Kulturna akcija
v delovnih
organizacijah
Ob splošnem razvoju samo-upravne družbe in iskanju naj-ustreznejših oblik delavske in družbene samouprave vedno znova poudarjamo potrebo po stalnem dvigovanju izobrazbe-ne in kulturne ravni delavca — samoupravljavca. Prav zara-di tega si v sindikatih tudi za-stavljamo kot eno temeljnih nalog stalno skrb za čim viš-jo splošno izobrazbeno raven s poudarkom na 6im širši druž-beni razgledanosti delovnih ljudi. O razgledanosti in visokl izobrazbeni ravni pa ne more-mo govoriti, če se kot delavni ljudje ne zanimamo, vključuje-mo in ne skrbimo za kulturo, ki je neodtujljiva sestavina in eden nujnih pogojev za raz-vijanje samoupravne socialisti-čne družbe.
Pri mestnih sindikatih v Ljubljani se načrtno ukvarja-mo z vprašanji kulturne dejav-nosti v delovnih organizacijah. Ob splošnem prizadevanju za urejanje kulturne politike v Ljubljani je posebna komisija pri mestnem svetu sindikatov prevzela pobudo za organiza-cijo kulturne akcije v delovniii organizacijah.
Kultuma akoija naj bi bila povečana aktdvnost na kultur-nem področju, ki bi vplivala na spreminjanje dosedanjih razmer in pospešila dvig kul-turne ravni. Gre za večji kul-turni vpliv v delovnih organi-zacijah. Cilj kulturne akcije naj bi bil:
—   spreminjati  miselnost  in odnos delovnih ljudi do kultu-re;
—  zagotoviti večje možnostl za kultumo — umetniško ust-varjabaost na širše sprejemanje kulturnih dobrin;
—  vplivati na premagovanje ovir,   ki   preprečujejo   hitrejši razvoj  samoupravljanja v kul-turi;
—  začeti odločnejši boj proti lažni kulturl, ob čemer bi mo-rald bolj    uveljavita    kulturne vrednote in usmerjati ljudi h kritični  presoji   vsega   tistega, kar posredujejo posamezni po-sredniki kulture;
—  spodbuditi načrtnejša pri-zadevanja  v  zvezi  s kultumo vzgojo mladine in odraslih.
Anketa, ki jo je na začetku akcije izvedla komisija za kul-turno dejavnost pri mestnem svetu sindikabov v delovnih or-ganizacijah, je pokazala, da se-danje stanje na tem področju ni zadovoljivo. V Ljubljani je vsega dvajset deilovnih organi-zacij, za katera bi lahko obvelja-lo, da imajo dobro razvito in organizirano kulturno dejav-nost. Za večano ostalih pa ve-
lja ugotovitev, da se za kulturo zanima in kulturnih prireditev udeležuje razmeroma ozek krog zaposlenih. živahna in pe-stra je kulturna dejavnost pred-vsem v delovnih organizacijah, ki imajo za kulturo zadolžene posameznike ali pa posebne odbore. Ta dejavnost obsega povečini organizacijo proslav ob raznih prilikah, prirejanje izletov s kulturnim ciljem, obi-ske gledaliških predstav oziro-ma organizacijo gostovanj za kolektive dislociranih obratov, odkupovanje likovnih umetnin, sodelovanje predvsem mladine v društvih pri organizaoiji kul-turnih prireditev itd.
Te dejavnosti bi bilo treba poživiti, popestriti in predvsern razširiti na širši krog zaposle-nih v večjem številu delovnih organizacdj. Pri tem pa ne sme ostati le pri trenutni kampanji. Akcija mora postati trajna po-buda vseh za kulturo zavzetih in splošno ljudsko gibanje za kulturo v kulturi. Vse, kar je v kulturi že začetega, pozitivne-ga, kar se je za delovne ljudi izkazalo privlačno in koristno, pa bi morali razvijati naprej in si prizadevati za višjo stop-njo kakovosti.
,,„     <*!„,,.,,: f         ¦™*lfiL2°*'is.
Ponekod, v nekaterih delov-nih organizacijah pa je kultur-na dejavnost deležna bolj ma-lo pozornosti. Komisija mest-nrih sindikatov za kultumo de-javnost si je zato zastavila na-logo, da z neposrednimi pogo-vori v delovnih organizacijah posreduje širšo informacijo o namesnu, ciljdh in obliki kultur-ne akcije. Nobena delovna or-ganizacija nl samo proizvodna, temveč je tudi socialna enota, zato bi morala bibi kultura nuj-no navzoča v njeni proizvodni in socialni usmeritvi. Stališče mestnih sindikatov je, da bi moralo biti v statutih delovnih organizacij zapisano, kakšne dolžnosti ima delovna organi-zacija do delavcev tudi kar za-deva njihovo kulturno življenje in kakšne so njihove dolžnosti in pravice. Statutd naj bi delov-ne organizacije obvezali, da pripravijo letne programe kul-turne dejavnosti in da sodelu-jejo z ustreznimd dejavniki.
Samo v statutih zagotovljene možnosti za kulturno dejavnost še ne pomenijo, da se bo v kulturno akoijo res vključil širši krog delavcev in to vseh tudi neposrednih proizvajal-cev, kar je prav gotovo  eden
izmed ciljev. Ta oilj bo mogo-če doseči šele s pomočjo do-bro pripravljenega programa kultume dejavnostd. Zastavlja se problem, kakšen naj bo pro-gram, da bo ustrezal interesoin delavcev, posebnostim delovne organizacije, okolju idr.
2a pripravo programa je nuj-no treba poznati razmere, po-trebe in težnje zaposlenih. To pomeni, da je potrebna teme-ljita analiza stanja, zlasti ker izkušnje kažejo, da gre pri ve-likem številu delavcev v naših delovnih organizaeijah za do-kaj nizko stopnjo prebujenosti kulturnih potreb in irateresov. Zato je treba z akoijo spodbu-diti te potrebe in interese. O programu kulturnega dela pa naj bi dokončno odločali sa-moupravni organl, ki bi hkrati zagotovili tudi potrebna sred-stva.
Da pa bi vsaka delovna or-ganizacija lahko uoinkovito ob-likovala in uresničevala svojo kultiirno politiko, mora čimprej izvoliti posebno komisijo ali odbor, ki bo skrbel za uresni-čevanje programa. V večjih de-lovnih organizaoijah pa bd ka-zalo razmdsliti o posameznikih
—    organizatorjih    kultumega življenja.
Pogoj za uspešno kulturno delovanje je tudi informdranost o programu kultume dejavno-sti, programlh in prireditvah kultumih institucij. Komisija pri mestnih sindikatih je zbra-la programe prireditev ZKPO in v kultumih ustanovah v Ljubljani, ki so na voljo de-tovndm organizacijam.
Program kulturne dejavnostd, ki ga bodo izdelale delovne organizacije, naj obsega vse od gledališke, glasbene, likovne, f ilrnske, muzejske in drugih de-javnosti, vse do razširjanja knjige in kulturno vzgojne de-javnosti. Program naj se pred-vsem odpira navzven, povezuje s kultumo dejavnostjo v kra-jevnih skupnostih, kjer delavoi živijo in naj uvaja sodobne in čim bolj pestre oblike delova-nja. Pri izvajanju in že načrto-vanju programa pa je nujno so-delovanje z Zvezo kulturao pro-svetnih organizacij, kulturnimi ustanovami, delavskdmi univer-zamd in kulturno skupnostjo.
V kulturni akciji si morajo jasno zastaviti konkretne nalo-ge tudd vse osnovne sindikalne organizacije. Brez njihove po-bude in odgovomosti za vdšjo kulturno raven bo v delovni or-ganizaciji težko izvajati učinko-vito kulturno politiko in vpliva-ti na kultumo politiko v Ljub-ljani. Kajti s kulturno akcijo, z večjim interesom delovnih ljudl naj bi bil v večji meri zagotovljen tudl vpliv na obli-kovanje kultume politike v Ljubljaini. Delovni človek naj bi postal tisti aktivni subjekt, ki daje sredstva, oblikuje kultur-no poldtiko in kulturo sprejema. Ta kultura pa je odraz njego-vih realnih. potreb.
Prizadevanja sindikatov kot osnovnega pobudnika za uve-ljavitev kulture morajo težiti k imiožičnosbi in v enaki meri kvaliteti. Zato je nujno zavrra-ti vse nekvalitetno in vsebinsko problematično vse, kar uvršča-mo med plažo in kič in kar odvrača ljudi od prdstne kul-ture.
Naš csilj je, da bi delovni ljudje množično začutili potre-bo po kulturni dejavnosti, po kulturnih vrednotah in postaM osveščeni. To pomeni, da bo do lahko sami skrbeli za svojo kulturno rast, da bodo znali kritično presojati vsebino kul-turno umetniških stvaritev in da bodo tako vplivali na kul-turno politiko svoje okolice in širše družbene skupnosti.
JANKO   VRHUNC