SloMensM fcmef šn slovensko vseučilišče. Večkrat že je vstal naš narod enodušno v boju za svoje pravice. In čimbolj je bil odločen in složen v nastopu, lem boljše je uspd. Spomnimo se samo onega ¦velikega, vsesplošnega nastopa za političao osvoboditev, ko je vse preko me&t in vasi do zadnje kočice zaoril en glas, izgovorjen v majniški deklaraciji L 1917. In volja naroda je pastala božja volja. Zgodilo se je. Vsako leto 1. decembra se bomo spominjali, da se nam je izpolailo tisočletno hreipenenje, dobili smo svoj dom, svojo aarodno državo, v. katere naslovu se po vsem širnem svetu blišči tudi ime Slovenca. Kljub težavam, ki so pri rsakem začetku in tako še posebej v začelkibi nove iiržave, bomo zvesto kazali ostalun Slovekcem, ki še niso z nami, kje je njihov dom! Zopet pa so dnevi tu, <ko je treba, da ves narod enodusno izreče svojo besedo, ki je ne bodo smeli preslišati nikjer, najmanj pa tam, kjer so dolžni poslušati in izpolniti zahteve naroda. Slovenski narod ima svojo zemljo, svoje življenje, svojo dušo. Posebnost ima, ki ga loči od drugih, v svoji besedi, v SAroji pesmi, v vsej svoji kulturi. Slovenski narod ne more sam«ga sebe zatajiti, >pač pa hoče dalje živeti, kulturno obstojati in se razvijafi. Zato hoče imeti svoje šole, od najnižje do najvišje, od ljudske ali osnov«e šole do vsenčilišča. Slovenski narc*d je molčal, ko so pritiskali na njegovo denarnico, izžemali njegovo gosppdarstvo tisti, ki ga ne ljubijo, kakor samega sebe. Čakal je in čaka, d» zmaga pravična uvidevnost krmarjev države. A zdaj, Uo se Loče nastavlli nož na njegovu dušo, na njegovo imlturo, na njegovo vseučilišče, bo enodušno zaikričal: S!ojl Kdo si, ki mi hočeš v laslnem diomu vzeti življenje? . Ali je res slovensko vseučilišče, ki obsioja zdaj v teb letih svobode, ki ga pa zopet nameravajo zalreti, taIco življenjskega pomena za ves narod? Ali ne sme o tem molčati riiti slovenski krnet na svoji njivi, niti slo"Venski dclavec pri svojern stroju? Ali se posebno našega kmct» to vprašanje kaj tiče? Slovenski kmet je naravnost mogočen v svoji želji iu zahtevi po izobrazbi. Upravičeno je zapel Gregorčič: »Kar mož nebesa so pcslala, da večnih nas otmo grobov, rse mati kmetska je zibala, a kmetskih so izšli domov!« ln res je prihajalo s kmetov v mesto v šole večina aaSih dijakov. Pa za ¦vsaikim je 3el strah materin in : skrb očetova: kaj bo z njim! Ta strah in skrb sta videla nevarnost, da bo sin od^el v tujino in se tam odtujil. ;Zato je poleg globoke vernosti tiidi to bilo vzrok oni . mogočni želji: duliovnik naj bo! Vedeli so, da bo samo lako ostal — domač. In prav so sodili. Koliko sinov se nam je izgubilo v tujini, omračenih v neveri, padlih v globine greha ali utopljenih v valovih tujerodnega živ- Ijenja. In sloveoska mati je jokala za izgubljenimi, ki niso živeli, za kar jih je rodila. In slovenski oče je skril v pesti svoje žulje in ni odprl roke in ni več garal za sina, ki ga je zastrupljala tujina. Sloven&ki kmetski narod je \edno bridko čutii pre- pad med lastniini izobraženci in seboj, prcpad, ki ga je globoko zarezalo v njegove življenje — tuje vseučiliiče. Le en most je zvesto držal: duhovnik—ljudstvo. Vemo pa vsi, da je potrebno za popolno kulturno življenje naroda in njegov kulturni razvoj, da je po- polna in tesna vez med preprostim Ijudstvora in izobra- eŽRci, ki morajo biti v vsem njegcvi. Tega pa ni mo- goče drugače, kakor da imsmo svoje slovensko vse- učilišče. Tu se morajo izšolati slovenski duhovniki — doktorji, tu naši slovenski sodniki, naši slovenski zdrav niki, naši slovenski inženjerji, profesorji in uradniki. Ali iiaj se slovenski kmct v svoji lastni državi zoptet počuti — tujca, če pride v kaferikoli urad ali če potrc- buje pomoč bolj izobraženega. Ali naj se slovenski ma- teri zopet obnovi boleči strah, da se ji sin, ki se ni od- ločil za diuhovski stan, izgubi v življenju in nazorih, ki ga bodo odtrgali od nje in od domače druge? Ali naj naš kmet zopet venča svojo dlan s krvavimi prstani de- la za to, da bo sin pozabil, od kod ima svoj — beli kruh? Nikdar ne! Zato bo r.aš narod pavzdignil svoj g!as in bo rekel: Živeti hočem! Imeti hočem svoje ognjišče kulturnega življenja, svojo duševno delavnioo, svojo mizo kulturne  hrane! Imeti hočem svoje popoino vsenčiliščel Njim pa, ki pod pretvezo mrzlih državnih računov hočejo slovensko vseučilišče zapreti, kličemo: Pustite ga, naše je, uredite ga, plačali smo ga po- šteno! Zatlo, slovenski nurod, posebno ti vedno prevdarni slovenski kinet, reci svojo odločno, moško bcsedo!