TEHNOLOŠKE SMERNICE ZA GOJENJE LAŠKEGA SMILJA Dunja Bandelj, Matjaž Hladnik, Alenka Baruca Arbeiter Dunja Bandelj, Matjaž Hladnik, Alenka Baruca Arbeiter Tehnološke smernice za gojenje laškega smilja Avtorji fotografij: Alenka Baruca Arbeiter, Dunja Bandelj, Matjaž Hladnik  Oblikovanje: Mitja Tretjak, Taja Pajmon Rak  Izdajala in Založba Univerze na Primorskem (zanjo: Klavdija Kutnar, rektorica) Titov trg 4, 6000 Koper Glavni urednik: Jonatan Vinkler Vodja Založbe: Alen Ježovnik Koper, 2020  © 2020 Univerza na Primorskem Elektronska izdaja http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-008-0.pdf http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-009-7/index.html https://doi.org/10.26493/978-961-293-008-0 »Za vsebino je odgovorna Univerza na Primorskem. Organ upravljanja, dolocen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.« Morfološki opis laškega smilja je del raziskovalnega dela projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (projekt št. Z4-1875). Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=23140867 ISBN 978-961-293-008-0 (pdf) ISBN 978-961-293-009-7 (html) TEHNOLOŠKE SMERNICE ZA GOJENJE LAŠKEGA SMILJA Dunja Bandelj, Matjaž Hladnik, Alenka Baruca Arbeiter Kazalo vsebine Uvod ................................................................................................................................................................................................... 5 Nekaj osnovnih informacij o laškem smilju ....................................................................................................... 8 Ekološke zahteve laškega smilja ............................................................................................................................... 9 Sadilni material laškega smilja .................................................................................................................................. 10 Priprava in oskrba nasada ........................................................................................................................................... 15 Škodljivci in bolezni laškega smilja .......................................................................................................................... 17 Žetev laškega smilja .......................................................................................................................................................... 19 Literatura .................................................................................................................................................................................... 22 Kazalo slik Slika 1: Prosto rastoca rastlina laškega smilja, podvrste tyrrhenicum na Korziki ........... 6 Slika 2: Prosto rastoca rastlina laškega smilja, podvrste italicum na apnencasti podlagi ......................................................................................................................................... 7 Slika 3: Laški smilj v pridelavi, nasad Purissima, Spodnje Škofije, Kmetijska zadruga Agraria Koper .................................................................................................... 7 Slika 4: Priprava potaknjencev ............................................................................................................................... 12 Slika 5: Potaknjeni poganjki laškega smilja ................................................................................................. 12 Slika 6: Mlade sadike laškega smilja ................................................................................................................... 13 Slika 7: Laški smilj v tkivni kulturi, vzgojen na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem ................ 14 Slika 8: Mlada sadika laškega smilja v nasadu ......................................................................................... 16 Slika 9: Uši na laškem smilju sesajo rastlinski sok ................................................................................. 17 Slika 10: Odrasla pikapolonica in njene licinke se prehranjujejo z listnimi ušmi .............. 18 Slika 11: Požeti cvetni poganjki laškega smilja pred destilacijo ................................................... 19 Slika 12: Destilacija etericnega olja laškega smilja ................................................................................ 21 Uvod Laški smilj se tradicionalno uporablja v zdravilstvu v sredozemskih državah. V zadnjih petnajstih letih bi težko spregledali zanimanje za gojenje laškega smilja, saj njegovo etericno olje na trgu dosega visoko ceno in velja za eno najdražjih etericnih olj. Etericno olje je pomembna sestavina kozmeticnih produktov, vse vec pa je raziskav, ki potrjujejo njegovo uporabnost tudi v farmaciji. Vsestranska uporabnost laškega smilja spodbuja njegovo pridelovanje v agroekosistemih. Veliko nasadov laškega smilja je na Korziki, v Italiji, gojijo ga tudi v Bolgariji. Na obmocju Balkana se vecji nasadi nahajajo v Srbiji, vzdolž jadranske obale na Hrvaškem, na jadranskih otokih ter v Bosni in Hercegovini. Nasadi na skrajnem severu Jadrana pa se nahajajo v hrvaški in slovenski Istri. Rastline laškega smilja v pridelavi izvirajo iz naravnih populacij prosto rastocega laškega smilja iz razlicnih obmocij Sredozemlja. Zaradi pretiranega izkorišcanja v naravi so naravna rastišca ponekod že ogrožena. Življenjski prostor se izgublja tudi zaradi zarašcanja in opušcanja pašne reje živali. Predvidevamo, da je laški smilj svoj življenjski prostor v Sloveniji izgubil prav zaradi zarašcanja. Prenos prosto rastocih zdravilnih rastlin iz naravnega ekosistema v agroekosistem in njihovo gojenje predstavlja pomembno alternativo pretiranemu nabiranju in izkorišcanju rastlin v naravnem okolju, prispeva pa tudi k preživetju ogroženih, redkih in ranljivih vrst ter k ohranjanju genetske pestrosti naravnih populacij. Gojenje aromaticnih rastlin v bistvu predstavlja pomembno gospodarsko panogo, ki zagotavlja vir surovin za živilsko, farmacevtsko in kozmeticno industrijo. Ko prosto rastoce rastline gojimo v nadzorovanih razmerah - agroekosistemu, je njihova pridelava bolj predvidljiva in stabilnejša z vidika pridelka, kakovosti in kemijske sestave, kar je kljucno za nadaljnjo uporabo v industriji. Prav tako se z nacrtnim gojenjem deklariranih rastlin izognemo nepravilni taksonomski identifikaciji rastline. Dejstvo je, da moramo za doseganje konkurencnosti na mednarodnem trgu gojenje zdravilnih rastlin nacrtovati z minimalnimi vložki in predvsem trajnostno, hkrati pa moramo zagotoviti tudi varno uporabo. Izzivi in ovire, s katerimi se soocajo ljubiteljski in profesionalni pridelovalci pri gojenju zelišc, so lahko omejen in reguliran odvzem rastlin iz narave, zagotavljanje kakovostnega sadilnega materiala, problem izvora sadilnega materiala, pravilna taksonomska klasifikacija rastlin, primernost ekoloških razmer oziroma naravnih okoljskih pogojev pridelovalnega obmocja, izbira ustreznih agronomskih tehnologij, slabše poznavanje in nepredvidljivost bolezni in škodljivcev, ki lahko s prenosom rastlin iz naravnega ekosistema v agroekosistem presežejo prag škodljivosti. Pri odlocanju za gojenje zdravilne rastline ‘na novo’ se moramo vselej temeljito posvetiti poznavanju same rastline, od njene genetike, botanicne klasifikacije in potenciala za sintezo biološko aktivnih spojin oziroma biokemije, do njenih zahtev za rast in razvoj (fiziologija). Predvsem pa moramo raziskati njen tržni potencial, na kateremu bomo lahko gradili uspešno zgodbo. Namen publikacije je predstavitev osnovnih informacij, ki so potrebne za gojenje laškega smilja in so povzete iz literature ter lastnih izkušenj gojenja laškega smilja na Purissimi, kjer potekajo raziskave v sodelovanju Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem ter Kmetijske zadruge Agraria Koper, z.o.o. Slika 1: Prosto rastoca rastlina laškega smilja, podvrste tyrrhenicum na Korziki Slika 2: Prosto rastoca rastlina laškega smilja, podvrste italicum na apnencasti podlagi Slika 3: Laški smilj v pridelavi, nasad Purissima, Spodnje Škofije, Kmetijska zadruga Agraria Koper Nekaj osnovnih informacij o laškem smilju Pri laškem smilju (Helichrysum italicum (Roth) G. Don) poznamo 4 podvrste: italicum, tyrrhenicum, siculum, microphyllum (Herrando-Moraira in sod., 2016). Na nekaterih obmocjih Sredozemlja se rastišca razlicnih podvrst prekrivajo, zato se podvrste med seboj spontano križajo in tako nastajajo novi križanci, kar se odraža v izjemni morfološki raznolikosti rastlin. Zaradi križanja podvrst je razlocevanje podvrst zelo težko in govorimo o t.i. Helichrysum italicum kompleksu. Podvrsta Helichrysum italicum subsp. italicum je najbolj razširjena v Sredozemlju. Uspeva na Cipru, v Maroku in ostalih državah severne Afrike, v Italiji, na južni obali Francije, na Korziki, Egejskih otokih, Grciji ter na obali in otokih Jadranskega morja. Uspeva prosto v naravi, v raznolikih, fragmentiranih in odprtih habitatih, v vegetaciji, kjer prevladuje grmicasta in zelnata sestava. Rastišca se nahajajo ob poteh, skalnih pobocjih, ob morju, na klifih in na pešcenih sipinah. Za obalo in otoke Jadranskega morja je znacilna podvrsta laškega smilja Helichrysum italicum subsp. italicum. Rastlina je zelnata, aromaticna trajnica. Raste v obliki polgrmicka, ki lahko doseže do 70 cm višine. Ima pokoncne vegetativne poganjke, na katerih so celi in crtalasti listi. Na steblih so obicajno prisotni tudi zalisti, ki izrašcajo v obliki snopov. Listna povrhnjica je porasla z drobnimi dlacicami. Cvetni poganjki so pokoncni in oblikovani v pakobulasto socvetje, ki vsebuje številne koške. Košek obdaja skupen ovojek iz številnih rumenkasto-zelenkastih ovojkovih listov. Košek vsebuje med 14 in 34 rumenih cvetov. Cvetovi, ki jih oprašujejo žuželke, so vecinoma hermafroditni (v cvetu so prisotni moški in ženski organi), pojavljajo pa se tudi žensko funkcionalni cvetovi. Etericno olje se kopici v trihomih, kjer se v obliki kapljic izloca na vegetativnih (poganjki z listi) in generativnih (poganjki s cvetovi) delih rastline. Vsebnost etericnega olja je odvisna od razvojne faze rastline. Njegova kolicina se do fenološke faze cvetenja povecuje. Za pridobivanje etericnega olja lahko žanjemo generativne in vegetativne poganjke skupaj, na višini 15-20 cm rastline, ko je odprta približno tretjina cvetov v socvetju. V naših razmerah poteka žetev v mesecu juniju. Nekateri pridelovalci žanjejo samo cvetne poganjke. Kolicina olja, glede na celokupno maso sveže požetega rastlinskega materiala, znaša med 0,1 in 0,2 %. Ekološke zahteve laškega smilja Laški smilj uspeva v tleh z razlicno podlago, zato ga lahko najdemo v obmocjih z apnencasto, granitno ali vulkansko podlago. Gojenje lahko nacrtujemo v dobro odcednih, lahkih, pešcenih, plitkih in srednje težkih ilovnatih tleh. Zahteva tla bogata s kalcijem, izogibati pa se moramo tal s kislo reakcijo pH, težkih tal in tal z vecjo kolicino vode. V mokrih razmerah si lahko obetamo pojav bolezni. Pri izbiri lokacije za nasad je kljucna tudi soncna osvetlitev. Ker je izrazito sonceljubna rastlina, so zanj primerne samo dobro osoncene lege. V senci in polsenci rastline slabo uspevajo, poganjki so znacilno izdolženi in zelo slabo cvetijo. Laški smilj raste v nižje in višje ležecih predelih, na nadmorski višini od 0 do 1700 metrov. Prenese zelo vroca poletja, prilagojen pa je tudi na nizke temperature. V višjih predelih je pomemben dejavnik snežna odeja, ki deluje kot toplotni izolator in šciti rastlino pred zmrzaljo. Rastline laškega smilja tolerirajo mocne vetrove. Suhi cetovi laškega smilja na Korziki Sadilni material laškega smilja Pri nacrtovanju nasada moramo zagotoviti ustrezen sadilni material laškega smilja. Najbolje je, da izberemo podvrsto, ki uspeva prosto v naravi geografskega obmocja, kjer nasad nacrtujemo, saj je podvrsta dobro prilagojena na ekološke razmere. Torej, ce nasad nacrtujemo v Sloveniji, je najbolje pridobiti rastline, ki izvirajo z obale Jadranskega morja. Lahko izberemo tudi drugo podvrsto, vendar je ob taki odlocitvi potrebno njeno predhodno testiranje v naših ekoloških razmerah. Po vnosu rastlin v novo obmocje gojenja je dobra praksa v kmetijski znanosti, da preizkusimo potencial rastlin v introdukcijskem nasadu. Pri tem nas zanima, kako uspešne bodo naše rastline v spremenjenih ekoloških razmerah, kako bodo izbrane agronomske tehnologije vplivale na rast in razvoj, kakšna bo kemijska sestava etericnega olja in katere bolezni ali škodljivci bi potencialno lahko ogrožali pridelavo. Pri izbiri vrste, podvrste moramo upoštevati, da bosta kakovost našega pridelka in uspeh pridelave odvisna od izbire genotipov, zato je kljucno, da se na tem podrocju dobro informiramo. Laški smilj lahko razmnožujemo s semenom ali potaknjenci. Ce se odlocimo za nakup semena, moramo od ponudnika zahtevati, da nam zagotovi informacije o izvoru semena in o njegovi sledljivosti. Enako velja za sadike, še posebej v primeru, ce še nismo vešci ali usposobljeni za morfološko locevanje podvrst ali vrst. Po naših izkušnjah prihaja do velike zmede pri oznacevanju porekla, zapisih na deklaracijah in do pomanjkljivih informacijah o vrsti in podvrsti laškega smilja. Napacno deklariran sadilni material nam lahko povzroci veliko ekonomsko škodo, saj se lahko zgodi, da kemijska sestava etericnega olja ne bo primerna za usmerjeno uporabo. Druga možnost je, da seme naberemo sami v naravi. V skladu s cetrtim clenom Uredbe (EU) št. 511/2014 (Uredba o ukrepih za izpolnjevanje obveznosti uporabnikov iz Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravicni delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, v Uniji), ki ureja podrocje rabe genskih virov v Evropski uniji, so uporabniki genskih virov dolžni ravnati s primerno skrbnostjo in morajo sami preveriti ali so njihove (nameravane) dejavnosti v skladu z zakonodajo in drugimi regulatornimi zahtevami. V Sloveniji je treba pridobiti dovoljenje za odvzem iz narave (vkljucno tudi za genski material) samo v primeru, ko gre za zavarovane prosto živece rastlinske vrste (UL RS, št. 46/04, Uredba o zavarovanih prosto živecih rastlinskih vrstah). Laški smilj v Sloveniji ni zavarovana vrsta, saj ni uvršcen na seznam zavarovanih rastlinskih vrst na obmocju Slovenije (Priloga k UL RS, št. 46/04). Poleg tega v Sloveniji trenutno ni evidentiranih naravnih rastišc laškega smilja, kar pomeni, da pridobivanje semen v naravi ni mogoce. Na Hrvaškem se laški smilj nahaja na naravnih rastišcih, vendar je uvršcen na listo zašcitenih rastlin (Pravilnik o vrstama stanišnih tipova, karti staništa, ugroženim i rijetkim stanišnim tipovima te o mjerama za održavanje stanišnih tipova, NN 7/06; Pravilnik o proglašavanju divljih svojti zašticenim i strogo zašticenim, NN 99/09), zato je za njegovo nabiranje potrebno dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za varstvo okolja in narave. Dovoljenje lahko izdajo samo za lokacije, kjer rastline niso ogrožene (Pohajda in sod., 2015). V primeru, ce se odlocite za pridobitev reproduktivnega materiala v drugi državi, je potrebno kontaktirati njihovo nacionalno kontaktno tocko za izvajanje Nagojskega protokola (ABS; ang. Access and Benefit-Sharing), glede tam veljavne zakonodaje in regulativnih zahtev o dostopu in delitvi koristi od rabe genskih virov. Seznam nacionalnih kontaktnih tock je objavljen na spletnem naslovu: https://absch.cbd.int/. Na Hrvaškem sta vzpostavljeni dve kontaktni tocki. Ena tocka je na Ministrstvu za okolje in energetiko, druga tocka, ki je hkrati tudi pristojni državni organ za izvedbo Nagojskega protokola, pa je Ministrstvo za varstvo okolja in narave. Glede na zahtevno regulacijo prenosa sadilnega materiala med državami, se svetuje, da si sadilni material zagotovimo pri uradnih slovenskih drevesnicah ali semenarnah. Seme laškega smilja je podolgovato, crno in drobno, v 1 gramu je obicajno od 3300 do 3700 semen (Pohajda in sod., 2015). Po naših izkušnjah je kalivost približno 50 %. Rastline, ki so razmnožene s semenom, razvijejo generativni koreninski sistem, ki ga tvori glavna in stranske korenine. Obicajno so rastline, vzgojene iz semena, odpornejše na sušo, saj koreninski sistem prodira globlje v talni profil. Pri vzgoji sadik iz semen posejemo seme v kakovosten substrat, za 1 m˛ potrebujemo 0,5 g semena. Tako lahko pridobimo od 300 do 400 sadik, ki so po treh mesecih primerne za sajenje na prosto (Pohajda in sod., 2015). Pri razmnoževanju s semenom lahko pricakujemo heterogenost in neizenacenost sadik. Vzrok je navzkrižna oplodnja in heterozigotnost rastlin. Tudi v naravi se glede na genetsko raznolikost, ki smo jo ugotovili z markerji DNA (mikrosateliti), rastline preferencno razmnožujejo generativno. Ce je vir semena naravna populacija, je torej pricakovati izjemno genetsko pestrost in rastline v pridelavi ne bodo imele enakih lastnosti. Zato se pri nacrtnem gojenju laškega smilja v vecjih nasadih raje odlocimo za vegetativno razmnožene sadike, saj bo to omogocilo pridelavo stabilnega pridelka z izenacenimi kakovostnimi lastnostmi. Vegetativno razmnožene sadike pripravljamo iz potaknjencev. Izvorna (maticna) rastlina, ki je vir potaknjencev mora biti popolnoma zdrava. Potaknjence pripravljamo v zašcitenem prostoru. Za pripravo potaknjencev vzamemo letošnje poganjke z grmickov, ki imajo dobro razvit in olesenel bazalni del. Poganjke narežemo na dolžino od 4 do 6 cm. V spodnjem delu listice odstranimo, na zgornjem delu pa liste pustimo. Po naših izkušnjah ni potrebno tretiranje s hormoni za pospešitev razvoja korenin. Pripravljene poganjke potikamo v kakovosten substrat. Potaknjencem zagotovimo vlago in primerno osvetlitev. Ko rastline dobro razvijejo koreninski sistem, v tem primeru vegetativni koreninski sistem (brez glavne korenine), in primerno odženejo, jih presadimo v loncke. Potaknjence lahko pripravljamo v spomladanskem in jesenskem casu. Slika 4: Priprava potaknjencev Slika 5: Potaknjeni poganjki laškega smilja Slika 6: Mlade sadike laškega smilja Laški smilj se dobro odziva tudi v tkivni kulturi. V tem primeru gre za vzgojo rastlinskega materiala in vitro, v sterilnih razmerah na definiranih trdih ali tekocih hranilnih podlagah ali gojišcih. Zaradi dela v sterilnih razmerah je možnost prenosa okužb s patogeni manjša v primerjavi z drugimi nacini razmnoževanja. Z mikropropagacijo, kot imenujemo hitro in vitro razmnoževanje rastlin s pomocjo tehnik tkivnih kultur, lahko v laboratoriju vzgojimo veliko število rastlin. Za izvorni material za vzpostavitev tkivne kulture uporabimo apikalne in aksilarne brste, dolge 4-5 mm. Brste je potrebno najprej temeljito razkužiti. Nato jih v brezprašni komori namestimo v pripravljeno sterilno gojišce, ki poleg drugih komponent vsebuje makro in mikrohranila, vitamine in hormone oziroma rastne regulatorje, ki v fazi vzpostavitve tkivne kulture in razmnoževanja uravnavajo rast poganjkov, v kasnejši fazi (faza koreninjenja) pa razvoj korenin. Rastlinski material, poganjke in ukoreninjene rastline gojimo v rastni komori, kjer lahko reguliramo dolžino osvetlitve (fotoperiodo), temperaturo, valovno dolžino in intenziteto svetlobe. Obicajno po štirih tednih poganjki dosežejo dolžino 3-4 cm in razvijejo 5 do 6 kolenc. Ko rastline razvijejo koreninski sistem, jih lahko posadimo v loncke s substratom in sledi faza aklimatizacije v rastlinjaku (Perrini in sod., 2009). Na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem smo rastlinice laškega smilja v tkivni kulturi vzgojili iz semena. Za delo s tkivnimi kulturami je potrebna posebna laboratorijska oprema in usposobljen kader. Slika 7: Laški smilj v tkivni kulturi, vzgojen na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem Priprava in oskrba nasada Laški smilj gojimo kot trajnico od pet do osem let, zato je zelo pomembno nacrtovanje in skrbna priprava nasada. V bistvu je tako kot pri vsaki pridelavi rastlin, potrebno izdelati projekt ali nacrt. Predhodno se z drevesnicami, vrtnarijami dogovorimo tudi za sadilni material, zato je pomembno, da razmislimo, koliko sadik bomo potrebovali. Po izbiri primerne lege in tal z ustreznimi karakteristikami, se lotimo priprave zemljišca. Pomembno je, da zagotovimo optimalne razmere za rast, ki jih rastline potrebujejo že takoj po sajenju. Priporocljivo je, da so tla predhodno obogatena z organsko snovjo, kar lahko dosežemo s predhodnim gojenjem predposevka ali podorin. Tako kot pri vsaki pripravi trajnih nasadov, je nujno potrebno opraviti kemicno analizo tal, na podlagi katere bomo lahko tla optimalno obogatili s hranili. Založno gnojenje opravimo na osnovi gnojilnega nacrta, ki nam ga bodo pripravili strokovnjaki. V ekološko usmerjeni pridelavi je potrebno upoštevati smernice za ekološko gnojenje. Obdelava tal vkljucuje oranje v jeseni in nato rahljanje grude, jeseni ali spomladi, odvisno od casa sajenja. Laški smilj obicajno sadimo marca ali oktobra. Na manjših površinah, kjer bomo laški smilj gojili za hobi in lastne potrebe, lahko sajenje opravimo rocno. Na vecjih – plantažnih površinah pa bo sajenje lažje s pomocjo strojev. Razdalja med vrstami bo odvisna od tega, kakšne stroje za obdelavo tal imamo na razpolago. V vecjih nasadih se priporoca sajenje v razdalji 0,7 m med vrstami in 0,4 m v vrsti (35.000 sadik/ha) ali 0,6 m x 0,3 m (55.000 sadik/ha) (Pohajda in sod., 2015), v plantažnih nasadih pa se najpogosteje sadi v razdaljah 0,9 m x 0,4 m in 0,8 m x 0,4 m (Cagalj in sod., 2019). Na manjših površinah in po naših izkušnjah predlagamo razdaljo 0,7 m x 0,4 m - 0,5 m, saj se rastline zelo razrastejo. Ceprav je laški smilj prilagojen na aridna obmocja, pa naše izkušnje kažejo, da je v prvem letu gojenja rastlin zelo dobrodošla oskrba z vodo, predvsem v luci pogostih suš, s katerimi se soocamo na Obali. Rastline, ki jih obcasno zalijemo, se bodo hitreje in lepše razvijale. Kasneje namakanje ne bo vec potrebno. V zacetku gojenja je kljucno zagotavljati ugodne razmere za rast in krepitev grmickov. Mlade rastline je potrebno redno okopavati in skrbeti za odstranjevanje plevelov, ker posajenim rastlinam odvzemajo vodo, hranila in življenjski prostor. Odstranjevanje plevela je pomembno tudi z vidika zagotavljanja cistosti in kakovosti pridelka. Prisotnost plevelov med požetim pridelkom laškega smilja bi lahko vplivala na spremenjeno kemijsko sestavo etericnega olja, kar pa ni zaželjeno. Razrašcanje plevelov preprecujemo z medvrstno obdelavo. Zapleveljenost lahko zmanjšano tudi z zastirkami, ki hkrati pripomorejo, da se zmanjša evaporacija (izhlapevanje) vode iz talne površine. Za zastirko lahko uporabimo razlicne materiale, kot so denimo pokošena trava, seno itd. Nekateri pridelovalci gojijo laški smilj na foliji, medvrstni prostor pa je zatravljen. Prakse so lahko zelo razlicne, najbolj pa so odvisne od velikosti nasadov, razpoložljive mehanizacije in cilja gojenja laškega smilja. Slika 8: Mlada sadika laškega smilja v nasadu Škodljivci in bolezni laškega smilja Laški smilj je relativno nova kultura v kmetijski pridelavi, zato na podrocju varstva rastline ni veliko strokovnih in znanstvenih izsledkov. Laški smilj naj bi bil relativno odporen na bolezni in škodljivce, vendar pa v pridelavi v monokulturi in na vecjih površinah lahko pride do pojava škodljivcev in glivicnih okužb, ki povzrocajo bolezni. V Hercegovini so Ostojic in sod. (2018) spremljali vec nasadov in najvecjo škodo zaznali pri mladih sadikah zaradi licink metulja osatnika (Vanessa cardui L.), ki se prehranjujejo z nebinovakami. Veliko škodo povzrocajo tudi odrasli hrošci dveh vrst rilckarjev (Phyllobius argentatus L. in Phyllobius oblongus L.). Škodo povzrocajo tudi prave listne uši iz rodu Macrosiphoniella. Med škodljivce laškega smilja se uvršcajo še šcitasta uš, molj, cvetlicni resar, listni zavrtaci. V nekaterih nasadih laškega smilja delajo škodo tudi licinke dveh vrst moljev (Bucculatrix helichrysella Constant in Coleophora helichrysiella Krone), a na Hrvaškem teh dveh škodljivcev še niso zaznali (Pohajda in sod., 2015). Slika 9: Uši na laškem smilju sesajo rastlinski sok Med boleznimi porocajo o sivi plesni (Botrytis sp.), ki se pojavi v vlažnem okolju. Talna gliva rodu Rhizoctonia sp. se lahko pojavi v fazi pridelave in gojenja sadik in prizadene mlade rastline. Na težkih tleh so v hladnem in vlažnem okolju zaznali talno glivo iz rodu Pythium sp. Ob stresnih okolišcinah se lahko pojavi tudi crna listna pegavost (Aternaria sp.) (Pohajda in sod., 2015). V Srbiji porocajo o pojavu glive ogljene trohnobe soje (Macrophomina phaseolina (Tassi) Goid.) (Pavlovic in sod., 2015). Tudi v nasadu laškega smilja na Purissimi redno spremljamo prisotnost morebitnih škodljivcev, med katerimi smo do sedaj zabeležili le uši. Istocasno je v nasadu zelo veliko sedempikcastih pikapolonic (Coccinella septempunctata L.) ter njihovih licink in za oboje velja, da se prehranjujejo z ušmi in najverjetneje preprecujejo, da bi le-te povzrocile v nasadu vecjo škodo. V sodelovanju z entomologi UP FAMNIT smo identificirali še posamezne šcitaste stenice iz rodu Lygus sp. (Heteroptera: Pentatomidae), ki so vecinoma rastlinojede in sesajo rastlinske sokove ter s tem poškodujejo rastline. Med koristnejšimi organizmi so bili v nasadu identificirani skakaci (Colembola), ki se vecinoma prehranjujejo z glivami. V nasadu laškega smilja je na splošno opaziti veliko pestrost: metulji iz družine sovk (Lepidoptera: Noctuidae), razlicni pajki (Araneae), suhe južine iz skupine tipalcev (Opiliones: Palpatores), ose vrste Vespa germanica L, mravlje. Ker laški smilj gojimo za neposredno uporabo v prehrani ter zaradi etericnega olja, je priporocljivo, da bolezni in škodljivce poskušamo omejiti z ustreznimi agrotehnicnimi ukrepi v nasadu. Na podrocju pridelave zelišc v Republiki Sloveniji še nimamo izdelanih smernic ali priporocil za varstvo zelišc. Potreba po vzpostavitvi sistema za napovedovanje pojava škodljivih organizmov in varstva zelišc, vkljucno z registracijo FFS (tudi za ekološko pridelavo), je bila prepoznana s sprejetjem Smernic razvoja lokalne oskrbe z zelišci za obdobje 2016-2021 (Ukrep 7) (Marjetic Žnider, 2016). V izogib boleznim in škodljivcem lahko najvec naredimo sami tako, da si zagotovimo zdrav sadilni material in izberemo lego in tla, ki bodo zagotavljala ugodne ekološke razmere za gojenje laškega smilja. V ustreznih ekološkimi razmerah je bistveno lažje vzpostaviti in ohranjati ravnovesje in ustrezne interakcije med organizmi. Žetev laškega smilja Pridelek laškega smilja lahko pricakujemo med tretjim in osmim letom, pridelava postane ekonomsko upravicena šele v tretjem letu. V prvem letu je pomembno, da razvoj grmicka okrepimo s prikrajševanjem poganjkov, kar bo prispevalo h krepitvi bazalnega dela, razrasti in bujnosti (Pohajda in sod., 2015). Pri tem pazimo, da rezi ne izvajamo cisto pri osnovi, temvec nad delom, kjer se nahajajo brsti, iz katerih bodo odgnali novi poganjki. Pri tem je zelo pomembno, da rastline dobro opazujemo in spremljamo, kje se nahajajo brsti. Laški smilj žanjemo, ko je odprta tretjina (za pridobivanje suhega cvetja) do najvec polovica cvetov (za pridobivanje etericnega olja). Za pridobivanje etericnega olja žanjemo vegetativna stebla in generativne poganjke s socvetji. Pri tem moramo biti pozorni na višino žetve pri rastlini, saj lahko s prenizko in nepravilno žetvijo preprecimo nadaljnjo rast rastline, zato nikoli ne žanjemo do olesenelega dela grmicka. Na vecjih površinah je žetev mehanska, na manjših pa rocna (Pohajda in sod., 2015). Kolicina pridelka je odvisna od starosti nasada, ekoloških dejavnikov okolja (Pohajda in sod., 2015) ter podvrste laškega smilja, ki ga gojimo. Pri pridelavi laškega smilja za suhe cvetove porocajo, da je pridelek v letih polne rodnosti nasada med 7 in 8 ton/ha iz katerega dobijo od 3,5 do 4 ton/ha posušenega cvetja. Požet rastlinski material sušijo naravno ali v sušilnicah. Naravno sušenje pride v poštev v primeru manjših kolicin pridelka. Pri postopku naravnega sušenja je potrebno zagotoviti kroženje zraka. Požet rastlinski material obicajno položijo v tankem sloju na mreže z lesenim okvirjem. Pri debelejših slojih lahko pride do gnitja in razvoja plesni. Sušenje ne sme potekati direktno na soncni svetlobi in rastlinski material ne sme biti dostopen majhnim živalim in pticam. V sušilnicah se rastlinski material suši pri temperaturi med 35 in 40 şC (Pohajda in sod., 2015). Etericno olje pridobivajo s parno destilacijo ali destilacijo z vodo in paro. Destilira se sveže požet material in za ohranjanje biološko pomembnih sestavin je kljucno, da destilacijo izvedemo v cim krajšem casu - do najvec 24 ur po žetvi. Pricakovan pridelek etericnega olja niha med 8 in 12 kg/ha. Iz 750 kg svežega laškega smilja pridelajo kilogram etericnega olja (Pohajda in sod., 2015). Pri destilaciji z vodo in vodno paro se uporablja sistem enega kotla, ki vsebuje prostor za vodo, nad njim pa je perforirana plošca, na katero se razprostre rastlinski material, s cimer se prepreci neposreden stik med vodo in rastlinskim materialom. Segreta voda prehaja v paro, ki pronica skozi rastlinski material in se tako obogati z etericnimi sestavinami. Obogatena para prehaja preko cevi v kondenzator, kjer se ohlaja. Mešanica oljne in vodne faze se nato loci v florentinski posodi zaradi razlike v gostoti in topnosti. Pri destilaciji s paro pa se poslužujemo sistema dveh kotlov, kjer je prvi namenjen generiranju vodne pare, ki se jo po ceveh dovaja v drugi kotel z rastlinskim materialom. Toplota vodne pare poruši celicne strukture rastline, zato se esencialne spojine sprošcajo iz rastlinskega materiala (Tongnuanchan in Benjakul, 2014). Produkta destilacije sta hidrolat (vodna faza - hlapne snovi, ki so topne v vodi) in etericno olje (oljna faza - hlapne snovi, ki niso topne v vodi) (Kocevar Glavac, 2018). Pravilno shranjevanje etericnega olja je pomembno z vidika ohranjanja kakovosti in farmakoloških lastnosti. Spojine etericnih olj so namrec podvržene reakcijam razgradnje in kemijskim pretvorbam. Na primer, za lipofilne terpenoide, ki obicajno predstavljajo najvecji delež v etericnem olju, je znano, da so termolabilni (obstojnost odvisna od temperature) ter da lahko hitro oksidirajo ali hidrolizirajo. Na obstojnost bioloških ucinkovin torej poleg temperature, vplivajo še prisotnost kisika, svetlobe in po nekaterih virih tudi vode. Raziskav na podrocju sprememb kemijske sestave, obstojnosti in vpliva pogojev shranjevanja na kakovost etericnega olja, ni prav veliko, oziroma raziskovalci menijo, da je potrebno etericno olje vsake rastlinske vrste prouciti posebej (Turek in Stintzing, 2013). Strokovnjaki svetujejo, da se etericno olje shranjuje v zaprtih in temnih steklenickah, pri nižjih temperaturah (4 °C), ki upocasnijo kemijske in encimske reakcije. Uspeh pridelave etericnega olja in njegovega trženja je odvisen od pridobljenega širokega znanja na podrocju pridelave in predelave laškega smilja, poznavanja zahtev potrošnika in razmer na trgu ter doslednega spoštovanja spreminjajoce evropske in nacionalne zakonodaje, ki ureja podrocje varne uporabe etericnega olja. Uspeh si lahko obetamo, ce bomo pri svojih idejah inovativni in predani, zato je v pripravo projektov potrebno vstopati premišljeno in z znanjem. Literatura Cagalj M., Grgic I., Zrakic Sušac M. 2019. Economic evaluation (efficiency) of investment in organically grown immortelle [Helichrysum italicum ssp. italicum] in Bosnia and Herzegovina. The first report from Mediterranean. Journal of Central European Agriculture, 20, 1: 524–551 Herrando-Moraira S., Blanco-Moreno J.M., Sa´ez L., Galbany-Casals M. 2016. Re­evaluation of the Helichrysum italicum complex (Compositae: Gnaphalieae): A new species from Majorca (Balearic Islands). Collectanea Botanica, 35: e009 Kocevar Glavac N. 2018. Pridobivanje in vrednotenje rastlinskih izvleckov. Farmacevtski vestnik, 69, 4: 259–264 Marjetic Žnider A. 2016. Smernice razvoja lokalne oskrbe z zelišci za obdobje 2016­2021. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, 30 str. Ostojic I., Zovko M., Petrovic D., Bošnjak L. 2018. Štetnici smilja [Helichrysum italicum (Roth) G. Don.] u plantažnom uzgoju na podrucju Herzegovine. Fragmenta Phytomedica, 32, 1: 21–30 Perrini R., Morone-Fortunato I., Lorusso E., Avato P. 2009. Glands, essential oils and in vitro establishment of Helichrysum italicum (Roth) G. Don ssp. microphyllum (Willd.). Nyman Industrial Crops and Products 29, 2-3: 395–403 Pavlovic S., Ristic D., Aleksic G., Milosevic D., Stevic T., Starovic M. 2015. The First Report of Macrophomina phaseolina of Immortelle (Helichrysum italicum) in Serbia. Plant Disease, 99, 9: 1279–1279 Pohajda I., Dragun G., Puharic Viskovic L. 2015. Smilje. Savjetodavna služba, Zagreb Pravilnik o vrstama stanišnih tipova, karti staništa, ugroženim i rijetkim stanišnim tipovima te o mjerama za održavanje stanišnih tipova, »Narodne novine« br. 7/06 https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2006_01_7_156.html (16. 5. 2020) Pravilnik o proglašavanju divljih svojti zašticenim i strogo zašticenim, »Narodne novine« br. 99/09 https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/full/2009_08_99_2569.html (16. 5. 2020) Tongnuanchan P., Benjakul S. 2014. Essential oils: extraction, bioactivities, and their uses for food preservation. Journal of Food Science, 79, 7: R1231–49 Turek C., Stintzing, F.C. 2013. Stability of essential oils: a review. Comprehensive reviews in food science and food safety, 12: 40-53 Uredba (EU) št. 511/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ukrepih za izpolnjevanje obveznosti uporabnikov iz Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravicni delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, v Uniji, UL L150/59 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:32014R0511 (16. 5. 2020) Uredba o zavarovanih prosto živecih rastlinskih vrstah, UL RS, št. 46/04 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3192 (16. 5. 2020) Partnerji projekta »Vzpostavitev razvojnega in ucnega centra slovenske Istre«