uHtiiiiiiiimiii SPOMNITE " SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM! AMERISKft AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN fl AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 143 CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, JULY 23, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVII] DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) BIROKRATI. — Ni vse zlato, kar se sveti med tem; novimi partizanskimi oblastniki. Znano je, da so že morali nekaj partizanskih ministrov poslati ričet jest. Tudi drugi ministri Se nekam hitro menjavajo. Saj verjamemo, da Kidriča nujno potrebujejo v Belgradu in ne shajajo brez njega, toda vendar je že rekel Cezar, da je raje prvi v gorski vasi kot drugi v Rimu. In v Belgradu ni Kidrič niti drugi, dočim je bil v Ljubljani prvi. Beremo pa v partizanskih listih tudi o nižjih partizanih, da jih je prva gorečnost nekako popustila in postajajo mlačni. Pa ne samo mlačni, ampak staro jugoslovanski uradniki. Biro- krati, ki se ne zmenijo za ljudstvo, ampak uživajo v tem, da so sedaj uradniki. Takole beremo: Največja nevarnost, ki jo' je moči zaslediti v marsikaterem uradu je brezdušen odnos do ljudi, nedostopna birokratič-j nost, netovarištvo, ki izvira iz neljudske nadutosti. Potem be-j remo o takem zgledu. Bil je uradnik v Titovini, h kateremu1 je bilo treba hoditi skozi pet vrat. Pri vsakih so ljudi ustavljali in natančno spraševai po kaj prihajajo. Bil je to predsednik nekega okrajnega odbora. ČUDNO SE SLIŠI NA PRIMER TUDI TO, da obnovo dežele ovirajo delavci, ki zahte- _(Dalje na 6 strani)_ .1 V Beneški Juliji je še vedno zelo napelo med zavezniki Tukaj je edini kraj na svetu, kjer si stoje zavezniki nasproti Jeza se je spremenila v hvaležnost Dunkirk, N. Y. — Farmar William Lesch je bil ves iz sebe, kq je opazil neko letalo, ki je brnelo nizko nad poslopji. Toda kmalu se je položaj spremenil. Pilot v letalu je namreč za trenutek ustavil motor, se sklonil iz letala in zavpil farmarju doli na tleh: "Vse krave so iz pašnika in v ovsu!" Farmar je na vso moč tekel in pognal Jto krav iz ovsa. Pozabil je bil namreč zapreti vrata v ograji. PEVCMN PLESALCI SO BILI DOBRI Lausche priporoča 10%. zvišanje v najemnini za državo Ohio Sinoči so se naši pevci in plesalci imenitno postavili pred publiko Trst. — Beneška Julija je danes edini kraj na svetu, kjer si stoje nekdanji zavezniki v bojni opremi nasproti in vsak čas pripravljeni, da udarijo drug na drugega. Gotovo je, da si ne žele vojne niti Angleži in Amerikanci, niti Jugoslovani. Toda položaj je tako natrpan s političnim in vojaškim dinamitom, da pride lahko vsak čas do razstrelbe. Največja napetost bo pa takrat, ko bo na pariški mirovni konferenci prišlo do debate glede teritorija med Italijo in Jugoslavijo. Obe strani se pripravljata, da pokažeta svojo moč, ena podpirana iz Belgra-da, druga iz Rima. Obe strani bosta skušali vplivati na mirovno konferenco. Eden izmed faktov je ta, da Slovenci še niso pozabili in ne bodo nikoli, kako je Italija postopala ž njimi ob času vladanja Mussolinija, dočim se je Italijanom pobesil nos, ker niso dobili Trsta in vsega zaledja. Drugi fakt je pa ta, da hoče Rusija dobiti Trst, ki bi imel veliko veljave za Podonavje, ki je ali ki bo v rokah Sovjetske Unije oziroma sovjetskega imperija. Rusija ne more imeti kontrole nad Podonavjem brez Trsta. S Trstom v rokah Jugoslavije, to se pravi v rokah Moskve, bi pa Rusija lahko razdelila Evropo po črti Stettin-Trst, kar bi bilo ogromne strategič- Vlomljeno je bilo v poštno podružnico na vzhodni 185. cesti V poštno podružnico na 869 j E., 185 St. v Clevelandu so vlo- j Na štirih odrih so sinoči raz-mili neznani zlikovci. Velika ne narodnosti pokazale cleve-blagajnica je bila zavarovana landski publiki, kaj znajo. Or-proti vlomu s plinsko bombo., kestri, pevski zbori, umetni in To so pa morda vlomilci vede-j narodni plesi, vse to se je vrstili, ker policija pravi, da so mo- j lo na odrih v proslavo 150-let-rali imeti na obrazih plinske nice ustanovitve mesta Cleve- S ČISTKO BODO ALI SO PRIČELI TUDI V JUGOSLAVIJI London. — čistka med komunističnimi voditelji v Jugoslaviji in Bolgariji je gotova stvar v bližnjih dneh, ako ni že v teku. Tako zagotavljajo zasebni viri. V Jugoslaviji je začel Tito čistiti med partizani "stare garde," v Bolgariji so pa na tem, da počistijo iz armade vse, ki jih smatrajo komunisti kot protidemokratične. -o- Veterani priporočajo, da legislatura vse pripravi za bonus Resolucija apelira na guvernerja Lauscheta, da naj skliče postavodajo maske. Koliko so vlomilci odnesli, še ni dognano. Najbrže pa precej, ker dosti drobiža in znamk so roparji še pustili. Preiskavo in zasledovanje vodi zdaj federalna policija, ker je pošta vladna last. Vladna policija je pa znana, da ne odje-nj, dokler ne dobi storilcev v past, ne glede na to, koliko časa to vzame. -o- Zletniški vlak SDZ bo odpeljal ob 8:30 zjutraj na 14. avgusta Zletniški vlak, ki bo peljal mladino SDZ in druge zletnike 14. avgusta k jezeru Conneaut, bo odpeljal z Erie postaje v Clevelandu, 55. cesta, nekaj severno od Broadway, ob 8:30 zjutraj. Ob 8:40 bo pa isti vlak ustavil tudi na Erie postaji na 93. cesti in Meech Ave. in nalolžil zletnike. Zle>tniki gredo lahko na vlak na kateri gornjih postaj hočejo, samo da imajo že vozne listke pri sebi. člani mladinskega oddelka SDZ dobijo proste vstopnice tudi na seji v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7 zvečer v petek 26. julija. Druge prostore smo pa že včeraj navedli v tem listu. Na teh sejah tudi odrasle osebe lahko kupijo vozne listke. Za odrasle osebe bo vož-oba kraja, polo bo pa $1.73 na ne važnosti. , , To je vzrok in nič drugega, $3.39 na oba kraja, jpolo- da Moskva trdno stoji za jugo-j vicni* vožnja slovansko vlado, ki stoji v os- oba kraja. Odločite se že kar danes, da se boste udeležili tega prijetnega zleta, ki ga priredi gl. odbor SDZ. člani mladinskega oddelka SDZ dobe prosto vožnjo, zato naj se poslužijo te lepe prilike. Starši in drugi naj gredo pa z njimi, bo tudi zanje dosti razvedrila v lepem parku ob Conneaut jezeru. -o- predju "ž zahtevo po Trstu, ne •zase, ampak za — Moskvo. -o- Mestni delavci stavkajo v MacKeesport McKeesport, Pa. — Tukaj so šli na stavko vsi mestni delavci,' ki so člani CIO. Unija zahteva I8I/2C na uro priboljška. Vsa mestna postrežba je bila ustavljena i*azen vode. Bolgarija bo glasovala za republiko Sofija. — Bolgarska je določila dan 8. septembra za narodne volitve, pri katerih bodo ljudje glasovali, če so za republiko ali kraljevino. Racioniranje kruha so začeli v Angliji London. — Po vsej Angliji so začeli z racioniranjem kruha. Peki so se nameravali zo-perstaviti tej odredbi, toda njih revolta se je izjalovila. landa. Najprej so naistopili v nošah plesalci, odbrani iz mladinskih društev fare sv. -Vida. Po-skočnice jini je dajal mojster na harmoniko, naš prijazni Matt Mlinar. Publika je navdušeno ploskala tem slovenskim parom, ki so pokazali, kako 5^0 pred davnimi leti rajali naši Slovenci pod vaškimi lipami v stari domovini. Zatem je pa nastopil naš vrli dekliški Baragov zbor pod vodstvom Miss Eleanore Kar-linger, ki je zapel venček naših mičnih narodnih pesmi. Dekleta so res lepo pela in tisočera publika jih je nagradila z veselo aklamacijo. Za razne nastope je bilo razdeljenih 10 nagrad v gotovini in naši slovenski plesalci so odnesli 7. čestitamo! Potem je pa nastopil moški zbor pod vodstvom našega pesnika Ivana Zormana, ki je zapel našo večno lepo "Jadransko morje." če je kdaj čutečega poslušavca stisnilo pri srcu, ga je sinoči ob tožečih glasovih . . . morje, morje, kam si djalo ... da jih videti ni več . . Tudi pevci so to čutili, ker peli so res z občutkom Zatem je pa nastopil mešan zbor, tudi pod veščo roko našega Ivana in zapel:,Nazaj v planinski raj Tudi ob tej pesmi se je poslušavec ozril tje preko našega Erie jezera "nazaj v planinski raj," ki sicer "biva zdaj v deželi rajsko mili, a duh nazaj mi sili — nazaj v planinski raj . . . Kakih 50 pevcev in pevk od raznih slovenskih zborov je nastopilo. Vsem tem ter Baragovemu zboru in plesnim parom v imenu naroda iskrena zahvala, da so nas tako častno predstavili ameriški publiki. V nedeljo smo se postavili s krasnimi flotami, sinoči z našo pes mijo. Mislimo, da če kdo do-zdaj še ni poznal Slovencev, jih pozna zdaj in prepričani smo, da je sodba o nas nad vse laskava. Ponosni smo na vas vse, ki ste naš narod tako impozan-tno predstavili in zastopali. Konvencija veteranov, ki je zborovala v Clevelandu, je sprejela resolucijo na guvernerja Lauscheta, da naj skliče državno legislaturo, ki naj sprejme postavni dodatek k ustavi, po katerem se bo dobil denar z£ bonus veteranom 2. svetovne vojne; Poražen je bil predlog, naj se s tem počaka toliko časa, da bo legislatura v rednem zasedanju in da odbor veteranov v tem času preštudira, koliko bi tak bonus stal državo. V soboto je konvencija tudi sprejela resolucijo, ki obsoja principe Ku Klux Klana. V soboto večer je bil v hotelu Cleveland banket, pri katerem je med drugimi govoril tudi Louis Starr iz Portland, Oregon, glavni podnačelnik veteranske organizacije. Ta .je izjavil pred več kot 1,000 gosti, da bodo glavne velesile tekom pet let poznale že vso tajnost atomske bombe. -o- Bomba je ubila 93 oseb v Jeruzalemu Jeruzalem. — V glavnem stanu angleške armade in tajništva se je razpočila bomba, ki je ubila 93 oseb, ranila pa 60. Napad je bil izvršen v hotelu King David v Jeruzalemu. Nepotrjeno poročilo pravi, da je bilo ubitih več angleških uradnikov. Največ žrtev je bilo med angleškimi vojaki. Del poslopja, v katerem se je nahajalo tajništvo angleške vlade, je bil močno poškodovan. Očividci pravijo, da je pet moških vdrlo v hotel. Pri glavnih vratih so streljali na stražo, nato pa vdrli v notranjost. Hotelske uslužbence so ustrahovali z orožjem. Položili so bombo v desnem krilu hotela, jo prižgali, nato pa zbežali v avtomobilu. —--o—-- Zed. države so izvozile ogromno žita Washington. — Zed. države so izvozile od 1945 letine 417 milijonov bušljev žita, naznanja poljedelski urad. V tem je vključen relif in ono žito, ki so ga inozemske države kupile tukaj. Toda država Ohio naj bi ne imela postave za kontrolo najemnine, če kongres sprejme postavo za podaljšanje OP A. Columbus, O. — Guverner Frank J. Lausche je sinoči predlagal zbrani legislaturi, naj napravi državno postavo za kontrolo najemnine. Ta postava naj pa dovoli hišnim gospodarjem zvišati najemnino za ne več kot 10'-;' nad ono, ki jo je dovoljevala OPA pred 30. junijem. Za vsako drugo zvišanje najemnine nad 10% naj pa odloči sodnija, okrajna ali mestna, ali pa poseben odbor, ki ga imenuje sodnija. Toda to zvišanje se nanaša samo za stanovanje in ne za trgovske prostore. V veljavi naj bi bila taka postava samo tedaj, če federalna vlada ne bi imela take postave. Predlagana sta bila še dva druga predloga glede najemnine in sicer je enega stavil republikanski poslanec Byrne iz Kent, O., naj ostane višina najemnine kot je bila pod OPA in drugi predlog je stavil Addison iz Columbusa, po katerem naj bi posebna državna komisija določevala višino najemnine v posameznih slučajih. Legislatura ni sinoči podvze-la nobene akcije glede tega, ampak je prekinila zborovanje do četrtka, da vidi, kaj bo kongres napravil glede OPA in če bo predlog, ki je zdaj v kongresu, predsednik Truman podpisal ali ne. Guverner je povedal Legislaturi, da če kongres sprejme najemninsko postavo, potem je država Ohio ne potrebuje in legislatura se v tem slučaju ne bo več sestala. Guverner je tudi priporočal, da naj bi najemninska postava določevala, kdaj sme gospodar odpovedati najemnikom stanovanje, namreč v slučaju, če najemnik ne plača najemnine, ako hoče gospodar preurediti hišo, ali če se hoče sam ali kdo njegove družine naseliti v tistem stanovanju. Toda v vsakem slučaju mora gospodar odpovedati stanovanje 6 mesecev poprej. Kot rečeno, so to samo priporočila, katere bo legislatura premlevala, ako kongres ne sprejme ponovno OPA. -o- Atomsko bombo bodo razstrelili jutri Jutri popoldne ob 4:35. bodo razstrelili atomsko bombo pod ladjami pri otočju Bikini, če bo za to vreme ugodno. Takrat bo čas tam četrtek zjutraj. To bo prvi poskus z atomskimi bombami pod vodo. NOVI GROBOVI James Pograjc Včeraj zjutraj je nagloma preminul James Pograjc, star 59 let. Stanoval je na 20300 Miller Ave. Doma je bil iz vasi Poljane, fara šmihel pri Žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Tuka.j zapušča tri hčere: Mrs. Mae Doley, Mrs. Laura Fox in Mrs. Lillian Jackson, sestri Mary Milavec in Anna Komatar in tri brate: Luka, Michael in Joseph, pet vnukov, v stari domovini pa brata Franceta. Bil je član Protective Home Circle in Eagles. Pokojnega je zelo potrta smrt njegove žene, še bolj pa smrt njegovega sina Franka, ki je dal življenje tekom vojne pri ameriški mornarici. Poročan je bil med pogrešanimi s podmornico. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine in na pokopališče sv. Pavla. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Maryanna Wilkanowski Včeraj zjutraj je umrla Maryaima Wilkanowski, stara 78 let. Stanovala je na 14918 Sylvia Ave,, in rodom Poljakinja. Tukaj zapušča moža, dve hčeri, štiri sinove in dve sestri. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. -o-- Kupci novih avtov jih ne smejo prodati London. — Angleške firme, ki prodajajo nove avte, so stopile na nogo črni borzi. Zvedeli so, da kupci, ki kupijo nov avto, istega prodajo naprej za kakih 200% dražje. Zdaj mora vsak kupec, predno dobi nov avto, podpisati obljubo, da ga najmanj 6 mesecev ne bo nikomer prodal. DEČKA 11 12 LET STA HLADNOKRVNO UMORILA SVOJEGA TOVARIŠA Dva dečka, eden star 11, drugi 12 let, sta včeraj priznala pred šerifom v Medina, O., da sta 11. julija ubila svojega 11 let starega tovariša, Mi'haela Sopko. Vsi trije so bili varovanci sirotišnice, ki jih je pri-delila za delo na farmi Joseph Foxa v Brunswick, O. Povedala sta, da jima je Sopko vedno nagajal in ju strahoval, pa sta sklenila, da ga ubijeta. Zvabila sta ga k bližnjemu ribniku in ga tam pobila s kolom, ko je sedel na bregu vode. Potem sta truplo zvlekla v robido, vtaknila glavo v jazbeče- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Žalostna vest iz starega kraja— Uršala Chuh v Windsor, O. je dobila iz starega kraja žalostno vest, da so ji 27. maja letos umrli ljubljena mati Neža Jerovc, po domače Štarino-va Nežika. Umrli so v vasi Stopno pri škocjanu na Dolenjskem. Doma zapuščajo pet sinov in 2 hčeri, tukaj pa gori omenjeno hčer Uršulo Chuh. Naj bo blagi materi lahka rodna gruda, preostalim pa naše sožalje. Nqva odvetnica— Doris M. Birtič je odprla svojo odvetniško pisarno na 8300 Sperior Ave. Miss Birtič je vnukinja poznanih Mr. in Mrs. Kresse iz Addison Rd. Mladi odvetnici želimo mongo uspeha v njenem novem poklicu. V bolnišnici— Ann Germ, hčerka Mr. in Mi-is. Germ iz 16205 Arcade Ave. se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici, kjer je srečno prestala operacijo. Obiski so že dovoljeni. Prva obletnica— V nedeljo 28. julija ob 10 bo darovana v slovenski cerkvi v Madison, O. maša za pokojnega Frank Kozlevčarja v spomin 1. obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Srebrna poroka— Danes praznujeta 25-letnico srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Victor Jadrich. Victor je naš strojni stavec že 32 let. Zdaj si je vzel 2 tedna .zasluženih počitnic ter odpeljal svojo žensko nekoliko na oddi'h. Odšla sta v New York, od tam se bosta pa podala na ladjo in udobno križarila po Velikih jezerih. Želimo jima mnogo zabave ter .jima čestitamo k njiju srebrni poroki. Dvanajsta obletnica— V sredo ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojno Mary šabec v spomin 12. obletnice njene smrti. Maša za sedmino— V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Frank Paik ob priliki sedmine njegove smrti. V Colorado— Rudolph in Mary Hočevar iz iz 6707 Edna Ave. odpotujeta danes v Canon City, Colorado, kjer bosta obiskala njegovo sestrično Mary Strukel. Želimo jima srečno potovanje. Vile rojenice— Pri družini Mr. in Mrs. Leopold Ponikvar, 11413 Nelson Ave., so se oglasile vile rojenice in jim pustile za spomin zalo hčerko. Od prej imajo pa že sinkota. Srečni oče je delovodja v Graphite Bronze Co. vo jamo in odšla mirno domov. Zvečer sta se pa vrnila in truplo pokrila s papirnatimi vre- Tako sta postala poznana Mr. čami. Truplo je našel Borgess jn Mrs. Joseph Ponikvar (gl. Holt, na čigar farmi se je pri- predsednik SDZ), že drugič petil umor. stari ata in stara mama. če- Sprva sta govorila, da sta stitke! metala v tovariša kamenje, ko §estd obletnica_ je ta lovil želvo v vodi, da ga v sredo ob 8 bo darovana v je kamen zadel in je padel v cerkvi sv. Vida maša za pokoj-vodo. Tam da je dečko uto- no Dorothy Sober v spomin 6. nil, predno sta mogla do njega.! obletnice njene smrti. Toda pred šerifom sta se kma-j §€ vedno papir a_ lu zapletla v protislovje in kon-! Jack Boncha, 6C05 St. Clair čno vse priznala. Kaj bodo Ave., naznanja, da še vedno napravili z mladima morilce-'papira sobe. Na izbino ima turna še ni znano. di mnogo stenskega papirja. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 23, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA f i AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 8117 St. Clair Ave. HEnderson «628 Cleveland I. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA' Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland In Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko 6etrt leta $2.50; za Cleveland In Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00. čstrt leta $2.50. Posamezna itevllka stane 5 centov. _ SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year-0. s. $4.00 for 8 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. O 8. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 montns. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 8 montns. / $2.50 for 3 months. N Single copies 5 cents each. ___ Entered as second-class matter January 8th 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1870.__„_________ No. 143 -Tues, July 23, 1946 Bolna Slovenska ženska zveza Ko je bila lansko leto ustanovljena v Jolietu Liga katoliških slovenskih Amerikancev je pri zborovanju vzbujala posebno pozornost odsotnost tajnice Slovenske ženske zveze, ki stanuje v tem mestu. Rekli so, da je odšla v bolnišnico. Hm bi zapisal nekdo v chicaškem listu. Ista Liga je zborovala letos v Clevelandu; pa glej nesreče! Predsednica iste zveze, ki stanuje v tem mestu, mora tiste dni v bolnišnico. Tako je Liga katoliških slovenskih Amerikancev dvakrat povzročila bolezen v tej ženski organizaciji, ki je bila po svojih namenih katoliška organizacija. Pa ni ta bolezen Ženske zveze tako nova in tudi ne tako presenetljiva. Imena častne predsednice, dejanske predsednice in tajnice te zveze bleste med odbormcami SANSa, ki že več kot dve leti stalno napada slovenske katoličane ki jo je njen tajnik proglasil za "napredno" in ki z vsemi svojimi silami dela propagando za komunistični režim v Jugoslaviji. Predsednice ime berete tudi v takozva-nem Združenem odboru, ki je izdal vrsto pamfletov pro-slavljajočih enega najhujših tiranov diktatorja lita. Kjer skušajo odbornice poprej katoliške organizacije prepevati slavo organizatorjev od katoliške Cerkve obsojenega komunizma, kjer odbornice katoliške organizacije s svojim imenom krijejo preganjanje katoličanov V Jugoslaviji, se je bolezen že globoko zajedla in bi jo bilo prazno prikrivati. Beg v bolnišnico ne more prikriti ne bolezni organizacije in ne občutka v javnosti, da se gotove osebe smešijo s tem, da beže pred odločitvijo in skušajo za vsako ceno sedeti na dveh stolih. Bil je čas, ko je bilo nekako razumljivo, če je kdo v zmedi propagandne literature podvomil, kateri glasovi iz stare domovine bolj odgovarjajo resnici: ali trditve zaveznikov in komunistov, da je osvobodilni boj res samo osvobodilni boj, ali zagotovila manj glasnih, pa treznih glasov, da je tako imenovana osvobodilna borba komunistična revolucija z jasnim komunističnim ciljem streti katoličanstvo in da je Osvobodilna fronta samo1 krinka. Danes ni za tistega, ki hoče presojati trezno, nobenega dvoma več, da je komunistična revolucija na Slovenskem zmagala in bije trd boj proti slovenskim katoličanom, boj, ki so ga škofje in ki ga je papež sam označil za preganjanje. Danes je za katoličana vsak korak v sopotništvu s komunisti zmota trme in napuha proti boljšemu spoznanju. Res je, da Ženska zveza ni organizacija, ki naj bi postavljala politične cilje, tudi je res, da vsi skupaj moremo malo storiti v tem boju med preganjanimi slovenskimi katoličani in njih preganjalci, toda kazati še danes simpatije do preganjalcev katoliškega slovenstva, gotovo ni v duhu Avguštinove besede, da je znamenje dobrega katoličana : čutiti s Cerkvijo. In biti odbornica SANSa, ki vodi gonjo proti slovenski duhovščini in jugoslovanskim škofom in ki je zmetal toliko blata na slovenske katoličane, pomeni stati na strani sovražnikov Cerkve. Katoličastva namreč brez škofov in papeža ni, krščanstvo se ne skriva pod mernik, vera ni samo za privatni kotiček. Kdor hoče biti v vodstvu organizacije, ki naj bi bila katoliška, bi moral vsaj to vedeti, da smo katoličani ena velika družina, kjer trpi vsa družina, če trpi eden, in kjer ni mogoče govoriti o dobrem otroku v tej družini, če ta ne spoštuje očeta — škofa. S to besedo ne trdimo, da ni napak tudi v Cerkvi, v kolikor je ta tudi človeško delo, ne pravimo, da je bilo prav vse vzorno med slovenskimi katoličani, toda take napake se ne obravnavajo s komunisti. Pri tem prav nič ne opravičuje imenovanih odbornic razširjeno govorjenje, da bodo izstopile iz odbora SANSa na občnem zboru istega. Danes je jasno, kje je resnica. Vsako čakanje je samo potuha nasprotnikom. Ali naj bi bilo cincanje samo strah pred komunisti? Ali bi bilo to častno za funk-cijonarke Ženske zveze? Ta ponižujoča vioga, ki jo igrajo imenovane tri odbornice gotovo ni v čast organizaciji. Menda ni potreba dodajati, da smo se hudo prestrašili, ko smo zvedeli, da je neka taka ženska pisala celo izgnancem aa Koroško, kako naj se varujejo reakcijonarjev v Rimu in — v Clevelandu. Če bi jo poprosili, naj nam razloži, kaj si pod to besedo predstavlja, bi vedela toliko povedati kot slavni Bostjančič, ko smo ga prosili za razlago mogočne besede klerofašizem. Zdelo se nam je prav, da to povemo pred slovensko katoliško javnostjo. Slepomišenje ne more nikomur ko,-ristiti in tudi Ženski zvezi ne bo. Naravnost za dolžnost pa si štejemo, da poudarimo žalostno resnico, da glasilo te zveze, "Zarja," še do danes ni popravilo obrekovanj proti slovenskemu katoličanstvu in natolcevanj o nesrečnih beguncih. Minilo je več kot pol leta, odkar smo v našem listu javno pribili, kako je to glasilo zveze surovo in krivično napadlo ljudi, ki se sami ne morejo braniti. Do danes "Zarja" tega obrekovanja ni preklicala in ne obžalovala. Stara je primera o obrekovanju, ki pravi: Če streseš iz zvonika koš listja, da ga veter raznese na vse stran i* sveta, kdo bi mogel to listje Še kdaj zbrati? Tako je tudi z lažnjivo besedo o bližnjem. Daleč se zanese in rodi nadaljno hudo. V več kot deset tisoč izvodih je trosila "Zarja" obrekovnje med ameriško ženstvo. Laž o slovenskih katoličanih se je razširila po vsej Ame- riki. Da, laž! List niti poskušal ni, da bi svoje trditve kako dokazal. Ponavljal je kot na ukaz izmišljotine komunistične propagande. Ta laž je ostala in jemlje naprej poštenim ljudem najdražje, kar imajo, dobro ime. Kdo bi mogel popraviti vso škodo na dobrem imenu posameznikom, kdo slovenskemu katoličanstvu, kdo tudi Cerkvi sami, ki se jo v njenih škofih blati? Kdo bi mogel vse zapeljane in napačno poučene spet spraviti na pravo pot? Težko je to popraviti, kadar je raztrosena laž kot listje v veter. Moramo pa žalibog poudariti, da žalostno dejstvo, da "Zarja" niti poskušala ni, da bi to krivico popravila. To drugo je sramotnejše od krivičnega obrekovanja samega. Nihče se ne more izgovarjati, da niso bile vodilne, osebe dovolj opozorjene, da so napravile krivico. Prazno je govorjenje nekih oseb, ki bi rade krile uredništvo "Zarje," češ, da je bila v našem listu neka izjava urednice "Zarje." V tisti izjavi urednice ni niti besede obžalovanja, še manj pa poprave krivice. Krivica se popravi, kjer je narejena. Listje laži je raztroseno na daleč. Iz zadnje številke "Zarje" vidimo, da se kljub naporom nekaterih dobrih delegatinj tudi na konvenciji Ženske zveze urednice ni prisililo, da bi krivico poravnala. Škoda, ki je napravljena na dobrem imenu je napravljena na odgovornost urednice in sedanje predsednice. Soodgovoren je pa tudi odbor. Tudi za Žensko zvezo velja peta in osma božja zapoved. Pa velja tudi tisto o zagovarjanju tujega greha. Beseda "izdajalec," ki je padla proti slovenskim kato-ligčanom v "Zarji" v prilog komunističnega partizanstva, bo ostala sramota na "Ženski zvezi." Kot orožje bumerang bo udarjala nazaj tiste, ki so jo vrgli proti preganjanim slovenskim katoličanom in ki jo nočejo popraviti. Povedali smo in storili svojo dolžnost. sebno vnemo obhajajo župljani niti svojcev MMM MWM BESEDA IZ NARODA l ___ ......... Rojakom iz preserske župnije v Ameriki v pozdrav že dolgo čaša nosim v sebi željo, da se vam kot preserski župnik oglasim iz vaše stare domovine ter sem obenem zahvalim za dobrote, ki ste jih izkazali naši župniji in jih še izkazujete. Po številu vas sicer ni veliko v vaši novi domovini meni oseb-noznanih, a vaša dobrohotna naklonjenost in darežljivost, ki jo vedno dejansko izkazujete mojim župljanom v stari domovini, tako v posameznosti kakor na splošno, dokazuje to, da vam je stara domovina še vedno pri srcu. in da se z veseljem spominjate naših prelepih gričkov in na njih stoječih cerkvic—podružnic preserske župnije, predvsem seveda ljubka božja pot Marije sedem žalosti na žalostni gori. Najprej naj vam podam kratko sliko o preserski župnji. V prejšnjih časih go preserski žup. ljani živeli zelo skromno. S težkim trudom, a zadovoljnim srcem so obdelovali svojo zemljo po kamenitih gričih in največkrat premokrem "Mahu". Dajala jim je le pičel kruhek. Zato je bilo skoraj pri vsaki hiši po eden primoran oditi v daljno Ameriko za zaslužkom. Ko si je s pridnimi rokami zaslužil in prihranil nekaj dolarjev se je vrnil na svoj dom, poplačal dolgove če so bili, popravil svoje gospodarstvo ter tako zadovo-voljno in srečno živel sredi svoje družine. Zares veselo in srečno življenje, da ga je bil Bog vesel. Na zunaj trpljenje, v duši pa srča, mir, prijatelj stvo z Bogom. V to srečo pa je posegel sa tan, nevoščjivec od začetka in jo razdejal v mnogih družinah Zasejal je v župnijo seme liberalizma in s tem izpodkopaval temlje zasebnega, družinskega in javnega življenja. Spoštovanje do Boga in Njegovih zapovedi je padalo z dneva'v dan Delalo se je večkrat ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Zapovedana služba božja se je ved no bolj zanemarjala. Razpaslo Nemcih. Kakor nalašč je brezbožni komunizem — kj ga je tudi pri nas satan zasejal — da je lahko pod firmo osvobodilne fronte (OF) skrival svoje brezbožne namene — krvavo revolucijo. S to pretvezo je zapeljal veliko dobrih župljanov. Tako je satan žel velike uspehe in mislil, da ima že celo župnijo v svojih rokah. Prišla je krvava revolucija — rop, požig, umor z njo mnogo mrtvih, iz-ropana posestva ter kupi razdejanih in požganih hiš in gospodarskih poslopij po vaseh prelepe župnje. Koliko 'strahu so župljani prestajali ko dolga leta niso mirno zaspali, ve samo Bog. V tem nepopisnem stanju Bog v svoj] neskončni dobroti in ljubezni ni zapustil Presercev, ampak jih je potegnil iz satanskih krempljev. Res je dopustil', da je šla krvava revolucija brezbožnega komunizma tudi skozi našo župnijo, a pri tem je hotel dvoje: da župnija zadoščuje za žalitve in da v župniji zaživi in razcvete novo versko življenje, župnija naj zadoščuje Srcu Jezusovemu in Marijinemu za strašne pregrehe, ki so se do-prinašale v njej. Tako je Bog nekateri min teh ni mao—izkazal najvišjo čast in veliko muče-ništva, da so v te božje namene dali svoje življenje. Nekaj nas •je poslal v tujino, da tam kot begunci—navezani samo na krščansko ljubezen do bližnjega— pijemo iz keliha vse gorje, ki je združeno z begunstvom. Oni pa, ki so ostali doma po večini ječe pod jarmom brezbožnega komunizma. Tako mnogi župljani za doščujejo Bogu in Mariji s tem, da darujejo svoje trpljenje Bogu in ga združujejo s terpljen-jem Kristusovim. Ali morete misliti, da bi bile vse te žrtve, trpljenje pri Bogu zastonj ? Samo dokaz da nas je Bog obsodil ? Iz teh žrtev naj zraste novo in lepše krš čanstvo in nas vse očisti, da bomo svobode vredni in jo bomo znali bolj po volji božji uporabljati kot doslej.. Pomislite na Mehiko! Kako strašno je bilo tam, koliko mučencev! Zdaj je pa zopet verska svoboda in silno prve petke in prve sobote v mesecu. Tudi posvetitev družin Brezmadežnemu Marijinemu srcu se je že pripravljala. Koliko nadnaravnega veselja kljub silnemu naravnemu trpljenju! To je sad te na sebi tako hude kazni za grehe, ki pa je obenem dar neskončne dobrote božje. Satan misli, da pridobiva, v resnici je pa že veliko zgubil. Misli, da zmaguje, dobiva pa le poraz za porazom. Župnija zaživlja v novo nadnaravno življenje v vsej svoji notranji sreči in miru. Zato srčno vesel prenašam gorje begunstva, kajti verujem, da bo mojim župljanom tudi to pripomoglo k večji časti otrok božjih. Iz te slike lahko vidite, kako pomembno je, da so vaši predniki zbrali za patrona in zaščitnika župne cerkve, v Pre-serju mučenca sv. Vida, ki je vzor mladeničev in mož-mu-čenčev naše župnije kako pomembno, da so postavili na Žalostni gori svetišče na čast Žalostni Materi božji, kamor se zatekajo v vseh težavah naše družine, zlasti naše matere in kjer dobijo vso tojažbo in moč, da vztrajajo v krščanskem življenju. Za ta nadnaravni dvig župnije gre zahvala tudi vam, diV gi rojaki. Prepričan sem, da ste pri vsem svojem težkem delu za vsakdanji kruh veliko mislili na svojo župnijo v stari domovini in mnogo molili za trpeče župljane, darovali svoje žrtve za preiskušene brate in sestre, rodno zemljo priporočali Materi božji na Žalostni gori. Hvala vam! Drugič vam dolgu,jem hvaležnost in zahvalo za vaše dobrote v gmotnem oziru. V svoji novi domovini niste pozabili „iti rojstne» Sik v^amele al' pa ne ga zaslužka ste podpirali te Komaj sem malo zatisnil oči, svoje domače, a vaša dobrota ko me že zopet zrnda ena izje šla še dalje, pošiljali ste pri- med bolničark, spevke za javne naprave naše «Kaj bi pa spet ra(ji?» jo župnije. Vse cerkve, zlasti Ža- vpragam med štirimi očmi, ker lostna gora in župna cerkev več jih ni ^ilo za pričo, pričata o vaši dobrodelnosti. "Moram zmeriti vročino," mi Koliko dragocenih paramen- je zaupala in mi vtaknila v u-tov, masnih plaščev, oltarnih sta neko stekleno palčko, iae prtov-povzdiguje službo božjo, predno sem mogel kaj druge-ki so se oskrbeli s pomočjo va- ga vprašat. Sem si pa toliko ših darov. Ne smem prezreti več mislil zraven. Kaj mi bo-vašega največjega darila za do vročino merili po tiaki košti, nove zvonove. (Prva svetovna bi ji bil rad povedali. O, ja, če Vojna nam je ugrabila 19 zvo- bi se zdaj vračali s farm, po-nov.) Omogočili ste nam kras- tem bi se pa že merilo in lahko no zvonenje zlasti pri župni rečem da če ni tista palčka iz cerkvi, ki ima sedaj najlepše dovolj močnega stekla, bi se in najveličastnejše zvonenje v vrhniški dekaniji. In sedaj v času najhujše stiske, tudi niste pozabili stare domovine. Z velikodušno in razletela, toliko bi iblo "ice" iz mojih spodnjih prostorov. Po ribah pa ni sile, bi rekell. Ko mi je vtaknila tisto palčko v usta, me je pa še za roko požrtvovalno ljubeznijo zbira- prijela, tako lepo nežno, da se te razna darila v denarju, ob- mi je kar f letno zdelo. Pa na lekHn prehrani in jih pošiljate Uro je gledala zraven. Menda domov svojcem in ravno tako | je štela, kako mi žila bije, ce tudi nam beguncem v tujini. Vsem kličem iz srca: Bog plačaj ! Bog vam povrni z nadnaravnimi darovi, daj svoj blagoslov vam, vašim družinam in vašemu delu. Tu v stari domovini molimo za svoje dobrotnike in vsako leto se zanje, za žive in mrtve, daruje sv. maša. Prav iskreno pozdravljam vse preserske rojake, znane in nepoznane in želim, da bi se vsi Preserci sešli pri Mariji Materi božji v skupni domovini lvseh ljudi v svetih nebesih. Perčič Mihael, župnik. -o-— mi sploh še kaj v-teh letih. Jaz bi bil raje videl, če frajla ne bi gledala na uro, ko mi je tipala žilo, ampak naj bi mi zrla v moje mile oči, jaz pa v njene. Plave je imela, je morala biti od slovanske krvi. Rad bi jo bil kaj vprašal, pa nisem mogel, ker sem moral dobro tiščati tistio stekleno palčko v ustih, da mi ni ušla doli po grlu. Šur, še tega se manjka. Ko mi je končno vzela tisti toplomer iz ust, je nekaj zapisala na listek, potem pa napravila nagel kertajh, prav po predpisih, da bi je bil lahko vsak, še tako izbirčen frajtar se je pijančevanje in veseljače-nje, zlasti ob Gospodovih dneh.. goreče vesko življenje. Tako bo Mnogo je bilo surove kletve in tudi pri nas. Dobro namreč ve bogokletja. Sirili so se moderni do župljani, kaj je Marija ob grehi zakonskega živlženja. Na- ljubila v Fatimi: "Nazadnje bo stala so najrazličnejša društva zmagalo moje srce . . "V naši in organizacija, ki so na privlačen odtrgale vernike od Cerkve in družine. Tako je v mnogih zamrla avtoriteta. Pri takih sta bila oče in mati brez mo župniji zelo zmaguje že sedaj Večina župljanov je v srcu za vrgla brezbožni komunizem, celo taki, ki so prej prostovoljno podpirali komunizem in OF. Iz či. Razume se, da je tudi av- vedno več stanovanj se čuje po toriteta dlušrtaga pastirja zelo božna večerna molitev — sv. trpela. rožni venec, udeležba pri službi Prišla je druga svetovna voj- božji je vedno večja in lepša; na in z njo okupacija naših kra- sv. obhajil še nobeno leto ni bilo jev po Italijanih, potem po toliko kot lansko (1945), s po- jezi "Lj. Pravica" na zidarje j in tesarje. To se bere skoro ta- j ko kot v kaki kapitalistični državi. Bo pač marsikaj gnilega v tej Titovini. Vedo zakaj se skrivajo za železni zastor. No, štejmo jim v dobro, da svoje pristaše vsaj v listih oštejejo. Pa se seveda po nedolžnem oš-teti spet nima kje braniti. NOVO URADNIŠTVO. — Pisali smo že, kako se je število uradništva pomnožilo in kako je med novinci mnogo judi, ki so postali uradniki, ker so bili pač partizani. Te sedaj skušajo malo zlikati, da bodo za uporabo. "Glas zaveznikov" piše o tem: "Za ustvaritev dobrega upravnega kadra, ki bo sposoben voditi ljudsko in državno upravo in ki bo znal odpraviti, dosedanje upravne napake, so na vseh okrožjih priredili tritedenske upravno-politične tečaje za člane krajevnih ljudskih odborov in funkcionarjev OF. Tečajev se je udeležilo 673 aktivistov. Predavali so jim o izgradnji ljudske oblasti, gospodarstvu, zadružništvu, trgovini, financah, prosveti, socialni politiki, ljudskem sodstvu in delo kontrolnih komisij." IZVOZ V RUSIJO IZ JU GOSLAVIJE. — Izvoz v Rusijo se vrši preko zaupnih oseb v raznih državnih podjetjih, zla sti preko Direkcije za zunanjo trgovino. V Sovjetsko Rušijo gre ves baker iz Bora, vsa produkcija svinca v Trepči, vsa produkcia monolita iz rudnika pri Grdelici; dalje vsa konoplja (doslej okrog (4000 vagonov),-surove kože, velike množine izdelanih paj-ketov, Vino, špirit, delno hmelj, paprika itd. VOJNI PLEN. — Pod imenom vojnega plena je rdeča armada odpejala iz Srbije čez 1,-500 vagonov sladkorja, dalje 700 tovornih in potniških železniških vagonov in 40 lokomotiv. Prav tako 50,000 parov vojaških čevljev in velike množine pšenice, koruze in moke. Ka- din)." Manj kot polovico mest v pohvalil in odšla je iz sobe, še Zed. državah, ki imajo nad tisoč predno sem jo mogel vprašati, prebivalcev, ima svoje zrakoplo- kako ji kaj brca okrog njenega vne pristane (letališča). srca. Avša, sem ji rekel, ko * sem bil spet sam, ali se ti pa V Etiopiji je našla olje ne- mudi od poštene in odlične dru-1 ka ameriška oljna kompanija. | žbe. Prav lahko bi se nekaj casa razgovarjala, ki nimam drugega dela. Pa ki sem tako potreben kake tolažilne besede ta jutrišnjo preiskavo. Pa nič, sem rekel, se obrnil na drugo stran in že me je zmanjkalo za. ta svet. Ni bilo dolgo, ko zopet začutim, da me nekdo trese za ramo. Odprem oči in zagledam spet drugo bolničarko ob postelji. "Ali bo že gmah, ali ne bo," sem bil že ves nevoljen, da me venomer budijo iz spanja. "Kaj bi pa vi ra/3i, a?" "Prišla sem vam povedat, da ne smete jutri zjutraj nič jesti DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) 'Nadaljevanje s prve strani) ( kor da je Jugoslavija premaga-vajo preveliko plačo. Zlasti se na od Rusije! Vse to se drži v veliki tajnosti, zlasti ker je odšlo v Rusijo tudi mnogo predelanega blaga, danega po UNRRA. V Rusijo je šlo tudi mnogo tovarniških strojev in celo strojev iz tiska-ren. Jugosavija je pač samo ruska, sovjetska pokrajina brez kake resnične samostojnosti. Ne samo politično, 'tudi gospodarsko je Titovina čisto odvisna od Sovjetov. VOJNI DOBIČKI. pred preiskavo," mi je pojas- sem že imel priliko, da sem opozoril, da je pobiranje vojnega dobička v resnici le pot, da se čim več stvari na hitro spravi v državne roke. Kdor ne mara z režimom se mu z davkom na vojni dobiček vse pobere. Tako mi poročajo iz Kranja, da so tam razni trgovci dobili poziv, da vstopijo v zadruge kot uradniki in da zadruge prevzamejo njih trgovine. Kdor se ne vda, mu nabijejo tak davek, da ga s tem uničijo. V naslednjem navedem za "primer spet nekaj slučajev iz Ljubljane, kako se nabija uničujoč davek na vojne dobičke: "Komisija za ugotavljanje vojnega dobička je razpravljala o vojnem dobičku naslednjih oseb: Ciglič Josip, trgovec, Mestni trg (93,584 din); Ferant Štefan in Cilka, urarstvo, Flori-janska ul. (104,950 din); Logar Alfonz in Stanko, urarstvo, Pred škofijo (148,500 din); Vidmar Karol, pekarija, Rimska cesta (213,200 din); Soklič Franc in Ana, trgovina in vinotoč, Breg (200,000 din) ; Vehar Rudolf, posestnik in gostilničar, Gradaška ul. (61,000 din); Svečama Pax, Kopač in Stele, Celovška cesta (129,393 din); Konsumna zadruga za ljubljansko okolico sv. Jerneja c. (37, 014 din); "Apleko," gradbeno industrijska družba, Tyrseva c. (1,332,468 din); Opeka, d.r., o.z., Miklošičeva cesta (269,932 nila in se smejala moji nevolji. "Pa ravno zjutraj sem jaz Večkrat I vedno najbolj lačen," ji tolma- čim jaz. "Ali vam ne bi bilo vseeno, če bi izpustili opoldansko kosilo, bi se pa zjutraj in zvečer nekoliko bolj napeštal." "NaK, zjutraj morate iti na preiskavo s praznim želodcem," vztraja bolničarka pri svojem. "Saj sem vedel, da nekaj pripravljate zame, ki se mi ne zdi," sem konštatiral. "Prej so mi pa rekli, da me bodo samo malo pregledali, zdaj so pa take priprave, kot bi šel že kar na operacijo. Pa me menda j a ne bodo panali, kali?" "Pa ne vem," je odgovorila, "samo toliko mi je naročeno, naj vam povem, da zjutraj ne smete nič jesti." "Kaj pa slino smem požirati?' bi jaz rad vedel, ki sem natančen človek. "Tjisto pa že, tistq," mi milostno dovoli zastopnica bolni-čarskega zbora. "Pa bo zdaj gmah in lahko brez skrbi zaspim ali bo to fer-geranje vsakih pet minut?" bi rad vedel. "Ena je rekla, da me bo še zdravnik preiskal nocoj, če sem taublih za glavno preiskavo." "Mislim, da ga ne bo. Pokazalo se je, da vam žila normalno bije in tudi vročine nimate. Kar lepo zaspite ih dobro se odpočitje do zjutraj," mi je voščila in odšla. Čudno, da se je vsaki tako mudilo iz sobe, pa ki sem vendar tako golant človek in se tako rad razgovarjam s take vrste ljudmi. k »ji 4 §KA DOltOVIWA, JULY 23, 1946 ri Višarska polena SPISAL NARTE VELIKONJA Sedel je za mizo ter razgrnil papirje predse. "Torej kako, gospodinja?" "Vse posestvo izročam Matij -cu!" je dejala odločno. "Na gruntu ostane moja dota, dokler mi je ne izplača. Tisto njivo z orehom ,ta bo od danes naprej za večne maše po Francetu." Pot ji je stal na čelu od silne dušne stiske. "Torej Matij cu Mohorju?" je dejal notar. "Ali sprejmete, Matij ec Mohor, to pogodbo?" se je obrnil k Tinetu. Mohor je bil odprl usta, pa mu je zastala nekje beseda v grlu. "To ni Matijec!" je dejala Franca ostro. "To je moj mož!', "Potem ste Vi Matijec?" se je čudil notar. "Ne!" je stisnil skozi zobe Mohor, ki mu je bilo žal za njivo. "Ce že hoče maše, zakaj trga zemljo od grunta," mu je šlo po glavi. "Potemtakem mora prej priti Matijec!' se je jezil notar. "On mora sprejeti, če hočete, da stvar uredimo. Ali ste govorili z njim?" "Nisem!" je dejala Franca vsa zmedena. "Stopim pa jaz ponj!' se je odločil Mohor ter ga poklical s praga. Matijec je prišel, ves rdeč v obraz od zadrege ter sedel k peči. Ko mu je notar obrazložil, zakaj gre, je planil na noge ter motovilil z rokami po zraku : "Tage ne sprejmem!" "Potem!" je povlekla Franca odločno. "Potem ni pogodbe!' se je čudil notar. "Tak, Matijec, ali si ob pamet?" se je razjezil Mohor. "Saj nam vrača samo naše, saj vrača samo tvoje!" * Zdaj s eje šele zavedel notar. "Ali ni to Vaš sin?" je pokazal na Tineta. "Ne!" je dejal Mohor trdo. "Razumem!" je dejal notar. "Matijec Mohor, jaz Vam svetujem, da prevzamete!" "Ko ima itak že denar za doto!" je bruhnil Mohor. In mislim, da za maše tudi iti potreba njive!" je siknil. "Cenimo jo. .Recimo: vrednost njive, toliko za maše!" "Tisto njivo za maše!' je dejala Fanca. "Xa maše za Franceta. — Jaz smem ostati pri hiši, dokler si ne najdem stanovanja drugod!" "Kdo te bo gonil!" se je razvnel Matijec. "Torej sprejmete?" j« vprašal notar ter udaril nejevoljno po mizi. / Mohor je sedel kakor na žerjavici. "Če ne sprejmeš, Matijec —" je spet začela Franca odločno in trpka poteza se ji je zatezala okoli usten! "Saj sprejme!" se je vmešal Mohor. "Ampak tisto njivo." "Sprejmem!" se je domislil Matijec, "prav radi tiste njive! Prav radi tiste njive! In če obljubiš, da ne greš od hiše dokler si bolna in ti jaz ne iz plačam dote!" Segla mu je nemo v roko in strašna bolečina -se je prelila iz desnice v desnico. In ko je podpisala pogodbj) in so vsi odšli, je legla na posteljo ter dihala nepremično Kakor da je legla živa na mrtvaški oder in čaka, ne da bi mogla premekniti roko, kdaj jo odnesejo v grob. Tisto popoldne se je ustavi ves poten in prašen Blaž pr Mohorjevih. "Metka!" Klančarka pe spustila lopar, s katerimi je vdevala kruh v peč. V naglici si je še obrisala solze iz oči. "Blaž!" "Spet si jokala!" pred žeknom. "Na, obriši se!" je s poudarkom izvlekel rdeč robec iz žepa. . "Mojega moža!"*je kriknila ženska vsa iz sebe. "Da, njegov," je mirno dejal Blaž. ' "In kje je on? O, saj vem! Mrtev in to je njegov spomin!" "Glej jo no! Potem pride črn list, pa ne rdeč robec, ženska! Nikar no." "Kje je, da grem k njemu!" "On je živ!" je dejal Blaž. Živ in zdrav. In dela." "On je živ!" je kriknila žena. "Živ in zdrav dela. Ali slišiš, Janezek? Janezek, ata je živ in zdrav in dela." je planila k otroku. "In noče domov!" je trpko pristavil Blaž. "Samo, da je živ in zdrav! O, z Janezekom poj deva ponj in ga pripeljeva domov za roko! Da, Janezek, za roko. Ti za eno,, jaz za eno! O, samo kje je, kje je?" "Daleč! Ne delaj nepremišljenosti! Stvar se mora premisliti." "Če ne lažeš, ali nisi videl prikazni?" je opreznila ženska. "Ali je robec tudi prikazen?" "Daj ga sem, daj ga sem!" mu ga je iztrgala iz rok. "Ne* to ni prikazen, to ni prikazen! Kje je?" "K župniku pojdi, tam boš zvedela. Posvetovati se moraš z njim!" , "Če nisi robca našel pri nas f' 'Ko je njemu padel iz žepa, sem stopil nanj i" KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JULIJ 28. — Gospodinjski klub na "Jutrovem" ima svoj piknik na prostorih Slovenskega doma na 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 1.—Društvo Napredek išt. 132 ABZ obhaja svojo 25 letnico s programom v SDD na Re-cher Ave. OKTOBER 6.—Podružnica • št. 50 ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19.—Honor Guards SDZ pies v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. NOVEMBER 9.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16.—Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 23.—Društvo Sv. Cirila in Me-SžZ toda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ obhaja 25 letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. "Tako se kadi," se je izgovarjala. "Tale žerjavica!" je kazala na pometeno žerjavico "In je res njegov in je res njegov. Še vozel ima njegov!" se je radostila ženska, kakor da je mož pred njo. In pod večer je šla v župniš-če. Starček je drobencal po sobi in razmišljal, ko je vstopila. "Sem mislil nate, sem mislil nate, Metka, Sedi, tj ale sedi. Vidiš, on je daleč in s teboj ne bo hotel. O še zapodi te. Mislim, mislim, kako bi. Le mirna bodi. Ali kaj moliš zanj? Njega dobrota preganja. Če bi ga tepli, ne bi bilo nič. Blaž je povedal; njega dobrota preganja. Za kakšen grm se skri-e skušnjavec! To ti je prebrisan falot. Na dobroto se obesi! Tako, zdaj pa pojdi domov in strezi Franci, od danes naprej je gospodar Matijec, da veš, ona ni več gospodinja. Ona je na cesti. Kako je to čudno! Le strezi ji in moli, cla dobro premislimo vso stvar. Bogom, tako! Lahko noč, tako, lahko noč!" Stopil je k njej ter se domislil: "Pojdemo na Višarje, če bo po sreči!" In jo je odpravil. "Na, za Janezka," je segel po piškotu, "saj jih še grize. Pa ti je zlodej prebrisan falot _ za dobroto se skrije. Le pojdi, tako, lahko noč!" ji je še dejal na pragu. "In Franci strezi, ona je zdaj na cesti. Sama, prostovoljno, čisto na caeti! Zdaj je gospodar Matijec!" In ženska je šla. Ničesar ni zvedela, toda njegove besede so jo čudno pomirile. "Ata je živ, Janezek, in zdrav in dela in pride domov!" je tlačila piškotek malemu v roko. ,vDa ga dobrota-preganja?" •se je zdrznila. "Zdaj razumen! Prav Janezek! Prav, krava je šla, toda tudi ti ne boš več pil mleka od Matiječe-vih krav. Kozo ti kupim! Da bo ata videl, ko pride!" Župnik pa je razmišljeval in hodil po sobi. "Ali sem pastir ali nisem? Ovca se ni izbubi, pa ne grem ponj o. Devetindevetdeset si jih pustil, da si poiskal eno samo. O, zdaj pa vem! Da moram ponj, da moram isam ponj! Neža, Neža!" (Dalje prihodnjič) IMEL JE OČE PET SINOV . . . Podpira oče sivo belo glavo. Razmršil mu lase je vetra piš, upognil mu ramena sedmi križ. Imel je oče pet sinov. Bil prvi je ko gora trd in čvrst in drugi — prsa bi medvedu stri, a tretji sin junak, pet rdečih vrst namah s.kopitom puške je podrl. Najmlajših dveh pozabiti ne more, na ustih sme'h in pesem, vse obenem. * Imel je oče pet sinov. Vsi rastli so, ko v hribu težki hrasti, dokler vihar ni zadivjal zlovešč, presilen in krvav in hrasti morali so pasti. V viharju hrast je sam ostal . . , Imel je oče pet sinov. * * * Prisluhni oče, mati, sestrice! Ne lije pesem slavčka iz lesov? tod oknom mlada trava valovi, na polju žito raste iz grobov in z vetrom gre za valom val in rože rastejo iz tal . . . -o- skem poslu moteni od strani OF, čeprav niso podvzeli :za to nikakih posebnih zavarovalnih ukrepov. Prišlo je tako daleč, da je marsikatera ženska omedlela, samo če je slišala ponoči, da so v vasi partizani, čeprav jih ni niti videla. Moških ni nobeden spal ponoči v postelji, ampak kje zarit v slamo ali seno, pripravljen na prvi šum skočiti v še bolj varno skrivališče. To je bila tako po vsem svetu razkričana in od vseh podpirana Osvobodilna fronta, doma pa od večine lju-i tako zasovražena. Vsak je mogel jasno videti, da delata OF in nemška Gestapo ter SS roko v roki na iztrebljenju zavednih Slovencev. V tem so nas potrdili naslednji dokazi: V vsakem mestu ali večjem kraju je bilo 500 do 1000 mož nemške policije ali SS. Na vsaki orožniški postaji pa 15 do 20 moderno oboroženih orožnikov, ki se pa nikdar niso ganili ali odpravili v akcijo (Ein-satz) brez predhodnega obvestila zaupnikov OF. Tako so pri Mejaču v Komendi, ko so preje nabili lastnike začeli odvažati premoženje in živino v Lahovče, to se je godilo tri dni in tri noči pri 100 m oddaljeni orožniški postaji, kjer je sede-o 18 orožnikov, ne da bi bili orožniki delo motili. Vse kmete so nagnali, da so morali voziti to blago na svoje domove, ga skriti in prevzeti odgovornost. čez 14 dni pa je prišla Iz vasi Lahoviče in okolice Doba nemške okupacije od leta 1941 do njenega zloma v vasi Lahoviče in njeni okolici Ko je po žalostnem razpadu jugoslovanske armade naše kraje zasedla nemška nacistična armada, se je začelo prvo gorje za slovenski narod; takoj so bile zaprte vse slovenske šole in uradi, nastavili so nemško učiteljstvo in uradništvo, ki ni znalo nobene slovenske besede, vse uradovanje kjerkoli samo nemško. že po treh mesecih zasedbe so začeli z masovnimi izselitvami in to največ duhovništva, ki je bilo izseljeno prav do zad njega, potem vseh vidnejših funkcionarjev, katoliško usmerjenih strank,, kakor tudi predstavnikov strankam pripa dajočih organizacij. To delo so Nemci izvrševali s pomočjo nekaterih Slovencev, ki so se takoj udinjali nemškim oblastem . Skoraj vsi ti so bili orga nizirani komunisti, kakor se je pozneje pokazalo. Na račun teh ljudi gre na tisoče nedolžno preseljenih in postreljenih Slovencev. Kot bomba je situacijo spremenil napad Hitlerja na Sov jetsko Rusijo. Tedaj se je za čela širiti agitacija za oboro ženo borbo proti okupatorju letu 1942' se je začelo govoriti o prvih partizanskih edinica na Gorenjskem. — Ker pa je bila Gorenjska z dobro zastra ženo mejo ločena od Ljublja ne, domače razumništvo pa preseljeno ali v zaporih, (ko likor ga je še ostalo, pa se .i takoj podredilo nemški mise nosti), zato preprosto ljudstvo ni moglo takoj spoznati ozadj te nove organizacije, imenova ne OF; marsikdo je v strahu policija, plenila vse vprek tudi lastnino kmetov, 28 mož in fantov pa segnala na neki skedenj, jih zastražila od 9. zj. do pol osmih zv. brez vsake hrane in vode, večkrat pa pretepali, nato pa naložila na avtomobile in odpeljala v zapore, češ da so kmetje podpirali sovražno organizacijo. Obenem je policija zagrozila, da bo tekom tedna izseljena cela vas, vas sama pa porušena. Ker so se taki slučaji zgodili že preje z nekaterimi vasmi, si prebivalci niso mogli drugače pomagati, kot da so se zatekli k samoobrambi. Zaprosili so osovraženega Nemca za orožje, da bi se sami branili pred dvema smrtnima sovražnikoma: komunizmom in nacizmom. (Dalje prihodnjič) --o-- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. MALI OGLASI JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. licensed agent IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD BELO POtiJO ženske za čiščenje delo ponoči ali podnevi stalna plača Zglasite se v Employment Office THE MAY CO. (144) Janitor dobi delo Sprejme se janitorja. Lahko dobi tudi sobo. Zglasi naj se na 390 E. 156 St. (145) ASSEMBLERS nočni šift 5 pop. do 2 zjutraj Izkušeni na srednjih in težkih strojih Morajo imeti lastno orodje Visoka plača od ure YODER CO. 5500 Walworth (148) VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, j bodisi izvlečenje zob. puljenje j zob in enako, lahko doL-.j v 'vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da' bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov-: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. ' Farma naprodaj V Geneva, O. je naprodaj farma 3 in pol akra zemlje, 5 •sob hiša, v najboljšem stanju. Pol akra je trte, kakih 40 sadnih dreveg; zelo lep senčnat prostor. Pokličite Anna Kras, 14700 Westiropp Ave. GL 6055. (Jul. 19, 23, 25) Garantirana radio postrežba na vseh izdelkih za dom, avto in prenosljive radio. Odprto od 2 popoldne do 10 zvečer. pmjatel radio Service 1142 E. 66. St. EX 2680 EX 3985 LATHE HANDS nočni Sift 5. pop. do 3 zjutraj Morajo znati brati blue prints in sestaviti svoje delo Morajo imeti lastno orodje Plača od ure YODER CO. 5500 Walworth (148) pred nemškim bičem ter v že lji priboriti Slovencem boljšo bodočnost, odšel k tej organizaciji. A večina teh ljudi je ako se niso takoj podredili ko-munstični miselnosti, plačalo svojo dobro namero s svojim življenjem. Pobila jih je Osvo-aodilna fronta sama ali bolje rečeno komunistična partija, potem pa so jih ožigosali kot narodne izdajalce. Tak zago vor ni držal tam, kjer so ubite može in fante osebno poznali Kmalu se je našlo nekaj pogumnih ljudi, ki so 'začeli ljudi svariti, naj bodo previdni, ker vodstvo strogo komunistič no, ter da je ime OF samo krin ka. Res se je to tudi vedno jasneje kazalo. Posebno jih je judstvo sodilo po tem, kdo vse se pri tej organizaciji nahaja ! Bili so tam samo taki, kateri preteklost je bila na en ali drug način omadeževana, temna triminalna. Kdor si je upal tem ljudem kaj nasprotovati, je bil tajno obsojen na smrt ter slej ali prej tudi ubit, marsikateri od teh še preje strahovito mučen. Tako so padali: Umnik Anton, Šenčur; Ferjan Olševk, Franc Li-par, Nasoviče; Mejač Alojz, Komenda; ter še nešteto drugih v bližnji in daljni okplici. Med tem pa so sem in tja napadli osamljen nemški avtomobil, ki je vozil ponoči po cesti, Nemca ubili in potem hitro zbežali. Drugi dan je potem nemška policija obkolila vas, kjer se je to zgodilo, nabrala toliko talcev, da jih je bilo za vsakega ubitega Nemca po 10 - 20, ter jih na licu mesta privezala h kolom in postrelila, in potem mrtve pustila privezane skozi dva dni na teh koleh. Na tak način je bilo samo na Gorenj skem postreljenih na stotine popolnoma nedolžnih ljudi. Nikdar pa se ni zgodilo, da bi bili kje Nemci pri tem zverin- f Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91% Če hočei dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, polteni in nadsoiventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruje! za smrtnlne. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od »250.00 do S5.000.00. K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške »odporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju ln za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. MALI OGLASI Prijatelj Appliance Service Garantirana postrežba na pralnikih, čistilcih, likalnikih 1142 E. 66. St. Tel. EX 2680 Stan. EX 3985 (Tues. X) Ali prodajate, ali kupujete Nagla in zadovoljiva prodaja po pravi ceni. Specialisti za gostilne STAUP COMPANY Al Batich, zastopnik 603 Advance Building SU 2028 (146) Furnezi Novi lurnezl za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x) "poprava radijev ledenic pralnik0v električne potrebščine Vse delo garantirano Mi pridemo iskat in pripeljemo nazaj. Točna postrežba. Pod novim vodstvom st. clair appliance co. 7502 ST. CLAIR AVE. EN 7215 Pohištvo in električni predmeti katere vam lahko takoj pripeljemo na vaš dom GRAND-MAGIC CHEF in ROPER plinske peči. EUREKA-ROYAL in PREMIER električni čistilci. Lepa izbira raznih električnih likalnikov. po 5 komadov za v kuhinjo; miza in 4 stoli, porcelanaste bakelite in lesene. PHILCO in ZENITH radios. Norwood Appliance & Furniture 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK BONCHA Refrigeration Service Commercial and Domestic Call HE 4149 (147) Stanovanje iščejo Zakonski par z 2 otrokoma bi rad 4 sobe v okolici East Clevelanda in blizu šole. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (144) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. t Im iWIi š 'in lili url AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 23, 1946 Poslednji dnevi Pompejev ROMAN 1 "Ti prihajaš k meni po svet zastran nesrečne ljubezni," je dejal Egipčan. "Ali kakšen čar ljubezni naj ti dam jaz, da bi ti ga ne bila že ponudila tvoja kfasota?" "O," nehaj vendar s takimi laskarijami!" je dejal Julija. "Saj sem te hotela prositi prav za kak čar ljubezni." "Lepa tujka," je odgovoril Arbac nekoliko nevoljno, "čari ljubezni ne spadajo k skrivnostim. za katere imam zahvaliti svoje ponočno raziskavanje.' "Zares ne? —Potem oprosti, veliki Arbac, in zdravstvuj!" "Počakaj Še malo," je dejal Egipčan, ki ga je vkljub strasti do Jone lepota Julije prešinila z občutki, ki bi ga vzpodbudili, ako bi mu to dovoljevalo zdravstveno stanje, da bi jo skušal potolažiti z drugačnimi, bolj naravnimi sredstvi nego s pomočjo nadnaravne modrosti. "Počakaj še malo! Dasi sem prepustil čaranje z ljubavnimi pijačami tistim, ki se bavijo s takimi posli, vendar nisem bil tako nepristopen vtisom takih sredstev. Lahko ti torej vsaj svetujem, ako mi hočeš biti 'odkritosrčna. Povej mi naprej, ali si neomožena, kakor kaže že tvoja obleka?" "Da," odgovori Julija. "In si hočeš pridobiti bogatega ljubčka?" "Jaz sem bogatejša od njega, ki me prezira." "To je čudno. In ljubiš, ne da bi bila ljubljena?" "Ne vem, ali ga ljubim," je odvrnila Julija ponosno, "to pa vem, da bi rada premagala neko tekmovalko. — Želim si, da bi vzplamtel v ljubezni do mene on, ki se zdaj ne briga zame, in bi preziral njo, ki ji zdaj daje prednost pred menoj.' "To so popolnoma naravne želje," je dejal Egipčan pre-resno, da bi se moglo smatrati za ironijo. "Ali bi mi hotela, lepa deklica, zaupati tudi ime svojega ljubljenca? Ali more biti Pompejec, ako prezira bogastvo in je slep za lepoto?" "On je Atenec," — je o d go vorila Julija in povesila oči. "Ha!' — je vzkliknil Egipčan strastno in kri mu je zalila obraz. "Samo enega mladega in plemenitega Atenca poznam v Pompejih. Ali ni morda Glavk, o komur govoriš?" "Ah, ne izdaj me! Res je to njegovo ime." Zdaj je bila vzbujna Arba-ceva radovednost do najvišje stopnje. Ali bi mu ne nudila lahkovernost in nečimernost te mla^e deklice najvarnejše sredstvo za osveto? "Vidim, da mi ne moreš pomagati," je dejala Julija, ki jo je užalil njegov molk. "Ne izdaj vsaj moje skrivnosti! Še enkrat: zdrastvuj!" "Izpolniti hočem tvojo željo," je govoril Egipčan resno. — "Cuj me! — Jaz sam se nisem bavil s to umetnostjo — poznam pa čarovnico, ki je v tem izvedna. Ob vznožju Vezuva, komaj uro hoda iz mesta, stanuje mogočna čarovnica. Ob svitu mlade lune nabira zelišča, ki imajo to lastnost, da ljubezen vzbude in jo zavežejo za večno. Njena umetnost ti bo lahko naklonila srce tvojega ljubčka. Poišči jo in ji imenuj ime Arbac. Tega imena se boji in zaot ti da, kar boš zahtevala." "Aj!" je odgovorila Julija, "saj ne bom mogla najti te ženske, o kateri govoriš. Dasi pot sama na sebi ni dolga, bo pa deklici, ki skrivaj zapusti hišo svojega očeta. Oni kraji so nevarni vsled prepadov in yotlin, ki jih prikriva divja tr, ta. Tudi se ne maram zaupati vodstvu kakega tujca do tjakaj — kajti tako lahko trpi dober glas mlade deklice mojega stanu. Dasi bi mi bilo vseeno, naj ve kdorkokli, da ljubim Glavka, bi vendar ne marala, da bi se razneslo, kako sem si s čarom zagotovila njegovo ljubezen." "Da bi le ne bil tako šibek," je dejal Egipčan, ki je vstal in, kakor bi hotel preskusiti svoje moči, se sprehajal po sobi, "bi te spremljal jaz sam! Mislim pa, da mi bo to mogoče v treh dneh." "Toda Glavk se kmalu ože- poizve njeno ime in stan. Na-! to je šel, opotekaje se, v steb-l rišče. Nebo je bilo čisto in; jasno, toda Arbac, dober poz-j navalec vremenskih sprememb in njih znamenj, je spdznal po1 temnem oblaku, ki ga je podil1 veter po daljnem obzorju, da se bliža huda ura. "To je podoba moje osve-te," je dejal, "nebo je .jasno, toda bliža se temen oblak hudega vremena." DEVETO POGLAVJE. Nevihta od juga. — V votlini čarovnice. Ko je dnevna vročina nekoliko pojenjala, sta se Glavk in Jone peljala na izlet, da bi zunaj uživala hladni in prijetni večer. V onih časih so bili pri Rimljanih v navadi razne vrste vozovi. Bogatini so se posluževali za manjšo družbo takozva-ne bige, ki je bila opisana že v prvi knjigi tega dela. Starejše dame so imele "carpen- za grmovja pastir s svojo piščalko. Cesto sta srečala na gričih kozo s svileno dlako in zavitim} rogovi, ki še dandanes cesto pod južnim italijanskim solcnem spominja na Virgilije-ve idile. Že skoro zrelo grozdje je viselo s trete, ki je segala od drevesa do drevesa. Po jasnem nebu so plavali že redki oblački, ki so se komaj vidno gibali. Tu pa tam na desnici se jima je odpiral pogled na morje, kjer se je čarobno igralo solnce in omogočalo kra- sen razgled. "Kako lepa," je dejal Glavk skoro šepetaje, "je ona prispodoba, ki imenuje našo mater! S kako netežko in enakomerno ljubeznijo deli dobrote med svoje otroke. Celo onim nerodovitnim krajem, ki jim je narava odrekla sleherno lepoto, ne odteza svojih darov. Na golih in ogorelih tleh onega ugaslega ognjenika raste še vedno vinska trta. Ah, v takem času in ob takem prizoru, kakor zdaj, bi si pač mogli misliti, da gleda iz teh zelenih obeskov nizke trte sam Favn na nas — ali da vidimo, kako beži po goščavi gorska vila. Toda nobene vile. ni več, lepa Jone, odkar si ti rojena na svet!" Dospela sta do razvalin in si jih ogledala z enako spošt-ljivostjo, kakor mi sledimo posvečenim sledovom naših prednikov. Ostala sta tamkaj, dokler se ni prikazala večernica na rdečkastem nebu. Ko sta se v mraku vračala, sta bila .bolj molčeča. Kajti ob siju zvezd sta se še bolj zavedala obojestranske ljubezni. Črni oblaki, ki jih je videl Egipčan že naprej, so se zbirali nad njiju glavama. Močen grom je oznanil bližajoči se boj elementov, in kmalu so se zgrnili na, nebu temni, težki oblaki. V onem podnebju nastajajo nevihte tako nepričakovano hitro, da se zdi kar nenaravno. (Daljp prihodnjič). -o- Kupujte Victory bonde! ni z ono Napolitanko, mojo tek- turn" na dve kolesi, starci so pa I radi rabili tudi neke vrste no-I silnice, ki so bile udobnejše pri- kmalu! Ali veš to nuco. "Oženi?" "Da, v prvi polovici prihod njega meseca "Tako gotovo?" "Iz ust njene sužnje." "To se ne zgodi," je vzrojil Arbac. "Ne boj se, Glavk bo tvoj! Ali kako mu boš mogla nuditi ono ljubavno pijačo, ako je tudi dobiš?" "Moj oče je povabil za poju-tranjem na večerjo Glavka in menda tudi Napolitanko. Tu bom imela prilike dovolj." "Pa bodi!" —je dejal Egipčan in divji ogenj mu je žarel očeh. — "Jutri večer imej pripravljeno liosilnico, saj jo imaš na razpolago?' "Imam jo," — je odgovorila Julija, ošabna na svoje bogastvo. "Nedaleč od mesta je kopališče, ki je Pompejcem vsled izbornih kopeli in kranih nasadov j ako priljubljeno zabava-lišče. Lahko rečeš, da greš tja na maj hem izlet. Čakal te bom, pa naj bi bil še takko bolan, poleg kipa Silena za grmovjem, ki je okoli vrta. Potem te jaz sam spremim k čarovnici. — Ondi na vrtu počakava, dokler ne pojdejo počivat koze ondot-nega pastirja in ne nastopi mrak, da naju nihče več ne sreča. Pojdi domov in bodi brez skrbi! Arbac, čarovnik iz Egipta, prisega pri Hadu, da Jone ne bo nikoli Glavkova žena!" "In da bo Glavk moj?" — je dodala Julija, meneča, da mora dopolniti nedokončan stavek. "Rekla si!' je odgovoril Arbac, Julija pa je sklenila, dasi se je bala tega čudnega sestanka, da pojde tje. Njena ljubosumnost je bila namreč vefčja nego ljubezen. Ko je bil Arbac sam, je govoril zadovoljen sam s seboj: "Sijajne zvezde, ki nikdar ne lažete, vaše obljube so se že začele izpolnjevati. — Sreča v ljubezni in zmaga nad mojimi sovražniki! V trenutku, ko sem zaman iskal sredstev za osveto, ste mi poslale to lepo norico za orodje. — Da!" je nadaljeval čez nekaj časa, ko se je zbudil iz globokega razmišljanja, z mirnejšim glasom: "jaz sam bi ji ne mogel dati strupa, ki ima kajpak veljati za ljubavno pijačo! — Sum radi njegove smrti bi letel name! — Toda čarovnica! — da, ona je najprimernejše in nejnaravnej-še orodje za moje namene!" Poklical je sužnja in mu naroČil, naj gre takoj za tujko ter rejene, ker je bilo mogoče v njih tudi ležati. Zopet drugačen voz so rabili za pcitovanje in za krajše izlete. V njem je bilo prostora za tri do štiri osebe, streho so po potrebi lahko pritrdili ali odložili, služil, pa je prav tako, kakor n^š kole-selj, dasi je bil na zunaj kaj različen. Tak voz sta imela zaljubljenca, ki ju je spremljala le ena oJnina sužnja. Nekaj ur od mesta je bila tedaj neka grška razvalina, ostanki starega grškega svetišča. Ker je zanimalo Glavka in Jono vse, kar je spominjalo na Grke, sta se namerila k tem razvalinam. Pot je držala sprva skozi vinograde in gozdiče, potem pa se je zavila okoli Vezuva in je postajala čedalje grša. Pri vsaki odprtimi gozda sta zrla na one temne votline in razo-rane pečine, ki jih je opisal Strabon, pa so do dandanes izginile po raznih izbruhih ognjenika. Večerno solnce je metalo že velike sence po hribih. Tupatam se jima je oglašal h- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE Mary Skiijan ki je zatisnila svoje 'trudne oči dne 23. julija 1945. Kako pozabit to gomilo, kjer tvoje blago spi srce, ki ml brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. I Žalujoči: GEORGE SKILJAN, soprog. Cleveland, O., 23. julija 1946. yiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ I JACK BONCHA 1 | 6005 ST. CLAIR AVE. HE 4149 | mm g» s Sporoča, da še vedno papira sobe. Na razpolago ima | § tudi veliko izbiro stenskega papirja. Se toplo priporoča; § 'J vhod pri stranskih vratih. § ^MII.IIIIHUIlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIllllllllllllillllllllllllll»nillllllllllllllllllll.r H^WWBt^'ti ; •"•j* v'1" •,.'•"' '-.''i t4" •«"' Iv'/^''.^';/^'.'' -i"- \ . ; -r - • V.'* 7 - ' v /V " . • : ,i', jTji^t'w!- 1882 1946 J^aznanilo in