SLOVENSKE KULTURNE a k črd e Leto IV. - 8 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 23. 4. 1957 MAJSKA DEKLARACIJA IN DELO J. EV. KREKA Majska deklaracija je eno najvažnejših političnih dejanj v naši zgodovini. Naj 'bo sodba, ki jo bo o njej izreklo trezno in nepristransko zgodovinsko raziskovanje, kakršna že koli, v dvojnem pogledu njenega pomena ne bo mogla zmanjšati. Slovenski narod je po svojih političnih zastopnikih napravil z njo resno zgodovinsko odločitev v svoji nadalj-ni usodi, in isti narod je nato strnjen in enoten stal za njimi ter s svojo enodušnostjo podprl njihovo odločitev. To je bilo mogoče, ker je bilo slovensko ljudstvo za tako dejanje pripravljeno. In to ne le -s politično vzgojo v ožjem pomenu besede, ki je seveda tudi bila potrebna, ampak z vsestransko preobrazbo in vzgojo, ki je v enem samem četrtstoletju iz dotlej precej zapuščene in pod težo nekdanjega življenja za vsa druga vprašanja skoraj nezanimajočo se ljudsko gmoto izoblikovala prebujeno in celo za skrajno odločitev pripravljeno narodno skupnost. Uspeh majske deklaracije, in zlasti še odmev in odpor, ki jo je dobila v najširših plasteh našega ljudstva, jasno priča, da kakšen političen dej zadobi vso svojo težo ali odločilnost le tedaj, kadar se vanj izkristalizira močno razvito vsestransko življenje prizadete skupnosti. V prazno ipa zazveni, kadar za njim ne stoji gospodarsko močno, socialno urejeno, kulturno živo in duhovno globoko zasidrano, pa prav zato tudi za politično odločitev doraslo in zrelo ljudstvo, ki ve, kaj hoče, se zaveda svoje moči, pa tudi odgovornosti pri graditvi svoje nadaljne usode. Slovenci ismo imeli srečo, da smo v zadnjih letih preišnjega ter v pričetku tega stoletja imeli na čelu skupino mož, ki so bili svoji voditeljski vlogi zares dorasli. Tudi pri njih bo trezna in nepristranska zgodovina mogla ugotoviti vrline in napake, zadetke in pogreške, uspehe in poraze: bili so ljudje, kakor smo vsi. Toda znali so delati, vsak na svojem področju, pa tudi skupno. V medsebojnem razumevanju in vzajemno se podpirajoči med seboj so delali za cilj, ki so ga menda bolj .slutili, kakor pa jasno videli. In četudi je skoraj povsod bilo treba začeti iz nič in je vsako področje terjalo celih mož, niso zanemarili menda niti ene življenjske panoge, vse pa so znali držati v pravilnm ravnotežju. Iz četrt-stoletnega gospodarskega, socialnega, kulturnega in duhovnega dela je zrasla tista politična sila, ki je pozneje stala za majsko deklaracijo in pomogla do uresničenja v njej izraženim težnjam. Cela vnst mož je bila, ki so toi delo opravili. Vsak izmed njih je vreden študija in ocenitve, ki je še nobeden mi dobil. Ne velja povzdigovati tega ali omalovaževati onega; trezno presojanje vsakega posebej in vseh iskupaj je maša naloga. Toda predmo se bomo mogli dokopati do celotne in vsem pravične, znanstveno nepristranske sodbe, bomo morali po- (Konec na naslednji strani) SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Historični odsek Prvi kulturni večer — v soboto 27. aprila ob 19. uri. Dr. Vinko Brumen OB MAJSKI DEKLARACIJI Dvorana Bullrioh, ulica Sarandi 41 (dve kvadri od postaje podzemske železnice Congreso in pol kvadre od ulice Rivadavia v višini 1900.) Začetek točno ob napovedani uri — Posebnih vabil ni. “Seli se moja deca. . . vedno se seli. .. davno, davno ob Savi in Dravi so se razrasli mladi in čvrsti, sami junači. Ni jih bilo nad moje sinove, da bi prodrli tako grloboko, tako daleč------------Mo- jih sester otroci so si zbrali la-grodnejši dom. Moja deca pa je zahrepenela po skalah in planinah, jug- in zapad stražit skupni družini. Triglav sem si izbrala, da z njim čuvam svoje mladce. — Vse sem preživela z njimi v svojem srcu. S severa in zanada in juga so mi nosili vesti, da nad grobovi moje dece pohaja tuji gospodar — tekla je kri v potokih. . . Vedna ločitev. Matere vzgajamo svoje o-tročiče, da se poslavljamo z njimi. Vedni slovesi. Nad Dravo sanjavo, ob sinji Adriji, ob Soči deroči, smrt za smrtjo, slovo za slovesom. In vse te tožne povesti odigravajo se v mojem srcu. Vsak dan sloves. .. dan za dnem lezejo kakor za pogrebom iskat v tujini, preko morja grobov. Roka mi omahuje, ko jih prekrižavam, oko nima več solz, srce ne več krvi. Vse je izrabljeno.” Janez Ev. Krek “Mati” “Politično znanje... se mora prav rabiti. Vedno aa je treba v posameznih slučajih prilagoditi njegovemu smotru, t. j. splošnemu blagostanju. Umsko delovanje v političnih vprašanjih mora biti praktično. . . Da se more politik tako imenovati, mora upoštevati v posameznem slučaju sredstva, ki so mu na razpolago, in ovire, ki se mu ustavljajo... Treba je torej previdnosti in skrbne pazljivosti. Teh kreposti pa si ne pridobi nikoli, ako se pri izvrševanju ne zaveda svojih političnih pravic, pri sodelovanju za splošni blagor pa predvsem svojih dolžnosti. Ako ima pravico sodelovati, je dolžan tudi prav sodelovati. Zato je pa tudi dolžan, da se usposobi zato, da si res olika duha s politično modrostjo, ki je prva politična krepost. Janez Ev. Krek (Kat. Obzornik 1902) Tretja prireditev 1957 v soboto 4. maja ob osmih zvečer v salonu Dekleva, Jorge Newbery in Cordoba DRUŽABNI VEČER S.K.A. Uprizoritev Carlo Goldonijeve komedije “Skopuh” in žrebanje III. Umetniške loterije Tik pred izidom je novela Zorko Simčič ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE MEDDOBJE III - 3/4 izide v prvi polovici maja. (Nadaljevanje s prve strani.) svetiti še mnogo dela odkrivanju1 posameznih dejstev ter zbiranju in obdelavi gradiva, ki je v sedanjih razmerah na žalost le malokje v dosegi naših rok. Drobitev dela je torej neizbežna. In če ofo letošnji pbletnici majske deklaracije posvečamo .svojo miiisel zlasti enemu izmed mož; ki so deklaracijo življenjsko pripravili, Janezu Ev. Kreku, v tem ni nikakega podcenjevanja njegovih vrstnikov, bolj ali manj zaslužnih kakor on. Ne glede na velikansko delo, ki ga je tudi on opravil in brez ozira na povsem zunanjo okoliščino, da’ se letos dopolni tudi štirideset let njegove smrti, imamo močan razlog za to: o njem najlažje govorimo. Da se ne izgubimo v splošnostih im v osebnih mnenjih ali ipa v golem navdušenju, smo morali vzeti za kvarni predmet našega spominjanja dejstva, o katerih lahko kaj stvarnega in po možnosti novega povemo, da bo proslava na višini, ki jo iščemo pri Kulturni akciji. To moremo storiti le, kolikor razpolagamo z zanesljivim zgodovinskim' gradivom. Imamo pa ga le nekaj, ki se nanaša ma Kreka in njegovo delo. V izbiri gradiva za naš spomin torej ni nikakšne sodbe in še manj obsodbe. Nočemo reči, da je Krek edini, niti ne, da je najivečji med svojimi vrstniki. Takih sodb mam dostopno gradivo ne dovoljuje. Gotovo pa je Krek tipičen predstavnik svojega rodu. Vsestransko delaven in požrtvovalen je stal ves čas v žarišču javnega dela. V vsaki panogi njegove delavnosti se odraža duh tiste dobe, duh, ki je oživij'al tedanje javne delavce, duh, iz katerega so vznikli njih uspehi. Temu delu in duhu, ki je vzklilo iz mjega, se ob obletnici majske deklaracije klanjamo. Daši govorimo predvsem o Kreku, ni le on tisti, ki ga častimo, je pa predstavnik vseh tistih, ki jih častimo. Simbol dobe in dela nam je. Smisel naše počastitve, da ponovimo, noče biti povzdigovanje nikogar. Naj bo le neke vrste duhovno srečanje z našimi velikani, naj bo oploditev našega dela z njihovimi izkušnjami, naj bo prebujenje v nas volje, da bomo skušali biti v sedanjih okoliščinah in vsak na svojem mestu vredni nasledniki njih, ki so svojo zgodovinsko nalogo dobro opravili! Vodo'ca pri tem pa nam bodi resnica in edino le ona! V. Brumen poročamo V SLOVO PREVZV. ŠKOFU ROŽMANU Slovenci v Buenos Airesu so na cvetno nedeljo, 14. aprila, ob 16. uri priredili v kolegiju El Salvador slavnostno akademijo v zahvalo in slovo prevzv. škofu dr. Gregoriju Rožmanu. Najprej je bila v cerkvi kolegija sv. maša, program akademije pa je zajemal dva dela: govor predsednika Društva Slovencev ing. Albina Mozetiča in koncert Slovenskega pevskega zbora Gallus. Pod vodstvom dirigenta dr. Julija Savellija je zbor izvajal skladbe J. Petelina-Gallusa, Adamiča, Premrla, Tomca, Šijanca, Marolta, Mirka in Rennerja. Pri posameznih točkah so kot solisti nastopili gdč. Nuša Kristan, gdč. Roza Golob, g. Silvo Lipušček in g. Ivan Rode. Pred zadnjo točko (v Buenos Airesu prvič izvajana skladba Rennerjeva Naša zemlja) je spregovoril prevzv. g. škof in med drugim navajal, "da bodi skrb nas vseh ohranitev slovenskega tiska; berite slovenske knjige in liste. Delo tistih, ki pišejo, je plod izrednih žrtev in zasluži vso podporo. Vse, kar je pisano v našem jeziku, je naše in kako človeku dobro de, ko more vzeti v roko knjigo v slovenskem jeziku in ob obilici tuje literature, ki nas zajema." obrazi in obzorja NA KATERI STRANI STENE? SobotM je. Zgoščena v nekaj nočnih ur je Simčičeva novela. Kot 0’Flahertyjeva Noč po izdaji. V nedeljskem jutru izzveni — brez rešitve? Junak nima imena. Ne govori v prvi osebi, razen kadar mu dogodki in spomini — po zgledu Faulknerjevih junakov — prožijo misli. Neaktiven in vendar se krog njega nagnete toliko problemov, ki terjajo odločitve, da je prisiljen vedno znova retrospektivno segati v svojo preteklost in iskati motivov in odgovorov. Na razpotju je — kot vse življenje — in isi vprašuje vest. Spoznal bi se rad. Prizori iz otroških let mu kdaj. pa kdaj obrazlože sedanje reakcije. Že kot dijaku so se mu “zadnja vrata v nek svet počasi zaprla” in stopil je na “samotno pot”. Tik pred koncem svetovne vojne se je oženil. Komaj da se še spomni žene. TJ-maknil se je pred partizani in blodil po Italiji in Argentini. Živi vedno kot pes in si samo želi, da bi se spet sešel z ženo. Ves čas pa stoji med njima druga ženska, zaročenka njegovega brata,, ki so ga partizani ubili. V Trst je bodila za njim in prišla je za njim v Argentino. Nadomeščala mu je ženo, a je nikdar ni spoznal. Dvomi o njej, ali ni mogoče partizanka in kriva ubojev in ugrabitev v povojnem Trstu. Ne ve, ali ga ima rada. Mogoče ga zaničuje? Slabič. Rad bi se, je rešil — ali mogoče tudi ne? V Buenos Airesu je in se odpravlja na sever, kjer se bo dobil z ženo. Spet preseka tok njegovega avtomatičnega življbnja poseg od zunaj: emisar ženske, ki| je mislil, da se je je že znebil, Katjin brat. (Oh nima imena, ona pa ima ime, ki se neprestano povrača, izgovorjeno v strasti in odporu, obupu in bojazni.) Katja ga išče. Naj se sestane z njo ali naj se ji izmakne? Dogovori se za sestanek. Samo, da bi se to med n j ::ma ne končalo. A nje ni na dogovorjenem kraju. Bolje tako. Zdaj je prost. Vse korenine sem si spodrezal. Nedeljsko jutro mu obeta novo življenje. Življenje ob ženi, ki je skoraj ne pozna. Pot bo samotna, ‘‘toda bom, vsaj sam”. Usoda se ga ne usmili. Katja mu še enkrat prekriža pot in znova vseje vanj dvom. Ubiti ga je hotela in sfv 2adnjem trenutku premislila. Prvič v ni vedela kaj storiti. Zakaj ni ::r<>žila? Ker ga ima rada ali ker ga /l'aži? Polasti se ga spet negotovost, ki‘e bo konec šele takrat, ko bo “čisto sa‘ni pred tisto zadnjo veliko steno”. Tragedija človel1'1 na obeh straneh stene. Živi tu in zdaj in prej. Nikjer se ne more f^reniniti, nikoli ne ve, kam bi rad iiuaJ hoče. Vendar ni top za to, kar se ()^aja krog njega. Ali mar ne zna opazt/^ in ali mu vsaka najmanja podrobni ne vzbuja asociacij? Ali ne razmišl* ^-^restano in grebe po sebi, iščoč si Ogovora? Ne dvomi po filozofsko kot F^et, a čuti svojo slabost z zadnjimi akni svojega bitja. Emigrant je. V Izgovoru s Katjinim bratom se dotakne trn1 bega svojega problema. “Jaz sem n? b'l begunec in sem doma tam, kje'naj