List 20. Gospodarske stvari. Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. 6. t. m. je bil v mestni dvorani občni zbor kranjske kmetijske družbe, kterega se je udeležilo 44 udov. Namesti predsednika gosp. Fid. Trpinca, kterega zarad neodložljivih opravkov ni v Ljubljani, je zboru predsedoval gosp. Andrej Malic, stareji ud glavnega odbora. V začetnem ogovoru, v kterem je bral predsednikov dopis, je pozdravil zbor s srčno besedo ter ga prosil, naj se gorko poprime današnjih za družbo kmetijsko in deželo važnih obravnav; na posled je imenoval gospode, ki so jih za svoje namestnike v tem zboru izvolile kmetijske družbe avstrijskih dežel, namreč: dunajska in moravska gosp. Fid. Trpinca, štajarska gosp. Ferd. Schmida, gornje-avstrijska gosp. dr. Henrika Costa, češka, hrvaška, levovska in koroška gosp. dr. Jan. Bleiweisa, tirolska gosp. And. Brusa. Za tem je gosp. Andrej Brus, tajnika adjunkt, bral sporočilo glavnega družbenega odbora, v kterem so izmed 723 številek od poslednjega občnega zbora bila naznanjena tista opravila, ki so važnejša, da jih svet izve. Med temi je bilo popisano to, kar je glavni odbor storil, da se dovrši po predlogu gosp. K. Dežmana v občnem zboru leta 1866 nasvetovani načrt novih družbenih pravil (statut), kterega je gosp. vitez dr. Gutmannsthal osnoval, — da je imenik družbenikov dodelan, ki se te dni razpošlje poddruž-nicam v razdelitev med ude, — da se je za obhajanje stoletnice družbine namenjena razstava kmetijskih pridelkov in obrtnijskih izdelkov zavoljo letošnje razstave v Parizu in druzih neugodnih primerljejev začasno odložila, — da je odbor, vprašan od c. k. deželne vlade za to, ali ne bi družba dovolila, da se na učilišču za podkovstvo in živinozdravništvo napravi dveletna šola za živinozdravilstvo, odgovoril vladi, da družba rada prepusti svoje prostore v ta namen, vendar ona ne more zidati veče šole, pa bi tudi zahtevala, ako bi se na njeni lastnini kaj zidalo, pa šola morebiti kedaj nehala, da to dozidanje ostane brez odškodovanja družbi, — da si je odbor po priporočilu ministerstva kupčijskega prizadeval za razširjenje j a-paneških svilnih črvičev, — da je priporočal poddružnicam, da po željah vladinih pripomorejo napravam drevesnic za šolsko mladino po kmetih in daje doneske za leto 1866, kijih plačujejo udje bo-štanjske poddružnice, glavni odbor, nanašaje se na to, da občni zbor potrdi ta strošek, prepustil tej pod-družnici v pripomoć ondašnji šolski drevesnici, — da je vsled poziva c. kr. deželne vlade od 24. nov. 1865. leta odbor jej izročil osnovo nove mlinarske postave, — da je odbor na poziv c. k. ministerstva za pravosodje od 25. svečana 1866 zarad postave zoper odrtijo mu odgovoril z obširnim pismom, da se zastarela ta postava brez škode za kmetijstvo more odpraviti, — daje odbor, vprašan od deželnega odbora: ali bi se strelščina (talja) za zverino brez nevarnosti smela odpraviti, z dokazi odgovoril, da se brez škode lahko prekliče ta postava, — da je odbor po nasvetu gosp. Korena, predstojnika poddružnice planinske, se obrnil do deželnega odbora, naj pripomore, da se nova rekrutna postava od 26. dec. 1866 brez posvetovanja v deželnih zborih nikakor brž ne vpelje, ker je za kmetijstvo še dosti hujša kakor una od 1858. leta, — da je odbor na poziv c. kr. ministerstva kup-čijskega v komisijo, ki se ima na Dunaji posvetovati o čolnih zadevah, poslal gosp. dr. K luna kot svojega namestnika, — da je odbor na prošnjo c. kr. le-vovske kmetijske družbe, da bi se jej naznanilo vse, kar se tiče drv v naši deželi, družbi poslal obširen, po družbeniku gosp. Solmajerji temeljito izdelan popis, — da je prva avstrijska družba za umetno izreje-vanje rib v Salcburgu se obrnila do naše družbe, naj bi jej imenovala moža, ki se na Kranjskem peča s tako ribjo rejo, da bi on potem bil posredovalec med salcburško ribjo družbo in z gospodarji na Kranjskem, kterim je mar za to novo izrejevanje; odbor je imenoval gosp. KarolaAhačiča, ki se s posebnim veseljem peča s tem ribstvom, — zarad preši č j i h trihin je odbor po željah c. kr. ministerstva ljudstvo po „Novicah" podučeval, — da je odbor v parižko razstavo poslal pridelke ljubljanskega mahii (morasta) z natanjčnim popisom obdelovanja in stanja tega zemljišča, ki ga je sestavil gosp. Podkrajšek, — velika kmetijska šola v Starem gradu (Altenburg) na Oger-skem je želela vsa plemena na Kranjskem pridelovane turšice; odbor jej je poslat po 3 storže vsacega plemena, — odbor je od kmetiških gospodarjev prejel 11 prošenj, ki so želeli posojil iz hranilnice ljubljanske, — odbor sije prizadjal za to, da 11 prošenj je bilo ali popolnoma ali večidel uslišanih, 6 jih ni obveljalo, — od c. k. deželne vlade za svoje mnenje o tem poprašan: ali naj se tu ali tam dovoli nov sej m, je odbor po zvestem prevdarku ali nasvetoval v dovoljenje ali ne; —ko je občina v Mengišu prosila vlado, naj se Mengiš povzdigne v trg, in je vlada vprašala tudi kmetijsko družbo za svoje mnenje, je odbor nasvetoval, da Mengiš je vreden trg biti, — gospod minister kupčijstva baron Wullerstorf se je odpovedal mini-sterstvu in to odpoved naznanil tudi družbi z dodatkom zahvale, da je družba podpirala ministra, — da je, kakor vsako leto, tako tudi lani odbor po naznanilih poddružnic vladi poročal o lanski letini na Kranjskem, ktera je v obče bila dosti revna, in če tudi se ni lakote bati, bode vendar kmet davke težko 160 plačeval; — da je ravnokar gospod vitez L ude vik Gutmansthal jej poslal 30 iztisov nove knjige o sad-jereji, o kteri želi, da bi se zelo razširila po kmetih. Knjiga ta je prvi del knjižnice, ki je namenjena kmetu, in uči sadjerejo ne le z umevno besedo, temuč tudi s podobicami, ki so med besedami natisnjene. Odbor bode rad razposlal lepe te bukvice poddružni-cam s priporočilom, da jih razširjajo, ker so tudi prav po ceni (10 nov. kraje). Ko je bilo to sporočilo prebrano in predsednik vpraša: ali nima nihče kaj opomniti, predlaga dr. Jan. Ahačič, naj zbor za sadjerejno knjižico gosp. vitezu Gutmansthalu zahvalo izreče. Vstavši od svojih sedežev zbor to stori. (Dal. prih.) List 21. Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. (Dalje.) Drugi predmet zborov je bila prenaređba do-zdanjih pravil (statut) družbenih. Poročal je o tem družbeni tajnik dr. Jan. Blei-weis. Željo, da se nekako spremenijo pravila, je prvi sprožil g. Ludevik Dimic, gozdnarski oskrbnik v Kranjski gori, ker je v občnem zboru 1. 1865. povdarjal potrebo, da bi se kmetijska družba kaj več ozirala na g o z d-narstvo. Ta občni zbor je izvolil o d s ek v gozdnarstvu izvedenih mož, da osnuje načrt novih pravil. V občnem zboru 1866. leta, ko mu je gosp. Dimic poročal o tem novem načrtu, se je pa po predlogu gosp. Dež-manovem priznala še druga potreba, namreč ta, da se dozdanja pravila ne prenarede samo le glede na gozdnarstvo, temuč da se prestvarijo še v druzih rečeh po potrebah sedanjega časa. Izvoljen je bil po tem še drug odsek, ki naj se loti zaželenega predelovanja. Gosp. vitez Grutmansthal osnuje načrt, omenjeni odsek in glavni odbor družbe kmetijske to vrlo dobro izdelano osnovo pretrese j o, in kar sta oba ta odbora skupaj sklenila, podalo se je natisnjeno že 14 dni pred zborom vsem udom v prevdarek. Danes je šlo za sklep novih pravil po občnem zboru, ki edini ima pravico predelavati statute. Ko je dr. Bleiweis zboru vse to razložil, nasvetuje konečno, da naj se ne bero vsi razdelki (§.), kterih je 38, ker to bi bilo sila zamudno, ampak komur ni kak §. všeč, ta naj se oglasi, 168 da se potem le o njem obravnava začne. Zbor soglasno potrdi ta predlog. Prvi se oglasi g. Solmajer rekoč: naslov pravil naj se glasi „kmetijska in gozdnarska družba", ne pa samo kmetijska. Zoper to poprime besedo dr. J. Ahačič ter pravi, da kmetijstvo tako dobro obsega njivo kakor gozd (boršt); nelogično bi tedaj bilo reči kmetijska in gozdnarska družba", ker beseda „kmetijska" že vse pove. Gosp. Dimic brani g. Solmajerja, rekoč, da gozdnarstvo je poseben razdelek kmetijstva. Dr. Etb. Gosta zagovarja dr. Ahac i ča, da pravo trdi, sicer bi morali tudi reči: družba svilorejna, živinorejna itd., ker to so tudi posebni razdelki. Družba ima že svojo diplomo, svoj pečat z naslovom „družbe kmetijske", in ravno letos ima obhajati stoletnico svojo, tedaj tudi stoletnico tega imena. — Dr. Bleiweis to isto trdi in preganja strah gozdnar-jem s §. 3. pravil, čegar vsi oddelki varujejo gozdnarske zadeve. — Gosp. dr. To man misli, naj bi se družbi dalo ime „družba gospodarska"; to ime več obsega kakor ime družba kmetijska; tudi je navadno pri južnih naših bratih. — Dr. J. Ahačič se boji imena „gospodarska", ker onega razločka, kije bil pred letom 1848. med gospodo in kmetom, dandanes ni več. — Grosp. Dež man razjasnuje dr. Ahačiču, da gospodarsko in gosposko ni eno. — Dr. Etb. C os ta razjasnuje od druge strani, da, kakor gospodarsko in gosposko ni eno, tako je tudi razloček med kmečko in kmetijsko. Pomen kmetijsko je tako obširen, da tudi gozdnarstvo obsega „gospodarsko" pa obsega še več kakor vse razdelke kmetijstva, ker gospodar še več pomeni kakor kmetovalec. — Na posled obvelja staro ime „družbe kmetij s k e". — V §. 3. želi gosp. Dimic popravka nemške besede, ki se soglasno sprejme. — Gosp. Likar ne vidi, da bi gozdnarski odsek imel odločno področje. Gosp. dr. E. Costa in dr. Bleiweis dokazujeta, da vsem odsekom so odločena svoja področja. Gosp. Dež man tudi ne vidi škode gozdnarjem, ker §. 22. na tanko odločuje, kdo da se vzame v ta odsek. — Vitez Gut-mansthal želi, da §. 27. bi se predelal tako, da vsakemu udu je pripuščeno se udeleževati sej vseh odsekov. Zoper to govore gospodje Dežman, dr. Costa, dr. T o man, dr. Ahačič, dr. Bleiweis in dr. pl. Karol Wurzbach. JPo tem pade predlog viteza Gut-mansthala. — Gosp. Solmajer želi, da bi se pri §. 21. bolj odločno reklo, kdaj in kako se napravIjajo napo t ni zbori (Wanderversammlungen). Dr. Bleiweis misli, da ni treba tega, ker popotni zbori se po pravilih morejo sklicati kakor drugi občni zbori; ako se pa napravi popotni shod, se ve, da se okliče tudi njegov program (obravnave). — Pri §. 32. želi gosp. Dimic, da se število gozdnarjev v poddružniških odborih na tanko izreče, namreč 1 gozdnar na 3 odbornike, 2 gozdnarja na 6 odbornikov. Vitez Gut-mansthal in dr. Bleiweis odgovarjata, da se za vsak kraj ne more odločiti število gozdnarjev, ki naj bodo v poddružniškem odboru, ker so kraji, kjer celo nobenega v gozdnarstvu izvedenega človeka ni. Predlog gosp. Dimičev ni obveljal. — Pri §. 22. predlaga gosp. Dežman: naj se, kakor odborniki, tako tudi {>redsednik in tajnik glavnega odbora volita le na 3 eta. Predlog ni obveljal. — Pri §. 21. vpraša gosp. dr. pl. K. Wurzbach: Ali se tudi pri druzih društvih udeležujejo popotnih shodov taki možje, ki niso udje? Gosp. Solmajer, vit.Gutmansthal, dr. Orel dokazujejo, da. Ni davno — pravi dr. Orel — da je popoten shod dunajskega avstrijskega gozdnarskega društva bil na Krasu in v Trstu, kterega smo se tudi jez in mnogi drugi udeležili, ki nismo udje onega društva. Gosp. dr. Wurzbach je zadovoljen s tem odgovorom. — Ker se na vprašanje predsednikovo nobeden več ne oglasi, da bi govoril o kakošnem §., se glasuje še o celi osnovi pravil, ktera se z veliko veČino sprejmejo. Tretja točka zborove obravnave je bil predlog, da naj se slovesno obhaja stoletnica kmetijske kranjske družbe, ki je 26. oktobra 1767. leta imela svoj prvi zbor. Gosp. župan in odbornik dr. Etb. Costa poroča o tem in pravi, ker se je v spomin stoletnice namenjena kmetijsko-obrtnijska razstava morala letos odložiti, tedaj naj se častni ta spomin namesti 26. oktobra, ki je saboto, praznuje 24. oktobra letos s tem, da je 1) ob 9. uri sv. maša v stolni cerkvi, 2) ob 10. uri slovesni občni zbor, 3) ob dveh popoldne skupni obed, 4) zvečer slovesna beseda v gledišču samo za ude kmetijske družbe in povabljene goste brez vhodnine; si. čitalnica se naprosi, da osnuje primerno besedo. Dalje naj se v spomin stoletnice naredi knjiga s popisom zgodovine družbine v slovenskem in nemškem jeziku, in ako se oglasi dovolj naročnikov za bronasto svetinjo, naj se da kovati primerna svetinja. — Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti, le o tem: ali naj se svetinja spomenica kuje na stroške kmetijske družbe in potem podeli vsem udom, ali pase nabira le naročnina za-njo in svetinjo dob6 potem le naročniki, je bila živahna razprava; na posled je obveljal predlog, ki ga je v imenu glavnega odbora stavil gosp. dr. Costa. (Dal. prih.) 176 Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. (Dalje.) O sporočilih, ki so jih poddružnice poslale občnemu zboru, je poročal tajnik dr. Jan. Bleiweis. Kot namestniki poddružnic so bili pričujoči: gosp. grof Jož. Barbo in gosp. Jan. Maj ni k, predsednika pod-družnic, in pa gosp. vitez Gutmansthal kot zastopnik poddružnice boštajnske. On prvi poprime besedo in poroča, da bi se v Boštanji naredila šolski mladini v poduk lepa drevesnica; zahvaljuje se družbi, da je v pripomoč tej napravi darovala znesek, ki se je nabral iz doneskov tamoŠnjih udov kmetijske družbe, ter prosi, naj se jej to dovoli še za nektera prihodnja leta. Dr. Bleiweis podpira to prošnjo s pohvalo marljive poddružnice boštajnske; grof Barbo jo tudi podpira, pa predlaga, naj se za zdaj ta podpora zagotovi za eno leto. Zbor sprejme ta predlog. Poddružnica radoliška po predsedniku svojem gosp. dekanu Vovku želi podučne knjižice za ljudstvo naše, da se bode vedelo obnašati, kadar bojo zavoljo revizije katastra geometri na novo merili zemljišča. Dr. Bleiweis predlaga, da se ta prošnja izroči deželnemu odboru, kteri ne bode iz oči spustil te za deželo važne zadeve. Zbor je enoglasno sprejel ta predlog. — Poddružnica ta želi tudi pravice, da bi vsaka občina (srenja) dobila pravico, da vpelje pasji davek za obrambo preobilih psov in strašno nevarne stekline. Dr. Bleiweis omenja, da je to isto željo izgotovil že deželni zbor in daje pričakovati od vlade, da potrdi postavo, po kteri morejo občine vpeljavati pasji davek. Poddružnica novomeška po predsedniku svojem gosp. proštu Arko-tu toži o zanikernih poslih, lenuhih, ki jih je vse polno, o brezvestnih kajžarjih, ter želi, da družba kmetijska prevdari te nadloge in svoje nasvete izroči deželnemu zboru. Predlog gosp. Dežmana, da se pismo poddružnice novomeške izroči deželnemu odboru, je bil sprejet. Predsednik poddružnice kočevske gosp. Er ne s t Faber, nanašaje se na temeljiti popis, kako se godi z gozdi na Kranjskem, želi, da se družba obrne do deželne vlade zarad natančnega spolnovanja gozdne postave in za varstvo gozdov po logarjih. Sklep zborov je bil, da se ves spis natisne v sporočilu kmetijske družbe in sicer stori po poti deželnega odbora, Česar je treba za ustanovljenje gozdnarjev. Poddružnica ložka po predsedniku g. Schweigerji toži, kako nemilo ravna šneperska grajščina z gozdom, v kterem imajo tudi kmetje svoje pravice in prosi, naj družba kmetijska na dostojni poti pospeši poravnavo služnih pravic (servitutov). Enoglasen sklep je bil, naj to stori odbor kmetijske družbe. Gosp. grof Barbo v imenu poddružnice svoje iz-ročuje zboru pismo g. Grurnika, glavarja železnične postaje ljubljanske, v kteri pravi, da bi rad kaj storil, da bi se izpeljevanju dolenskega sadja v druge dežele pripomoglo, pa da naj kmetijska družba pokaže, kako. Predlog dr. Bleiweisa, da se to dobromisleče pismo poda dolenskim poddružnicam v prevda-rek in nasvet je bil enoglasno sprejet. Gosp. P. N. Feuser, za kranjsko deželo ves uneti posestnik na mahu, izročuje družbi poduk, kako bi kmetje si najlože mogli ohraniti svoj gozd s tem, da bi jim en čas bil gozd (boršt), drug čas pa polje. Sklep je bil, da se ta za naše kmetije važni poduk natisne ves tudi v „Novicah." (Dal. prih.) List 23. Gospodarske stvari. Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. (Dalje.) V 5. vrsti programa je gosp. Pour o potrebi, da se tudi za kranjsko deželo napravi zastavnica na korist kmetijstvu, govoril tako-le: Od nekdaj je bila avstrijske države hromota, da je imela malo vere v novčnih (denarskih) rečeh; a to ne, ker nima novcev, nego ker nima, niti je kdaj imela istine (kapitala). Izboljšavanje in napreden;, kteri se je zadnje čase pokazal tu in tam, ni mogel popraviti poprejšnje kvare, in Avstrija je ostala , kakoršna je bila, kajti še zdaj ima malo vere (kredita) zato, ker nima istine. Ta reč ne škoduje samo vsej državnej blaženosti, nego tudi posameznim trgovinam in vsemu obrtu. Vera se daje vedno samo tistemu, kdor ima istino, a ne mrtve istine, ktera se težko spravi v denar, ampak istino, s ktero je lehko pretikati in trgovati. Kdo kmetu, trgovcu ali obrtniku d& za poštene obresti novcev na posodo? Nobeden zasobnik (privatnik) ne. Za tega del so morali kmetje, trgovci in obrtniki, ker le-ti med vsemi avstrijskimi pridelovalci najbolj potrebujejo novcev, osnovati društva, banke ter druge zavode, v ktere so dcvali svoje novce; jemali so in jemlj6 tudi od druzih na pćsodo, da bi imeli v sili kaj v roko vzeti. Tako je postalo mnogo trgovskih in obrtniških bank, trgovini in obrtu na korist. Pozneje so se osnovale zastavnice (Hy-pothekenbank) in zavodi, iz kterih se je kmetovalcem posojevalo na njihova zemljišča. Na Kranjskem je ta reč tako: Kader veliki posestnik potrebuje novcev, mora jih iskati okoli dunajskih ali cel6 neavstrijskih bank, kar mu gotovo prizadeva mnogo stroškov. Ali kmetovalec je še v mnogo večej stiski, ker nima skoro nobene pomoči; kajti kranjska hranilnica, v vsej deželi edina naprava te vrste, posebno prebivalcem daljnih kotarov (becirkov) skoro nič ne pomaga, ker tudi ne morejo lahko do nje. Veliki so stroški, kteri zadenejo zemljiškega posestnika, predno more na trojno varnost od nje dobiti malo šte-vilce novcev, in to je krivo, da ima zemljiški posestnik celo malo pomoči od tega zavoda, čegar namen je dobrodelnost, kakor pravijo. Obče je znano , da naša hranilnica posebno z državnimi papirji hodi po dobičkih, in da je tako zelo premenila prvotno svojo osnovo. Silno potrebno bi tedaj bilo, našej deželi osnovati za-stavnico, ali vsaj to napraviti, da dobimo poddruž-nico kacega avstrijskega zavoda, ki novce posojuje na zemljišča. Kmetovalci bi gotovo razumeli, kako je treba osnovati take podporne blagajnice; toda nihče jim ne prigovarja, tudi nimajo novcev, kterih je v za- četku v roko vzeti, in okrajne oblasti, od kterih se tudi od te strani nadjamo blagonosne delavnosti, niso še ustanovljene. Uže dve leti je tega, kar je bila kranjska kmetijska družba ljubljanskej hranilnici podala pravila, po kterih bi se osnovale obrtnikom podporne blagajnice po Kranjskem, in prosila je, naj bi hranilnica preskrbela novce, kolikor bi jih bilo treba za ustanovitev teh družeb. Slavno vodstvo ljubljanske hranilnice, te dobrotne naprave, je podano prošnjo prebralo in potem dalo „ad acta"; saj slišali nismo, da bi se bilo v tej zadevi kaj zgodilo. Kdo bi mogel dvomiti, da zemljiški posestniki ved6 za svojo nadlogo, ter da tudi ved6, kako bi jo bilo odvrniti? Toda vse zemljiško posestvo se nadja pomoči od dežele, rekše od deželnih zastopnikov v deželnem zboru. Dovolj je znano, koliko je kranjski deželni zbor v zadnjih 6 letih storil za n&rodno korist naše dežele^ Ali če v roko vzamemo poročila deželnih zborov na Češkem, Ogerskem, Gali-škem in v dolenjej Av3trii, beremo, da so se teh dežel poslanci precej v začetku zborovanja trudili povzdigniti materijalno blagost svojih rojakov, in po njihovem delu in trudu so se po teh deželah tudi res osnovale zastavnice, zavodi na zemljišča posojujoči, obrtniške banke itd. Kaj je pa prejšnji kranjski deželni zbor storil za to reč? Vsak kmetovalec se po pravici čudi, kako je to, da v kranjskem deželnem zboru sedi toliko bistroumnih velicih zemljakov, pa da ti gospodje vsi vkupe niso še nič storili za materijalno korist svoje dežele. Ljudstvo se zemljiškemu posestvu rešitve nadja od deželne zastavnice, kakoršna je na Češkem. Da bi posestvo dobilo večo vrednost, zato je češki deželni zastop svojemu kraljestvu napravil zastav-nico, ktera na posestva, ki so na Ceskem, novce posojuje samo v zastavnih pismih. Preobširno bi bilo, tukaj razlagati, kako bi se tudi na Kranjskem osnovala taka zastavnica, in zatorej denes samo nasvetujem: „Slavni zbor naj sklene, da bi odbor kmetijske družbe slavnemu deželnemu zboru podal prošnjo, naj bi on v prihodnjem zborovanji presodil: ali bi se dala zemljiškim posetni-kom na korist zastavnica ustanoviti za kranjsko vojvodino? Dalje, ako bi se to ne dalo napraviti, naj bi deželni zbor storil, cesarje treba, da pride na Kranjsko vsaj poddruž-nica kacega zavoda, kteri na zemljišča posojuje novce/' Po tem govoru se prične živahna razprava. Gosp. Dežman se čudi, kako da gosp. Pour, ako je res ta zavod tako potreben, kakor on trdi, predmeta svojega ni odločno stavil na dnevni red? Stvar ta ni tako lahka, da bi se dovršila ko da bi mignil. In to kaže sam, ker ni poti pokazal, kako naj se ustvari zastavnica. Ne spodobi se na tem mestu obrekovati deželni zbor prej- 184 šnji, ki je svojo dolžnost storil. — Dr. Orel svetuje, naj zbor o predlogu g. Pourja prestopi na dnevni red. Dr. E. Costa je zoper ta nasvet, ker predlog Pourjev je važen in je res velika škoda, da se glede na potrebščine in stiske kmetijske ni že davno skušalo, da bi se bila zastavnica na noge spravila. Deželni zbor je imel dolžnost in skozi 6 let tudi časa dovelj, da bi se bil lotil te naprave; gosp. Dežman zagovarja zbor, ki se v tej zadevi zagovarjati nikakor ne more in ne sme. Dr. Costa nasvetuje, naj se glasuje o Pourjevem predlogu. — Glasovalo se je potem, in z večino glasov je bil predlog sprejet. (Dal. prih.) List 24. Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. (Dalje.) Gosp. đr. Karol Ahačič, ki se s posebno marljivostjo pečd z umetno ribjo rejo in ga je odbor kmetijske družbe prosil, naj bi po željah glavne avstrijske naprave za umetno ribjo rejo v Salcburgu prevzel opravilstvo te družbe, je zboru naznanil, da se do njega vsak obrniti more, kdor želi v to na akcije napravljeno družbo stopiti in daje sicer rad vsacemu na postrežbo, kdor želi pričeti umetno ribjo rejo (kunst-liche Fischzucht), ktere se bojo ljudje tudi pri nas gotovo prav živo poprijeli, ko se bojo prepričali, da dobička donaša. — Zbor je z zahvalo sprejel gospod doktorjevo ponudbo. 6. predmet programa je bil predlog gosp. Lude-vika Dimica, c. k. polit. gozd. sekvestra v Kranjski gori, kako bi se dali na Kranjskem ustanoviti okrajni logarji (gozdnarji.) Ker je ta predlog na vsako stran temeljito izdelan, tedaj zelo obširen, zato ga je častiti gosp. pisatelj v obliki spomenice izročil kmetijskemu zboru, da se natisne v sporočilih družbenih in tako zlasti deželnemu zboru služi za podlogo svojih obravnav, kadar okrajni (distriktni) logarji po nasvetu dr. Tomanovem pridejo v prevdarek. Ta namen je g. Dimi c v svojem predgovoru tudi očitno naznanil in rekel, da se je s posebno marljivostjo spustil v preiskavo tega za našo deželo važnega vprašanja. „Sprejmi slavna kmetijska družba ravno zdaj, ko si častno doživela stoletnico svojega obstoja, ta spisek iz rok enega svojih najmlajših udov v znamenje spoštovanja, da si zastavo svojo iz starodavnih časov „akademije operosorum" krepko nosila in ohranila vkljub vsem viharjem preteklega stoletja in marsikak časten list vencu zastavnimu dodala." Zbor je po predlogu dr. Coste iskrenemu pospeši-telju umnega gozdnarstva na Kranjskem g. Dimicu svojo zahvalo za podarjeno spomenico s tem razodel, da se je vzdignil s svojih sedežev. Obseg te spomenice je res izvrstno delo; začenja s tem, da popisuje stan gozdov na Kranjskem, njih pridelek in rabo pridelka. Potem zgodovino postav, ki so bile namenjene varstvu gozdov, popisuje prav na drobno do najnovejših časov, in konečno nasvetuje, kako naj bi se osnovalo okrajno logarstvo, iz koliko oseb naj bi obstajalo, koliko plačila naj bi dobivali, in da naj se plačujejo od treh strani tako, da tretjino vzame dr- žava na-se (z 3373 gold.), četrti del ali 3/i2 dežela (z 2530 gola.), vsi posestniki gozdov (grajščaki in drugi) pa 5/12 (to je 4217 gold.) Nadjati se je — pravi — da deželni zaklad za obdelovanje zemlje (Landeskulturfond), ki že zdaj ima precej kapitala, ki mrtev leži, bode sčasoma še bogatejši, in da se tako bode občinam (srenjam) od konca polajšalo plačevanje. „Varstvo gozdom, ki so Boga večni gradovi'1, je načelo tega spiska, ki je res vreden, da ga deželni zbor vzame v natanjčen prevdarek. Drugi predlog gosp. L. Dimi ca je bil, naj družba podel uje premije takim gospodarjem, ki ogra-jajo svoja posestva z živo mejo (plotom). Vzrok tega predloga je bil gosp. Dimicu ta, da z lesenimi plotovi se po nepotrebnem pokvari veliko lesa, kterega bi vendar imeli varovati na vsako stran. Tudi je živa meja bolja od lesene. Gosp. Schollinaver podpira Dimicev predlog. Tudi dr. Bleiweis je za-nj, al zdi se mu, da je predlog premalo natanjčen, ker ne pove, kako sne premije imajo biti: ali v denarji ali v svetinjah ali kako drugače. Stvar je prevdarka vredna, ker sega v denarnico družbino, ktera ni prebogata. Tudi ni rečeno, koliko tacih premij naj se deli. — Gosp. Scholl-mayer misli, naj se delijo medalije (svetinje) ali pa častna pisma. Dr. Bleiweis misli, da ta stvar ni še danes zrela za sklep, zato predlaga, naj se izroči druž-binemu odboru, da on v prihodnjem zboru na drobno nasvetuje: kako in kaj? Gosp. Dimic se sklada s dr. Bleiweisovim predlogom, kterega po glasovanji zbor enoglasno potrdi. (Kon. prih.) 192 List 25. Gospodarske stvari. Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. (Konec.) 8. predmet občnega zbora je bil ta, đa se sadje-in murvorejcem podele častna pisma in sre-berne svetinje. Sklep je bil, da se častna diploma podeli po nasvetu glavnega društvenega odbora prečastitemu gospodu L. P i n t a r j u, fajmoštru v Zabreznici, po kterem je naši deželi vstal pravi drugi Piree, po nasvetu predstojnika poddružničinega gospoda grofa Barbo-ta prečastitemu gospodu K. Gasperlinu, fajmoštru v Bučki, in gospodarju Janezu Prijatelju v Hrastnem, po predlogu glavnega odbora gospodarju Janezu P i nt ar j u pri sv. Tomažu v selski fari, gospodarju Blažu Bergantu pri sv. Tomažu v selski fari, kajžarju Juriju Koblarju na Zalem Logu, gospodu Martinu Potočniku, učitelju na Trati v poljanski dolini s priporočilom za Metelkovo ustanovo, gospodarici Jerici Eberlovi na Zalem Logu. Sreberna svetinja pa je bila priznana: po nasvetu glavnega odbora gospodarju Jerneju Pintarju pri sv. Tomažu, gospodarju Blažu Pintarju pri sv. Tomažu, kmetiškemu mladenču Matevžu Okornu pri sv. Tomažu, po nasvetu predstojnika poddružničinega gospoda grofa J. Barbota gospodarju Matiju Rormanu v Dobruški vasi, po nasvetu predsednika kmetijske družbe gosp. F. Trpinca: kmetiškemu mladenču Francetu Korbarju v virji poleg Medvod, po nasvetu odbornika kmetijske družbe gospoda dr. Orla: cestniku Janezu Rus-u na Lesnem Brdu. Pri tej priliki nasvetuje g. dr. Orel zboru: naj se si. vlada naprosi, da bi vprihodnje krepko podpirala zasajevanje dreves ob cesarskih velicih cestah. Nasvet je bil soglasno sprejet. Gospodar Net iz Kokrice je ponudil na prodaj družbenikom lepo in zdravo seme gorenskih svilnih črvičev. Račun družbeni za 1866. leto je kazal, da dohodki so znesli 5949 gld. 45y2 kr., stroški pa 5283 gold. 67 kr., tedaj se je prihranilo 665 gold. 78 72 kr. Prevdarek stroškov za 1867. leto je bil potrjen v dohodkih na 5393 gold. 78% kr., v stroških na 4649 gold. 45 kr., po takem bi ostajalo konec leta 844 gold. 33V2 kr. — Na drobno naštete dohodke in stroške vsak družbenik lahko pogleda v pisarnici kmetijske družbe. Po večini glasov so bili sprejeti vsi na novo svetovani udje.