totalitarnih dru`b, ki so, èeprav v svo- jem jedru nepraviène, v skrbi za lasten ob- stoj primorane zagotavljati nekakšno mini- malno raven praviènosti. Vrlina kot taka je tako ne le glavni, temveè tudi èisto osnov- ni pogoj za kakovosten razvoj doloèene dru`- be in s tem uspevanje njenih pripadnikov. Iz tega nadalje izhaja, da sta polis in vrlina v reciproènem odnosu: vrlina je tista, ki polis ohranja in pospešuje njegov razcvet, obenem pa je sama bistveno pogojena z obstojem in stanjem polisa. Ta reciproènost v razmerju med vrlino in dru`bo pa spro`a naslednje, t. i. “Trasimahovo vprašanje”: Ali lahko na podlagi dejstev, da ljudje potrebujejo praviè- no dru`bo in da dru`ba potrebuje praviène ljudi, vzpostavimo trditev, da mora biti sle- herni pripadnik zadevne dru`be stremeti k praviènemu ravnanju? Ali obstaja kakšen raz- log za pravièno delovanje, ki bi bil neodvi- sen od zunanjih pogojev posameznikovega ravnanja? Razlog, ki bi utemeljeval takšno ravnanje, bi moral po avtorjevem mnenju iz- hajati iz posameznikove ugotovitve, da so pra- vièna dejanja intrinzièno za`elena, za`elena zaradi samih sebe. Kljuènega pomena pri tem je, da ta razlog ne more in ne sme temeljiti zgolj na ponotranjenju strahu pred kaznijo ali na `elji po nagradi v obliki eksterno us- tvarjenega nadjaza ali vesti. Biti mora plod odkrivanja prednosti, ki so praviènemu de- lovanju inherentne. Odkrivanje teh prednosti je po McCabeovem nadalje bistveno pogo- jeno s spoznanjem, da sreènost (eudaimonia) ne sestoji iz niza ustreznih obèutij, temveè da izhaja iz doloèenih, glede na posameznika partikularnih dejavnosti, ki same po sebi zah- tevajo posedovanje in habitualno udejanjanje kreposti. Da bi celoviteje razumeli kontekst za opis in ovrednotenje èlovekovega delovanja zno- traj doloèene dru`be, je nujno obravnavati tudi aristotelski pojem nagnjenja oziroma dr`e (habitus). Ljudje morajo kot pripad- niki dru`be upoštevati dve vrsti omejitev. Medtem ko je prva povezana z razvijajoèo se dispozicijo za krepostno delovanje, druga (zakoni in prepovedi) zagotavlja okvir, zno- traj katerega lahko presojamo upoštevanje prve. To pomeni, da je legalistièno razume- vanje moralnosti ravnanja po svojem bistvu nezadostno, kajti za uèinkovito in dru`beno tvorno delovanje ni pomembno le, da se na- haja znotraj zakonsko doloèenega okvira, temveè tudi, da izhaja iz posamezniku lastne dr`e, utemeljene v stremljenju po predno- stih, ki so takšnemu delovanju inherentne. Glede na dejstvo, da se ravnanje iz nam last- nega nagnjenja sklada s tem, kar smo in kar pojmujemo kot najbolj zadovoljivo, pa je jasno tudi, da sta za uèinkovito skupnost- no delovanje kljuènega pomena izobliko- vanost znaèaja ter preudarnost (prudentia), vrlina praktiène modrosti, ki nam omogoèa ustrezno udejanjanje svobodne izbire (libe- rum arbitrium). Pri preudarnosti, ki je te- melj svobodnega moralnega delovanja, gre namreè za dobro presojo naèinov, na katere lahko neko mo`nost udejanjimo, s tem pa posredno tudi za izvajanje optimalno-uèin- kovitih dru`beno-relevantnih dejanj. 9         Glede na povedano lahko zakljuèimo, da sta posedovanje vrlin (tako moralnih kot in- telektualnih) ter intenzivnost in naèin nji- hovega udejanjanja kljuèna momenta v pro- cesu razvoja polisa. Le na ta naèin lahko na- mreè kot èlani dru`be gradimo razmerja, ki bodo usmerjena v izgrajevanje skupnega do- brega ter v okviru katerih bo slehernemu po- samezniku omogoèeno svobodno definira- nje lastnega pojmovanja dobrega `ivljenja in posledièno tudi njegovo aktivno doseganje. 3;B  E     Dejstvo, da je èlovek politièno bitje, bitje, ki je po svoji naravi nujno del širše celote ozi- roma dru`be, tudi MacIntyreju slu`i kot os- nova za obravnavo razmerja med politiko in vrlino. Osrednji pojem njegovega izvajanja je namreè pojem dru`benih razmerij, razme- rij, katerih obstoj in razvoj sta nujna tako na primarni interpersonalni ravni kot tudi na sekundarnem nivoju dru`benih skupin in podskupin. Ta razmerja so dveh vrst. Namen in utemeljitev prvih bo obojestranska korist. To bodo pogajalska razmerja in urejali jih bodo predpisi, ki izhajajo iz teorije racionalne iz- bire. Druga pa bodo plod simpatije, èustvenih vezi, ki si jih nadenemo prostovoljno.4 Trdi- tev o nujnosti posameznikove vpetosti v ta razmerja izhaja iz postavke, po kateri sta prav obseg in kakovost teh razmerij tista, ki bis- tveno pogojujeta doseganje tako skupnega 9    Evgenija Jarc: Rdeèe drevo, olje na platnu, 100x100 cm, 2007. ! # kot individualnega dobrega. Dejavna ude- le`enost v teh razmerjih po MacIntyrejevem mnenju zahteva posedovanje in udejanjanje dveh vrst vrlin. Medtem ko so vrline neod- visnosti kljuène za uèinkovito sodelovanje v pogajalskih razmerjih, pa druga vrsta razme- rij, tj. mre`e dajanja in prejemanja, zahteva udejanjanje vrlin priznane odvisnosti. Vrline neodvisnosti lahko opredelimo kot etiène in dianoetiène vrline, potrebne tako za to, da se iz prvotnega `ivalskega stanja raz- vijemo v neodvisne praktiène mislece, kot tudi za to, da pridobljeno neodvisno prak- tièno racionalnost uèinkovito udejanjamo. Usvojitev teh vrlin je po avtorjevem mnenju v celoti odvisna od tega, v kolikšni meri smo udele`eni v kompleksnosti razmerij s posa- mezniki, ki te vrline `e posedujejo, torej ti- stimi, ki so nam zmo`ni nuditi to, kar po- trebujemo. Prehod k neodvisni praktièni ra- cionalnosti je trojne narave: tekom preho- da se moramo nauèiti distanciranega motre- nja svojih trenutnih infantilnih `elja, spre- minjanja, prilagajanja in celo morebitne ovr`- be svojih praktiènih sodb ter zamišljanja al- ternativnih mo`nih prihodnosti. Sklep zdra- vega in uèinkovitega praktiènega mišljenja je dejanje, ki je za agensa v danih okolišèi- nah najboljše. Upoštevaje dejstvo, da je prak- tièno mišljenje po svoji naravi skupnostno, tj. da nujno poteka znotraj ustaljene mno- `ice dru`benih razmerij, lahko reèemo, da do- seganje ciljnih dobrin, ki je plod zadevnega dejanja, ne zadeva le dobrobiti agensa same- ga, temveè (ne)posredno tudi blaginjo vseh, ki so v teh razmerjih udele`eni. Kljuèno vlogo pri tem, da dejstvo soodvisnosti našega do- brega z dobrim drugih pripoznamo kot re- levantno, pa igra druga vrsta vrlin – vrline priznane odvisnosti. Osrednja vrlina priznane odvisnosti, potrebna za vzdr`evanje mre` da- janja in prejemanja, ima po MacIntyrejevem mnenju tako prvine praviènosti kot prvine radodarnosti. Gre za t. i. vrlino “praviène ra- dodarnosti”, ki bi jo lahko opredelili kot vr- lino nepreraèunljivega dajanja, ki smo ga dru- gim dol`ni izkazovati in ki mora biti soraz- merno le s potrebo drugega, ne pa tudi z na- šim razmerjem do njega. Udejanjanje te vr- line je pogojeno s pripoznanjem dveh reci- proènih dejstev: prviè, naše lastne odvisnosti, ki se ka`e tako v razliènih oblikah (potencial- ne) invalidnosti kot tudi v samem procesu našega moralno-intelektualnega razvoja, ter, drugiè, nesoizmerljivosti tega, kar smo prejeli, in tistega, kar bomo morali sami nuditi dru- gim. Le ob tem lahko namreè vzpostavimo razmerja nepreraèunljivega dajanja in dosto- janstvenega prejemanja, kljuèna za uresnièe- vanje našega individualnega pojmovanja do- brega. Vsak izmed nas namreè /.../ dose`e svoje dobro le pod pogojem, da drugi vzamejo na- še dobro za svoje in nam pomagajo skozi ob- dobja invalidnosti.5 Delovanje v skladu z zah- tevami te vrline pa ima še en pomemben mo- ment: doseg te vrline se mora raztezati on- kraj meja skupnosti, kajti vsak pripadnik skupnosti mora, èe naj mu bo omogoèeno dobro `ivljenje, `iveti v zavesti, da bodo drugi v odnosu do njega ravnali le na osnovi nje- govih potreb. V èem se torej ka`e pomen dru`benih raz- merij? Opredelitev tega pomena izhaja iz `e izpostavljenega dejstva, da sta skupno in in- dividualno dobro v veliki meri soodvisna ter drug z drugim pogojena. Dejavno dosega- nje individualnega dobrega, ki je bistven in tvoren element slehernega dobrega `ivljenja, namreè zunaj dru`benih okvirov ni mo`no. Takšno delovanje pa postane mo`no šele, ko je zagotovljena tudi zdru`ljivost osebnega poj- movanja individualnega dobrega z dru`be- nim pojmovanjem skupnega dobrega. Opre- delitev pomena teh razmerij ima tako dva momenta. Prvi moment se nanaša na dru`- beno raven, kajti brez obstoja pogajalskih raz- merij uèinkovito doseganje skupnega dobrega ne bi bilo mo`no. Drugi moment te opre- 9        " delitve pa zadeva individualno raven, kajti umešèenost v ta razmerja in razumno spoz- nanje koristi, ki jih ta umešèenost nudi, po- samezniku omogoèata, da lastno pojmova- nje dobrega formulira tako, da le-to ne bo nezdru`ljivo z dru`benim pojmovanjem skupnega dobrega. Dejstvo je, da /.../ zasebne odloèitve, kakšno vlogo naj imajo razne dobrine v mojem `ivljenju, ne bodo in ne morejo biti neodvisne od skupnih odloèitev, kakšno vlogo naj igrajo v `ivljenju naše skupnosti.6 Iz pravkar povedanega izhaja dvoje dejstev: prviè, po- litièno odloèanje o razponu mo`nosti, znotraj katerega bomo lahko oblikovali svoje `ivlje- nje, mora biti predhodno našemu individual- nemu odloèanju med alternativnimi ciljnimi dobrinami; in drugiè, tako skupno kot in- dividualno odloèanje morata temeljiti na stvarnem upoštevanju zahtev mre` dajanja in prejemanja, razmerij, ki utelešajo dru`beno solidarnost. V zakljuèku svojega izvajanja MacIntyre razmišlja še o obliki skupnosti, ki bi bila kot politièno-socialna zdru`ba najprimernejša za vzpostavitev uèinkovitih dru`benih razme- rij. Takšna skupnost mora izpolnjevati tri po- goje. Prviè: neodvisnim mislecem mora omo- goèiti odloèanje o vseh vprašanjih, o katerih se morajo zediniti vsi pripadniki z racionalnim posvetovanjem.7 Drugiè: v skupnosti, kjer bo pravièna radodarnost veljala za eno osrednjih vrlin, bodo morale biti v skladu z njenim iz- vajanjem tudi veljavne norme praviènosti8 – v razmerjih med neodvisnimi praktiènimi mi- sleci naj bi izpolnjevale Marxovo formulo, po kateri vsak prejema v sorazmerju s tem, kar prispeva, v razmerjih med tistimi, ki so zmo`ni prispevati in tistimi, ki so odvisni in potrebni pomoèi, pa naj bi ustrezale poprav- ljeni razlièici Marxove formulacije: Vsak po svojih sposobnostih, vsakomur po njegovih potrebah. Tretjiè: pri skupnem posvetu, kaj zahtevajo norme praviènosti, morajo politiè- ne strukture omogoèiti besedo tako ljudem z neodvisnim praktièni razumom kot tistim, ki razmišljajo le omejeno ali pa sploh ne.9 Le-ti bodo potrebovali zastopnike, katerih vloga mora dobiti formalno mesto v politiènih strukturah. Skrb za ustrezno izra`anje in za- dovoljevanje potreb invalidov namreè ne sme biti razumljena kot poseben interes ene same skupine, temveè kot interes celotne politiène dru`be, tj. kot sestavni del njene predstave o skupni koristi. Ob tem MacIntyre zavrne takó mo`nost, da bi takšno skupnost pred- stavljala moderna nacionalna dr`ava, ki je po njegovem mnenju za uèinkovito sodelova- nje vseh preveè interesno pogojena, kot tudi mo`nost, da bi takšno skupnost tvorila nu- klearna dru`ina. Le-ta zaradi lastne vpetosti v širše dru`bene entitete ni in ne more biti samozadostna, kot taka pa ne more nuditi ustreznih pogojev za doseganje ciljnih dobrin posameznika in skupnosti. To zavrnitev gre razumeti predvsem kot poziv k udejanjenju naèela subsidiarnosti, tj. k izoblikovanju manjših lokalnih skupnosti, v katerih bi bili pri skupnih, s praktièno racionalnostjo urav- navanih posvetih ustrezno zastopani tudi tisti, ki zaradi takšnih ali drugaènih oblik odvi- snosti ne morejo sodelovati v racionalnem utemeljevanju in presojanju naèinov dose- ganja skupnega dobrega. MacIntyreju gre to- rej za obliko skupnosti, v kateri bi dru`be- na razmerja, ki predstavljajo stièišèe posamez- nikovega politiènega in vrlinskega udejstvo- vanja, zagotavljala optimalne pogoje za us- trezna opredeljevanja in dejavna uresnièeva- nja individualnega dobrega.        V sledeèi primerjavi obeh predhodno predstavljenih pogledov bom poskušal ori- sati nekatere zdru`evalne in razlikovalne po- teze, ki jih opazimo v izvajanjih obeh avtor- jev. Vendarle pa se bom, upoštevaje dejstvo, da sta si izvajanji v marsikaterem pogledu so- 9    # # rodni (temeljna zdru`evalna znaèilnost obeh argumentacij je namreè aristotelizem oziroma aristotelsko-tomistièna tradicija etiško-poli- tiène misli), osredotoèil predvsem na njuno medsebojno razliènost. Aristotelsko etiko, ki predstavlja bistve- ni del politike (tj. študija o naèinih ohranitve in pospeševanja razvoja polisa), v temelju opredeljuje tripartitna shema: (1) èlovekova primarna, neizoblikovana narava, (2) èlove- kova izoblikovana narava oziroma njegov smoter (telos) ter (3) zahteve vrlin, ki pove- zujejo prvi dve postavki.10 V obeh obravnavah kljuèno mesto zavzemata predvsem druga in tretja postavka, tj. dobro `ivljenje, ki ga mora polis omogoèiti, ter vrline, ki jih mora polis gojiti. Ena temeljnih vsebinskih razlik med obema argumentacijama pa izhaja iz dejstva, da avtorja razlièno intenzivno upoštevata prvo postavko, ki govori o èlovekovi primar- ni, še neizoblikovani naravi. Medtem ko v McCabeovem delu ta postavka skoraj ni izra- `ena – nanjo se namreè nanaša le delno v kon- tekstu `e omenjenega “Trasimahovega vpra- šanja” –, pa nasprotno v MacIntyrejevi obrav- navi razmerja med dru`bo in vrlino zavze- ma pomembno mesto. Upoštevanje primarne neizoblikovanosti èlovekove narave je po nje- govem mnenju kljuèno za izgraditev realistiè- nega razumevanja posameznikovih etiènih dr` ter njihovega pomena za dru`beno-rele- vantno udejstvovanje, ki konstituira dobro `ivljenje. Kajti, èeprav /.../ veèina moralnih filozofov vzame za izhodišèe zrele neodvisne praktiène mislece, med katerimi vladajo dru`- bena razmerja odraslega sveta /.../, praktièni misleci vstopijo v svet odraslih z razmerji, iz- kušnjami, stališèi in zmo`nostmi, ki jih prinesejo s seboj iz otroške in mladostniške dobe /.../11, torej iz obdobja, v katerem njihova narava še ni bila izoblikovana. Pomen izoblikovanja èlovekove narave MacIntyre izpostavi v okviru oprede- litve prve vrste vrlin, tj. vrlin neodvisnosti, ka- terih pridobitev bistveno pogojuje uspešnost našega prehoda od prvotne, neizoblikovane narave k naravi, ki vkljuèuje zmo`nost neod- visnega praktiènega mišljenja. Pripoznanje od- visnosti, ki zaznamuje proces našega moral- no-intelektualnega razvoja od neizoblikova- ne k izoblikovani naravi, pa je tisto, kar med ostalim bistveno pogojuje udejanjanje vrlin priznane odvisnosti. V okviru opredelitve slednjih MacIntyre podrobneje spregovori o vlogi, ki jo posamez- nik zavzema v mre`ah nepreraèunljivega da- janja in dostojanstvenega prejemanja. Tu se sreèamo z drugo, prav tako pomembno raz- liko med argumentacijama. Ta je v tem, da v svoji obravnavi razmerja med dru`bo in vr- lino le MacIntyre upošteva in vanjo tudi us- trezno umesti širši sklop dejstev posamezni- kove ranljivosti in odvisnosti. Mre`e dajanja in prejemanja so namreè razmerja, ki so kljuè- nega pomena za dejavno uresnièevanje sle- hernega pojmovanja dobrega `ivljenja, torej tudi pojmovanj tistih posameznikov, kate- rih `ivljenje poteka v takšni ali drugaèni ob- liki odvisnosti. Obravnavani izvajanji pa se nenazadnje razlikujeta tudi v sami poglob- ljenosti opredelitve vrlin. Medtem ko Mc- Cabe pri svoji opredelitvi vrlin in njihove od- nosnosti s posameznikom in dru`bo ostaja na splošnejši ravni, MacIntyre to opredeli- tev precizira. To stori tako na temelju `e ome- njenega upoštevanja dejstev ranljivosti in od- visnosti ter zahtev, ki jih mre`e dajanja in pre- jemanja naslavljajo na posameznika kot dru`- beno bitje, kot tudi ob ovrednotenju pomena skupnih dru`benih posvetov, ki potekajo v okviru pogajalskih razmerij. V vsebinskem pogledu pa se razpravi razlikujeta tudi ob vprašanju o najustreznejši obliki skupnosti, tj. skupnosti, ki bi takšne posvete omogoèala in spodbujala ter obenem krepila delovanje mre` dajanja in prejemanja. To vprašanje si izrecno zastavi le MacIntyre, ki odgovor vidi v subsidiarnem izoblikovanju manjših lokal- nih skupnosti, McCabe pa se nasprotno v 9        $ svojem izvajanju osredotoèi le na splošne zna- èilnosti odnosa med jezikovno skupnostjo in posameznikom. Ob navezavi na `e omenjen zdru`evalni moment aristotelske tradicije lahko reèemo, da se avtorja strinjata glede soodvisnosti skup- nega in individualnega dobrega12. Implicitno namreè delita mnenje, da je povezovalni ele- ment med udejanjanjem zgoraj orisane etiške sheme ter njej ustrezajoèim politiènim de- lovanjem, ki bi krepilo polis kot tak, v dejstvu, da je èlovek po svoji naravi nujno dru`be- no dejaven. Iz tega nadalje izhaja trditev, da posameznikova odvisnost od dru`benih raz- merij sama po sebi zaobjema tudi njegovo odkrivanje in doseganje smotra, ki ga tako McCabe kot MacIntyre razumeta pod poj- mom dobrega `ivljenja. Obema pa je skupna tudi aristotelsko-partikularistièna opredelitev le-tega: dobro `ivljenje je tisto, katerega iz- polnjenost je utemeljena v posameznikovi krepostni participaciji v dru`beno relevantnih vlogah in dejavnostih. Tu stopita v ospredje dve, po mojem mnenju kljuèni postavki: (1) 9    Evgenija Jarc: Gozd II., olje na platnu, 45x50 cm, 2006.  # reciproènost odnosa med vrlino in dru`bo,13 ki jo eksplicitneje izrazi H. McCabe, ter (2) pomen dru`benega podpiranja posamezni- kovih dejavnosti, ki ga v okviru pojma dru`- benih razmerij natanèneje obravnava A. Mac- Intyre. Medtem ko McCabe razlago prve od zgoraj navedenih postavk izrecno poda prek `e omenjenega primera, ki govori o vlogi pra- viènosti v totalitarnih dru`bah, je pri Mac- Intyreju ta postavka implicitno prisotna v nje- govi opredelitvi vrlin ter njihove vloge pri doseganju dru`beno-individualnega dobrega. Prav vrline, natanèneje vrline neodvisnosti, katerih posedovanje nam omogoèa uèinko- vito in neodvisno praktièno mišljenje, pa pri MacIntyreju nastopajo kot stièna toèka med omenjenima postavkama. Vzajemni odnos med vrlino in dru`bo bo namreè kakovostno napredoval takrat, ko bosta posameznik in dru`ba delovala v skladu z zahtevami neod- visnega praktiènega mišljenja, in sicer na na- èin, ki bo omogoèal obojestransko uskladitev pojmovanj dobrega in s tem ustrezne pogoje za njihovo dejavno uresnièevanje.14 Kot reèeno, obravnavani razpravi v teme- lju zdru`uje njuna pripadnost aristotelsko- tomistièni miselni tradiciji, tradiciji, ki se gib- lje v okviru pojmov, kot so “smoter”, “skup- no dobro” “dobro `ivljenje”, “dejavnost”, “soodvisnost posameznikov kot dru`benih bitij”. Glede na povedano pa lahko reèemo, da je ena temeljnih razlik med argumenta- cijama predvsem v stopnji preciznosti, s ka- tero avtorja obravnavata te, aristotelizem opredeljujoèe pojme.15 Literatura A. MacIntyre. 2006. Odvisne racionalne `ivali: Zakaj potrebujemo vrline (prev. Nada Grošelj). Ljubljana: Študentska zalo`ba, zbirka Claritas. H. McCabe. 2008, Dobro `ivljenje: Etika in iskanje sreèe (prev. Slavica Jesenovec Petroviæ in Borut Petroviæ Jesenovec). Ljubljana: Študentska zalo`ba, zbirka Claritas. B. @alec. 2005. Doseganje dobrega, Ljubljana: 9    Študentska zalo`ba, zbirka Claritas. D. Hollenbach. 2002. The Common Good & Christian Ethics. New York: Cambridge University Press. C. Taylor. 2001. Nelagodna sodobnost (prev. Bojan `alec). Ljubljana: Študentska zalo`ba, zbirka Claritas. I. Murdoch. 2006. Suverenost dobrega (prev. Slavica Jesenovec Petroviæ in Borut Petroviæ Jesenovec). Ljubljana: Študentska zalo`ba, zbirka Claritas. A. Jamnik.1998. Liberalizem in vprašanje etike. Ljubljana: Nova revija. B. @alec. 2006, Od Marxa do Toma`a Akvinskega, V: A. MacIntyre, Odvisne racionalne `ivali: Zakaj potrebujemo vrline. Ljubljana: Študentska zalo`ba, zbirka Claritas, 177–202. Glej tudi: B. @alec. 2001, Posameznik v skupnosti, perspektive sodobne dru`be. V: C. Taylor. 2001. Nelagodna sodobnost., Ljubljana: Študentska zalo`ba, zbirka Claritas, 113–139. 1. V prièujoèem èlanku obravnavam MacIntyrejevo filozofijo, nanašajoè se na njegovo edino doslej v slovenšèino prevedeno delo. To delo je osrednjega pomena za razumevanje MacIntyrejeve antropologije. Na Slovenskem so se z njegovo filozofijo podrobneje ukvarjali nekateri vidnejši filozofi, predvsem kršèanske provenience (`alec, Juhant in Jamnik (prim. Liberalizem in vprašanje etike, Ljubljana, Nova revija, 1998)). V knjigi z naslovom Doseganje dobrega (Ljubljana, Študentska zalo`ba, Claritas, 2005) je Bojan `alec podrobno predstavil MacIntyrejevo glavno delo After Virtue, ga ovrednotil v luèi dognanj Zygmunda Baumana ter navedel tudi svoje lastne ugovore proti zadevni MacIntyrejevi misli. Poleg tega velja omeniti še njegovo izèrpno spremno študijo “Od Marxa do Toma`a Akvinskega” (v: MacIntyre, Odvisne racionalne `ivali: Zakaj potrebujemo vrline, Ljubljana, Študentska zalo`ba, Claritas, 2006, 177–202), ki celostno predstavi MacIntyrejev filozofski razvoj in opus ter tehtno opozori na pomanjkljivosti in potrebne poglobitve njegovega pristopa oz. stališèa. Alasdair MacIntyre (roj. 1929 v Glasgowu) je eden najpomembnejših sodobnih etikov ter kljuèni predstavnik sodobne neotomistiène misli. V okviru njegovega obširnega filozofskega opusa velja izpostaviti predvsem tri razprave: A Short History of Ethics (1966, 2. izd. 1998), v kateri avtor temeljne etiške pojme predstavi v povezavi z njihovim (zgodovinskim) kontekstom; After Virtue (1981, 2. izd. 1984), v kateri utemeljuje, da je moderen (post)razsvetljenski projekt zaradi     % 9    svoje nezmo`nosti izoblikovanja koherentne podlage nujno obsojen na neuspeh; ter Whose Justice? Which Rationality? (1988), v kateri razvija tezo, da sta tako razumnost kot praviènost kontekstualno obèutljivi. V svojem zgodnejšem obdobju se je ukvarjal tudi z marksizmom in njegovim razmerjem do kršèanstva (Marxism: An Interpretation (1953); Marxism and Christianity (1968, 2. izd. 1995). Trenutno pouèuje na University of Notre Dame v Indiani. Herbert McCabe (1926–2001), dominikanski redovnik ter predavatelj v Oxfordu, se je strokovno posveèal predvsem filozofiji religije, etiki in teologiji. Po svoji miselni usmeritvi je pripadal tomistièni tradiciji, v duhu katere je napisal številne filozofske in teološke razprave. Nekatere izmed njih, kot npr. God Still Matters (2002), God, Christ and Us (2003) ter The Good Life: Ethics and the Pursuit of Happiness (2005) so izšle posthumno. 2. H. McCabe, Dobro `ivljenje: Etika in iskanje sreèe, Ljubljana, Študentska zalo`ba, Claritas, 2008, 48. 3. Aristotel, Politika, III, 9. 4. A. MacIntyre, Odvisne racionalne `ivali: Zakaj potrebujemo vrline, Ljubljana, Študentska zalo`ba, Claritas, 2006, 125. 5. A. MacIntyre, Odvisne racionalne `ivali: Zakaj potrebujemo vrline, Ljubljana, Študentska zalo`ba, Claritas, 2006, 118. 6. Prav tam, 150. 7. Prav tam, 139. 8. Prav tam, 139. 9. A. MacIntyre, Odvisne racionalne `ivali: Zakaj potrebujemo vrline, Ljubljana, Študentska zalo`ba, Claritas, 2006, 140. 10. B. @alec, Doseganje dobrega, Ljubljana, Študentska zalo`ba, Claritas, 2005, 109. 11. A. MacIntyre, Odvisne racionalne `ivali: Zakaj potrebujemo vrline, Ljubljana, Študentska zalo`ba, Claritas, 2006, 91. 12. Razmerje med skupnim in individualnim dobrim obširno obravnava ameriški erudit, teolog in filozof David Hollenbach v svoji razpravi z naslovom The Common Good & Christian Ethics (New York, Cambridge University Press, 2002). V njej se poglobljeno ukvarja z vprašanjem o pomenu zavezanosti skupnemu dobremu ter vplivu, ki bi ga ta zavezanost imela na dru`bene neenakosti sodobnega individualistiènega zahoda ter na negativne procese globalizacije, ki nepraviènost sistematièno generirajo na mednacionalni in medkontinentalni ravni. Le zavezanost skupnemu dobremu, pravi Hollenbach, lahko omogoèi enako obravnavo vseh v skladu z minimalnimi zahtevami praviènosti, ki so izra`ene v obliki èlovekovih pravic, ter posledièno tudi praviènejšo porazdelitev dru`benih dobrin. 13. Odnos med vrlino in svetom oz. dru`bo v svojem delu z naslovom Suverenost dobrega (Ljubljana, Študentska zalo`ba, Claritas, 2006) obravnava tudi angleška pisateljica in filozofinja Iris Murdoch. Pri tem se sklicuje na Platona in trdi, da sta umetnost in intelektualna dejavnost tisti izmed èloveških dejavnosti, ki najjasneje prikazujeta odnos med vrlino in svetom. Medtem ko prva /.../presega sebiène in obsesivne omejitve osebnosti in lahko poveèa senzibilnost potrošnika umetnosti/.../ (str. 101), se vloga intelektualne dejavnosti oziroma znanosti izra`a predvsem v našem razpoznavanju narave pojmov, ki so v morali osrednjega pomena (praviènosti, resnicoljubnosti, poni`nosti), obenem pa po mnenju Murdochove prek udele`enosti v intelektualni dejavnosti prièenjamo razlikovati stopnje popolnosti in doumevati dobro kot nekaj suverenega in hkrati privlaènega. 14. Kanadski filozof in eden najpomembnejših teoretikov dru`be Charles Taylor v svojem delu z naslovom Nelagodna sodobnost (Ljubljana, Študentska zalo`ba, Claritas, 2001) obravnava tri zaskrbljujoèe pojave sodobnosti (individualizem, širitev instrumentalnega uma, posledièno zmanjšanje svobode), pojave, ki so v neposredni vzroèni zvezi z dru`benim nesprejetjem zavezanosti skupnemu dobremu. V tej luèi lahko MacIntyrejevo in McCabeovo neotomistièno misel, izra`eno v obravnavanih razpravah, razumemo tudi kot kritiko sodobnosti ter njej lastnih dru`benih deviacij. 15. Za komentar besedila tega èlanka se iskreno zahvaljujem dr. Bojanu `alcu.