V e s t n i k. Cesarja Franeiška Jožefa I. jubilejna ustanova za ueiteljske sirote na Kraiijskcm: G. Engelbert Gangl, učitelj v Ljubljani, 10 gld.; g. Josip Osana, uoitelj v Svibnem, l'5O gld. Učiteljski konvikt: Sl. »Narodna tiskarna" v Ljubljani, v zmislu »gospodarskega programa" 50 K; g. Anton Cirman, nadučitelj v Poljanah nad Skofjo Loko, 10 K; ljubljanski učiteljiščni ki III. leta 7 K; g. A. Z. 1 K; g. wGustel iz Lokve" je daroval društvu Liinemannov latinsko-nemški in nemško-latinski slovar, obsezajoč okolo 7000 strani; isti gospod je daroval v društvene naniene ,,A1 lgem eine B il der-Bibel" fur die Katholiken, oder die ganze heilige Schrift des alten und neuen Testamentes. Stereotyp-Pracht-Ausgabe. nSlovar" in ,,Zgodbe" so na prodaj v prid konviktu. Zabavnih listov I. zvezek je izišel v Milioevi tiskarni. Prosimo slovensko uoiteljstvo, da pridno seže po tem izbornem tnladinskem spisu in se v ta nainen posluži danasnjemu listu priložene nabiralne pole. Več o tej krasni knjigi prihodnjič. tr. Luka Jelenc, predsednik ,,Zaveze", je prebil te dni v Ljubljani izpit za meščanske šole iz l. skupine. VrLemu bojevniku za pravrice ljudskega učiteljstva in za napredek šolstva naše iskrene čestitke! Draginja v Ljubljani prihaja leto za letom večja, katero posebno hudo občutijo uradniki, profesorji \n učitelji. Te neznosne draginjske razmere' v deželnem stolnem mestu so dale povod gg. drž. poslancema dr. Perjančiču in Kušarju, da sta podala v seji poslanske zbornice naslednjo interpelacijo, naslovljeno ua finančnega ministra: nPosledice grozne potresne katastrofe iz 1. 1895. so, žal, v Ljubljani še vedno jako oboutne. in so razmere zlasti za drž. uradnike silno neugodne. Ne giede na splošno draginjo vseh živil je zlasti velika težava s stanovanji, ker zahtevajo hišni posestmki, ki so z velikiini žrtvami svoja poslopja priredili zopet za prebivanje, teinu primerne, jako visoke najemščine. V zadnjih dveh letih je bilo aicer innogo novih hiš sezidanih, te pa d^loma še niso pripravljene za prebivanje, a kar jih je pripravljenih, tam se drže hištii posestniki uvedenih* visokih najemščin, da dobe iz hiš obresti in auiortizaci^o investiranih glavnic. Te razm^re bodo vladale, dokler se uaravnim potom ne izravnajo, oziroma dokler se ne znižajo najemščine in ne postanejo take kakor je primerno in naravno v Ljubljani. Poznavajoo razmere, moreino z minio vestjo trditi, da so najemščine sedaj še za uradnike jako visoke in da jih uradniki ne vzmorejo. Z ozirom na to vprasamo Nj. ekscelenco . . . ." Oo so pa za državne uradnike ljubljanske draginjske razinere neznosne, je čisto naravno, da jih še mnogd težje prenaša ljubljansko učiteljstvo. Res je, da bo po novern zakonu dobivalo ljubljansko učiteljstvo po 180 gld. stanarine na leto, a pomisliti je pa treba tudi, da danes v Ljubljani dostojnega 111 zdravega stanovanja ni dobiti pod :-500 gld. na leto Na podstavi teh razmer so prosila vodstva mestnih deških šol, da bi se nekateri inestni učitelji III., oziroma 11 plačilne vrste uvrstili v II. oziroina I. plaeilni razred. Povdarjala pa niso vodstva le neznosnih draginjskih razmer, ampak tvidi i z v r s t n o s 1 u žbovanje dotičnih učiteljev in pa zacasna službena leta od prebitega izpita učne usposobljenosti do stalnega nalneščenja. Mestni šolski svet je stavil na podstavi te prošnje' deželnemu šolskemu svetu priraerne nasvete. Ge pomislimo, da razen dveh učiteljev službujejo v Ljubljani že starejši učitelji, je takih, za koje prosijo vodstva mestnih deških šol, da bi se pomaknili v II., oziroma I. plačilni razred, le pet ali šest. Skoraj vsi ti bi pa že itak prišli v II., oziroma I. plačilno vrsto, da bi bili pravooasno stalno naraeščeni; poleg tega so ti učitelji izvrstno kvalifikovani za svoje delovanje v šoli in izven šole. Na podstavi § 3. novega šolskega zakona ima deželni šolski svet pravico 30 učiteljev III., ozir. II. plač. vrste poniakniti v II., ozir. I. plač. vrsto, ne oziraje se na službena leta, arnpak na izvrstno službovanje in na posebne razmere službenega mesta. Zato mislimo, da so vodstva mestnih deških šol storila le svojo dolžnost, če so zastavila svojo besedo za zaslužne njim podredjene učitelje. Ta pot prošnje je odprt tudi vsem drugiiti šolskim vodstvotn in okrajnim šolskitn svetom, da se potegnejo za zaslužne učitelje, oziroma učiteljice. Pozabiti se ne sme, da je regulacijo plač priborilo ljubljansko učiteljstvo, zato obžalujerao tisto ,,kolegijalnost", s katero se je zadnje dni udarilo na veliki zvon ter ž njo izpodkopaval ugled našega stanu! Učiteljskih prošenj še ni konec; priboriti nam je še zvišanje petletnic in pa stanarino večrazreduiškemu uoiteljstvu. To nam bo pa le mogooe doseči, če složno postopamo, a s ..kolegijalnostjo", kakoršna se je popolnoma neopravičeno pojav- ljala zadnji čas po listih, se pa ljubljansko učiteljstvo peha od sebe, češ, der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan — — —! Iyan N. Rcsman. Tiho in zadovoljno v gostoljubnem svojem dorau je praznoval Ivan N. Resman dne 24. m. m. petdesetletnico svojega rojstva. Resman je znan čitajočemu občinstvu po presrčnih, prav v narodnem tonu zloženih pesmih, ki jih je poslal že nebrojno med svet. Saj je Resraan od mladih let pa do danes, ko vsak vidi, da mu Jesen je pala, da niti so bele v laseh . . .", vztrajen, marljiv in plodovit sotrudnik ranogim slovenskim politiškim in leposlovnim listom. Precej tesno je Resraana že objela jesen življenja, ali ostal je mladostno navdušen, ves gorak in goreo ljubitelj, podpiratelj in pospeševatelj vsega, kar je lepo, dobro in plemenito. Resman je mož mladega srca, mehke in dobrotvorne duše! A kar je za nas največje vrednosti: Resman je velik, odkritosrčen prijatelj slovenskega učiteljstva. Z zanimanjem g4eda in motri naše delovanje, z besedo in z dejanjem je vrl podpornik vsemu, kar smo započeli in zasnovali. Naš list, naše društvo in naš konvikt so rau dragi in Ijubi prijatelji, in veliko je že storil Resman za to trojico. Pridružujemo se tudi mi Resmanovim čestivcem in slavivcem ob njegovi petdesetletnici z iskreno željo, da nam ga Bog ohrani še mnogo let tako krepkega, dobrodušnega in zdravega, kakor je zdaj, ko rau je življenje začrtalo že peti križ, ki pa ni kar nič upognil njega oestitljive in impozantne postave! — Bog! Efektna loterija mesta Ijubljaiiskega. Kakor znano, je dovolil presvetli cesar vsled potresa toli prizadetemu mestu ljubljanskemu prireditev efektne loterije, katera je založena z 2700 glavnimi in stranskimi dobitki v vrednosti 100.000 kron. Prvi glavni dobitek v znesku 50.000 kron se bode izplaoal, ako bo lastnik dotične srečke to zahteval, v gotovini v zlatu. Gisti dohodek efektne loterije je namenjen zakladu za regulacijo ljubljanskega mesta. Z ozifom na občekoristno svrho te loterije in na nizko ceno srečk se je nadejati živahne udeležbe vseh slojev našega prebivavstva. Srečke se dobivajo po kroni (50 krajcarjev) v vseh tobaonih trafikah, loterijah in raenjalnicah. Javno žrebanje se hode vršilo nepreklicno dne 4. vinotoka 1898. INadučitelj, na 2 razrednici v lepern kraju na Gorenjskem, bi rad menjal za službo. Več se izve pri uredništvu našega lista. . Vabilo k občnemu zboru „Uč it e 1 j skega . dr uštva za Kranjski šolski okraj", ki bode dne 12. velikega travna t. 1. ob 10. uri dopoludne v Škofji Loki. Vspored: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev pregledovavcev" računov. 5. Poročilo glede opisa Kranjskega okraja. 6. Prostovoljna predavanja. 7. Volitev delegatov za X. glavno skupščino ,,Zaveze% 8. Posamezni predlogi. 9. Volitev novega odbora. — Cestiti p. n. društveni členi se pozivljejo, da se udeleže zborovanja polnoštevilno. — Gostje dobrodošli! — Za odbor: Drag. Gesnik,AndrejRape, t č. predsednik.t. č. tajnik. Premembe pri učiteljstvu na Kranjskem: Gospod Pranc Potokar, učitelj pri D. M. v Polji, je dobil voditeljsko mesto v Dragi; gdč. Franja Eržen, začasna učiteljica na Vrhniki, je stalno nastavljena. t Andrej Vavken, bivši nadučitelj in mnogoletni župan v Cerkljah, je umrl. N. v m. p.! Slovensko učiteljsko društvo za koperski okraj bode redno zborovalo 26. dne meseca vel. travna t. 1. ob 10. uri zjutraj v Klancu s tem-le dnevnim redora: 1. Po- novitev domačega okraja s prehodom na deželo (nastopi g. M. Žagar s I. odd. više skupine). 2. Razprava o nastopu. 3. Poročilo o društvenem delovanju in stanju. 4. Poročilo delegatov o zborovanju MZavezeu v Celju. 5. Volitev delegatov v »Zavezo". 6. „0 naši organizaciji" (govori g. Pr. Orel). 7. Volitev novega odbora. 8. Eventuvelnosti. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Razširjanje šol. Deželni šolski svet je odredil razširjenje enorazrednic v Železnikih, v Ihanu in v Stopičah v dvorazrednice in ustanovitev novih enorazrednic v Dolu in v Sabrjah. Premembe pri učiteljstvu na Štajarskem: Učitelj v Št. Petru v Sav. dolini, g. Jožef Z o r n, je nameščen iz službenih ozirov v Loko pri Zidanem mostu. G. Anton Godec, podučitelj v Lembahu, je postal učitelj ravno tu. G. Martin Vodenik v Slov. Bistrici je dobil poduč. mesto v Brežicah, ne pa, kakor se nam je napaono poročalo, v Poličanah, a v Polioane je prišel za podučitelja §. Jožef Koklj, dosedaj pri Kapeli blizo Radgone. — 'krajni pomožni uoitelj za okr. glavarstvo Maribor, g. Alojzij Schamp, dosedaj v Karanici, oziroma Zgornji Sv. Kungoti je prideljen v petrazrednico razši/jeni šoli v Makolah. Semkaj je tudi premeščen suplent v Crešnjevcih, g. Anton Šebat, v Crešnjevce pa pride za suplentinjo ^ospa J. Šamprl-ova. Suplentinja v Selah, gdč. Ana Samprl je premeščena k Sv. Marjeti niže Ptuja. ,,Učiteljska posojilnica" učit. društva ,,Komenskyw za Prago in okolico ima zdaj 80 členov s 120 deleži (po 10 gld.); konec letošnjega leta je potekel rok k vplačilu zapisanih deležev. Zavodov kapital znaša 90260 gld.; darovi in poplačila 110 gld. vložki 143'80 + 1433'80 gld. Do sedaj se je izplačalo na kredit menice 34 krat vsota 3738 gld. s čeki 1520 gld. Vložki se sklepajo poluletno s 4°/o, posojila se dajejo do iznosa dvakratnih plačanih deležev brez poroka, do 100 gld. z enim, od 100—500 gld. z dvema porokoma po 6°/o obresti. Porok inora imeti črez 800 gld. stalnih dohodkov vsako leto ali pa nepremakljivega pretnoženja. Uraduje se v sredo in v soboto od 4.—5. ure popoludne v bralni sobi ,,Kornenskega". Vodstvo obstoji iz vodje, blagajnika in knjigovodje. Posojilnica posreduje tudi učiteljstvu pri vsakem zavarovanju na življenje prM)anki ,,Slaviji", na kar kolege zlasti opozarjarao. (Po ,,Ceškein Učitelu"). — Na Ceškem in Moravskem je več učiteljskih posojilnic. Kaj pa pri nas? Za vse slovenske učitelje bi se vendar ustanovila lahko ena močna Bpodporna posojilnica", čeprav bi v pričetku itnela veliko mrdajočih nezaupnikov, kateri se bodo pa kmalu prelevili v dobre prijatelje zavoda. J. K.