IZ VSEBINE Kritična analiza dela — str. 1, Iz Ekonomskih enot — str. 2, Delo organov upravljanja — str. 3, Problematika HTV - str. 5, Od- govornost za varnost — str. 6, K problematiki nezgod — str. 8, Občni zbor gasilcev — str. 9, Onesnaženje ozračja — str. 10, Izobraževanje — str. 11, Sklep o dopustih — str. 12, Smučanje — str. 14. ZELEZAR ŠT. 2. — LETO VI. — 25. II. 1966 STORSKI ZELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva Železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Uredniški odbor: Janez Barborič, Dušan Burnik, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje. Kritična analiza dela V nedeljo, dne 13. februarja je bila v veliki dvorani kulturnega doma delovna konferenca komunistov štorske železarne. Na njej so razpravljali o aktualnih problemih, ki so jih nakazale letne konference osnovnih organizacij in vsakdanje delo predvsem v času po gospodarski reformi. »Naša skupna naloga na današnji konferenci je z ozirom na čas, v katerem se vrši, izredno težka in odgovorna. Iz množice problemov, ki se nenehno pojavljajo pri delu, gospodarjenju in življenju zaposlenih v kolektivu, moramo izluščiti tiste, ki bodo v bodoče predstavljali glavno breme in dajali ton delu organizacije Zveze komunistov ...« Tako se pričenja uvodni referat sekretarja TK ZKS na delovni konferenci. V referatu je nakazano veliko problemov, ki se porajajo v podjetju in so posebej pereči po gospodarski reformi. Obravnavana problematika je jedro razprav na letnih konferen- cah OO. Obširno gradivo, ki ga zajema referat je razdeljeno v štiri dele: pripombe in razpoloženje članov kolektiva po reformi, investicijska politika in perspektiva podjetja, delovanje notranjega sistema delitve in samouprave in stanje ter idejni procesi v Zvezi komunistov in med komunisti. Vsako izmed področij je tako obširno in izčrpno obravnavano, da lahko služi ne le kot uvod v plodno diskusijo, temveč kot samostojna študija razmer in problemov ali pa kot trdna osnova za sestavo takega programa dela, ki zagotavlja uspešno udejstvovanje komunistov na vseh toriščih. KOLEKTIV IN REFORMA Osnovna in hitro opazna značilnost stanja in dogajanj v podjetju je velika kritičnost zaposlenih. Razlike med pričakovanji pred reformo in dejanskim stanjem po njej silijo k razmišljanju o vzrokih in možnostih, ki jih imamo za hitro odpravljanje obstoječih pomanjkljivosti. Delovne ljudi zanimajo sedanja dinamična dogajanja, z zaupanjem jim sledijo, aktivno se vključujejo na delovnem mestu in si po svojih močeh prizadevajo tvorno sodelovati. Zaradi tega ne preseneča dejstvo, da čestokrat precej kritično razpravljajo o strokovnosti zaposlenih strokovnjakov ter pravilnosti funkcioniranja strokovnih služb. Pogosta, glasno izražena razmišljanja o odgovornosti posameznikov ali služb, so očiten dokaz zanimanja za dogajanja in pravilno delo v podjetju. Vsekakor bo treba vskladiti hotenja in težnje strokovnih služb, neposrednih organizatorjev proizvodnje in proizvajalcev, če hočemo, da bo naše delo tudi v bodoče tako uspešno kot dosedaj. V referatu je poudarjeno, da moramo v tem obdobju posvetiti posebno pozornost samoupravljanju, organizaciji dela in doslednemu izvajanju sprejetih sklepov. To narekuje med drugim tudi potreba po odkrivanju in izkoriščanju obstoječih notranjih rezerv, višanju produktivnosti dela in ekonomičnejšem poslovanju. Obravnava individualne in kolektivne odgovornosti zadeva Perspektiva podjetja vprašanje, pravilne, pravočasne in učinkovite intervencije posameznikov, predvsem strokovnja- goče dalj časa uporabljati. Z nujnostmi pogojeno forsiranje selekcije strokovnih delavcev bo pospešilo učinkovito odpravljanje takih anomalij. Gospodarske reforme ni mogoče uresničiti samo s spremembami v proizvodnji, ampak tudi s preobrazbo miselnosti članov kolektiva. V analizi pomanjkljivosti, ki so bile čestokrat predmet kritiziranja, je * sekretar poudaril predvsem delo strokovnih služb. Objektivno kritiko opravičuje veliko in opravičeno pričakovanje kolektiva, da bodo strokovnjaki proizvodne probleme reševali ne pa s svojo pasivnostjo povzroča- li. Navedel je še nujnost obravnavanja in reševanja vprašanj, ki so v zvezi z delovno zaščito in hitrejšim spreminjanjem organizacije ter delitve dela. V bodoče bo delavski svet podjetja moral posvetiti več pozornosti tudi c&amosvajanju delovnih enot. Prvi del referata je zaključen z mislijo, da moramo navedena aktualna zapažanja izoblikovati v samoupravne odločitve, ki bodo temeljile na principih moralne in materialne odgovornosti ter resnične strokovnosti. kov in služb, ker je od njihove aktivnosti odvisen delovni uspeh in življenjski standard neposrednih proizvajalcev. Ponekod opaženo skrivanje za kolektivno odgovornostjo postaja preveč prozorna pretveza, da bi jo bilo mo- Ena izmed značilnosti, posebno izražena po gospodarski reformi, je odločno poudarjanje potrebe po prehodu od ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje. Spričo dejstva, da se naš kolektiv nahaja v dokaj neugodni situaciji zaradi spremenjene investicijske politike, ki jo take težnje pogojujejo, nastaja vprašanje, kako (Nadaljevanje na 2. strani) R I T I C N A ANALIZA DELA Iz ekonomskih enot ^Nadaljevanje s I. strani) orientirati notranje delovanje z ozirom pa sedanje stanje, da bomo zmogli nadaljevati začeto rekonstrukcij o. Ena izmed velikih nalog organov delavskega samoupravljanja »n vsega kolektiva je določitev jasnih smernic za bodoče delo. Te morajo biti osnovane na real-'SH'h možnostih, ker bodo temelji nadaljnega razvoja, od katerega je odvisna, z ozirom na sredstva, ki jih bomo dajali za nadaljevanje začete investicijske izgradnje, tudi življenjska raven zaposlenih v podjetju. Dejstvo je, da moramo snovati vse vrste planov perspektivnega razvoja, predvsem na osnovi lastnih možnosti, ker nam le ta sredstva zagotavljajo resničen vir za enakomerno in plansko izvrševanje zastavljenih nalog. O tem vprašanju je govorilo več diskutantov, med njimi tudi predsednik IO sindikalne podružnice in bomo o tem poročali v naslednji številki. DELOVANJE SISTEMA DELITVE IN SAMOUPRAVE V podjetju smo velikokrat razpravljali o notranji delitvi dohodkov. Kljub temu pa obravnavan in sprejet pravilnik še ne pomeni realnega nagrajevanja po delu in vsestransko pravilne delitve sredstev med ekonomskimi enotami. Sistem notranje delitve je treba izpopolnjevati tako, da bomo lahko nagrajevali po delovnem učinku tudi strokovne in administrativne službe, ki so še Vedno plačane po času brez ozira na resnično vrednost opravljenega dela. Jasno je, da sedanji način nagrajevanja ni stimulativen. Zaradi tega tudi ovira optimalno izkoriščanje kadrov, katerih učinkovito delovanje je osnova hitrega nadaljnega razvoja. Po analizi začetega vprašanja je v referatu ugotovljeno, da smo za izboljšanje sedanjega stanja odgovorni vsi člani kolektiva, predvsem pa za to zadolžene strokovne službe. Člani ZK morajo biti pobudniki konstruktiv- nih obravnavanj izpopolnjevanja sistema notranje delitve dohodkov povsod, kjer se ta vprašanja načenjajo. Pri tem mora priti do polne veljave idejna in akcijska enotnost vseh članov kolektva, predvsem pa članov ZK. Vsa navedena vprašanja in še niz drugih zahtevajo suvereno odločanje samoupravnih organov. Njihova dosedanja uspešnost je več kot očitna. V bodoče pa bodo morali reševati verjetno še kompleksnejše naloge, ki jih nalaga gospodarska situacija in specifično stanje v našem podjetju. V uspešnost bodočega dela nih-, če ne dvomi. Vseeno pa bodo morale vse družbene in politične organizacije aktivno sodelovati, da bo njihovo delo, če ne že lažje, pa vsaj omogočeno. Spomnimo se samo, da je pred nami nadaljevanje rekonstrukcije, decentralizacija samoupravljanja, dopolnjevanje samoupravnih aktov, izpopolnjevanje sistema notranje delitve osebnih dohodkov itd. KOMUNISTI IN STVARNOST Četrti del referata obravnava stanje ter idejne procese v Zvezi komunistov in med komunisti. Sekretar v referatu med drugim (travi: »Postavlja se vprašanje, kako komunisti spremljamo vsakdanja dogajanja, kako reagiramo v različnih situacijah, kaj nam je . jasno, česar ne razumemo, katera nova spoznanja bi bilo treba usidrati v zavest komunistov in katerih starih nazorov bi se bilo treba osvoboditi.« Nadalje govori o enotnosti, povezanosti, odločnosti, borbenosti »a pojavih nejasnosti, stagnacije ter vztrajanja na včerajšnjih miselnih pozicijah. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se napotki V. in VItt. kongresa uveljavljajo y vsakdanjem življenju mimo komunistov, ki čestokrat niso kos dinamičnemu razvoju. Kaže se potreba po elastičnejšeiki prilagajanju na vseh področjih. Eno izmed poudarjenih mesi V referatu je kritično ocenjevanje pojava dvotirnosti med delom samoupravnih organov in osnovnih organizacij. Dolžnost vseh članov kolektiva je, da odločno nastopajo proti samovolji posameznikov in proti poizkusom, da se samoupravni organi spremenijo v orodje, skupine ali posameznikov. Zasledki takih negativnih pojmovanj in teženj povzročajo pa-sivizacijo, zaradi katere ne izvršujemo sprejetih sklepov in ne zagovarjamo skupnih stališč. Ob koncu je poudarjeno, da ni namen referata analizirati dosežene uspehe, temveč dati le napotke za usmerjanje diskusij, ki bodo osnova za sprejetje ustreznih sklepov, katerih izvajanje bo omogočilo odpravo še obstoječih nasprotij ter nepravilnosti. V prihodnji številki Železarja bodo objavljena jedra diskusij ter na osnovi teh oblikovani Sklepi za bodoče delo. Komisija za sklepe pH TK ZKS Aktivnost DSE' v mesecu januarju letošnjega leta je bila v glavnem usmerjena v analizo rezultatov proidvodnje za mesec december lanskega leta. Na osnovi temeljite analize so DSE sprejemali ukrepe za poslovanje v letošnjem letu. S tem v zvezi so pa tudi razpravljali o osnutku pravilnikov o izobraževanju, delovnih odnosih in o tehničnih izboljšavah in racionalizacijah. LIVARNA SIVE LITINE Posebno aktiven je bil DSE sive litine, saj je ns"svoji 7. redni seji pregledal dospela naročila za leto 1966. Po tej točki dnevnega reda je bila živahna razprava, katera je osvetlila mnoge objektivne in itudii' subjektivne težave, katere tako ali drugače vplivajo na uspeh enote, člani DSE so objektivno in samokritično ocenili lastne možnosti tako glede cene izdelkov, kvalitete, dobavnih rakov, konkurence in drugem, kar vse vpliva na zadovoljitev naročnikov, kateri stalno iščejo ugodnejše proizvajalce. Od tod tudi dejstvo, da nekateri naročniki naročajo sorazmerno majhne količine, kar povzroča pri DSE in vodstvu obrata zaskrbljenost. Zaradii vsega tega bo potrebno, da prav vsi taiko livarji, adjustaža, OTK, mehanična delavnica in odprema storijo vse, da kupec dobi odlitek v dobavnem roku ali še prej, ker s tem tudi njegova proizvodnja napreduje. Livarji bodo storili vse, da bo kvaliteta katetri se šteje mimo kemične analize in mehanskih lastnosti še estetski izgled odlitka v redu in da bo" 'kupec zadovoljen. S programiranjem proizvodnje je DSE zadovoljen ni pa v celoti zadovoljen z izdelavo in kontrolo modelov, katere je po mnenju DSE v bodoče izboljšati. . JEKLARNA Na svoji 9. redni seji je DSE jeklarne obravnaval osnutek pravilnika o izumih in tehničnih dz-boljšavah'za katerega ni imel pripomb. V obravnavi tehničnega poročila jeklarne za mesec december danskega leta je obrato-vodja seznanil DSE o izvrševanju proizvodnega programa in o problematiki s tem v zvezi. S poročilom je.bil DSE zelo zadovoljen saj je kljub izostanku tekočega vložka skozi ves .mesec in izpadu TH plina od 15. decembra da-ije bil mesečni plan presežen za 228.170 kg. K temu je potrebno še dodati, da je tbilo 63 zelo Zahtevnih kvalitetnih saržev. V nadaljevanju zasedanja je DSE razpravljal še o proizvodnji in proizvodni problematiki za leto 1'965. Na osnovi razprave o tem poročilu 'katerega je podal obratovod-ja, je DSE sprejel naslednja stališča: — Odgovorne službe naj za program proizvodnje ■ 'Surovega jekla pri naročilu vskladijo kva- litetni program s ipogoji obratovanja jeklarne. Program dela mora hiti postavljen za 15 dni v naprej za ipriihodnji mesec. — DSE je postavil vprašanje komercijalni službi glede zalog, ki so -v Samcu, če je možno da se te odprodajo v nasprotnem primeru pa naj se te kvalitete črpajo iz zalog. — Livnim vodjem pa je DSE postavil zahtevo po večji pozornosti iprii odpremi buč (.svinj). Tudi tu se da prihraniti. Na koncu je DSE obravnaval še nekaj 'tekočih vprašanj, ki so tudi važna za nemoteno delo obrata. LIVARNA VALJEV DSE je na svoji 7. seji razpravljal o osnutku pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah na katerega ni imel drugih pripomb, kot da se naj odškodnina za izume dn tehnične izboljšave podaljša od 3 leta na 6 let, tako da bi .se ta ‘linearno zniževala Od 100 % do 50 %. Na koncu so se člani DSE zavzeli za čimprejšnjo izdelavo internega pravilnika o delitvi dohodkov. VALJARNA V valjarni ije DSE imet v januarju letos kar dve seji. Na svojih sejah je obravnaval poročilo o proizvodnji za meseč december lani, dalje poročilo o poslovanju za leto 1965 in osnutka .pravilnikov o izumih dn tehničnih izboljšavah in o izobraževanju. Obe poročili, ki ,sta zelo zanimivi je podal ohratovodja dipl. met. tog. Urbančič Jože. V obeh poročilih je poročevalec obdelal vse momente, ki so vplivali na tako dober uspeh enote saj je plan presežen ne samo po količini proizvedenega blaga ampak tudi finančno je plan presežen. K finančnemu uspehu je pripomogla povečana proizvodnj a specialnih profilov. Na tako dober rezultat je vplival nizek izmeček I. povečanje izpleniov dn pa povečana produktivnost. Rezultati bi bili prav gotovo še boljši, če ne bi imeli .nekaj težav z napravami kot so -okvara na navijalni napravi, menjavi jermena za pogon pirog, popravilo reduktorja dn druga večja to manjša popravila na va-ljarniških progah. . Ko so obravnavali predložene osnutke pravilnikov na njih nišo imeli posObnih pripomb zato «o jih potrdili. S 13. ZASEDANJA DSP Na svojem rednem 13. zasedanju je DSP najprej poslušal porodio predsednika glavne inventurne komisije o izvršeni inventuri ob zaključku poslovnega leta 1965. Inventura, ki je bila zelo vestno opravljena, je pokazala celotno stanje našega poslovanja. Na osnovi poročila, razprav in priporočil upravnega odbora je DSP sprejel določene sklepe, ki naj v bodoče stanje še zboljšajo posebno glede točnosti evidence tehtanja in obračuna. Vsi sklepi so zajeti v šestih obsežnih točkah. DSP je potrdil inventurno poročilo in z njim v zvezi tudi vse preknjižbe tako, da ta dokument služi za izdelavo zaključne- ga računa za leto 1965. Na tem zasedanju je DSP sprejel sklep, da se potrdi VI. poglavje osnutka pravilnika o delovnih razmerjih, v katerem se določa urejanje odmorov, dopustov in drugih odsotnosti z dela. To poglavje bo vključeno v celotni osnutek pravilnika o delovnih razmerjih, kateri je že v obravnavi v ekonomskih enotah. Dalje je DSP sprejel »Pravilnik o izobraževanju« s katerim je urejeno vprašanje celotnega izobraževanja v in izven podjetja za potrebe podjetja. S tem aktom je urejeno financiranje in drugo. Na tem zasedanju je DSP skle- nil, da preloži razpravo in odločanje o najetju dodatnega kredita za osnovna sredstva v zvezi z rekonstrukcijo do prihodnje seje z zahtevo, da uprava osnovnih sredstev pripravi vso dokumentacijo v zvezi z rekonstrukcijo. DSP je še sklenil, da potrdi dopolnitve pogodbe z UJŽ z vsemi spremembami, ki so po Uradnem listu SFRJ 10/65 zakonite. Za podpisnika pogodbe je DSP pooblastil glavnega direktorja. Na tem zasedanju je DSP še sprejel sklep o izstopu iz poslovnega združenja »Rude i metali«, ker to združenje za naše potrebe ne odgovarja. Na tem zasedanju je DSP odobril nabavo nekaterih osnovnih sredstev potrebnih za nemoteno proizvodnjo, istočasno pa je razhodoval tista osnovna sredstva, ki so iztrošena in dotrajala. Na koncu je DSP sklenil, da dopolni 18. člen Pravilnika o oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov tako, da omogoči delovnim invalidom III. kategorije prejemanje razlike osebnih dohodkov, katere jim je komunalni zavod za socialno zavarovanje nehal izplačevati po reformi. S tem sklepom bodo delovni invalidi, 55 po številu, sprejemali razliko iz mase osebnih dohodkov pred delitvijo na enote. 0 delu organov delavskega samoupravljanja v letu 1965 Iz opisa dela delavskega sveta podjetja je razvidno, s kakšno problematiko so se organi upravljanja srečevali v minulem obdobju in jo reševali na svojih sejah. Med najbolj pomembno problematiko v letu 1965 lahko poleg vsega ostalega uvrščamo na prvo mesto problematiko v zvezi z rekonstrukcijo podjetja in v zvezi z nastalim položajem podjetja po uvedbi gospodarske reforme. Problem finansiranja rekonstrukcije podjetja je v najstrožji meri, nastopil v avgustu mesecu, ko je Splošna gospodarska banka v Ljubljani uradno obvestila podjetje o višini transe 2,082 milij. din in o tem, da je le-ta namenjena predvsem za pokritje obveznosti, ki so nastale iz naslova uvožene opreme, ki je bila deloma že dobavljena oz. bo v najkrajšem času podjetju dobavljena in iz naslova carine. Podjetje je po komisiji Izvršnega^sveta in Splošne gospodarske banke ugotovilo, da bi morala biti tranša za leto 1965 4,216 milijonov din. Ker te ugotovitve potrebne višine sredstev, potrjene s strani strokovnih služb podjetja in članov Splošne gospodarske banke "in Izvršnega sveta banke, spričo primanjkljaja sredstev ni upoštevala, je podjetje prišlo v izredno težaven položaj, ker je nastopilo vprašanje finansiranja uvožene opreme, kakor tudi najnujnejšega zavarovanja in pravilnega vskla-diščenja te opreme. Izhod iz tega nastalega položaja je narekoval samo eno odločitev, namreč, da se začasno ustavijo gradbena dela na mestu nove valjarne in da se o tem obvesti tudi izvajalce del. Istočasno so organi upravljanja s svojim sklepam zavzeli stališče, da se razen izvajalcev del o tem sklepu obveste tudi vsi pristojni organi oblasti vključno Izvršni svet in družbeno politični forumi, zlasti o neprecenljivi go- spodarski škodi, ki bo nujno nastala zaradi omejitve investicijskih sredstev. Tekom leta se je to vprašanje izboljšalo v toliko, da so se nekatera najnujnejša zaščitna dela na hali valjarne nadaljevala, da je bilo delno rešeno vprašanje- itnosti odločanja in v pestri, vča-vskladiščenja nove opreme in da sih tudi ostri izmenjavi mnenj, je Splošna gospodarska banka; direktnih pa 4? %. Na zasedanjih delavskega sveta podjetja je bilo navzočih povprečno 53 % direktnih proizvajalcev. Delavski svet je imel v letu 1965 19 rednih In tri izredna zasedanja. Na teh zasedanjih je razpravljal predvsem o poslovanju '. tuu, mueu,. podjetja, o zaključnem računu, o Ugodni poslovni rezultat! pod- fet Jpoplsih( družbenem planu gramom, ki ga bo izdelal Institut za sociologijo v Ljubljani. V pogledu kvalitete dela organov samoupravljanja je bil dosežen Znaten napredek v smislu pravočasnega in strokovnega pripravljanja gradiva, v samostoj- TTa, 11 7 orgMU in rebalansu, o rekonstrukciji pod- padhh obveznosti dobaviteljev, upravljanja s*vcjotu sklep*pra- . „ otvoritvi novih delovnih ostale pa. je tekom leta še odprto vilno usmerjali politiko podjetja. ° “7* “7ravflftlte^ vprašanje - nadaljn jega finansiram ; a • Delavski sivet pod jet ja je bit fed sredstvih o spretnem- nja ciz. dodelitev potrebnih sred--voIjteftiM. i»a]ali965fifi šteje 65 ,, . H«nninif vatif ravnih uravii stev za investicije in kritje vseh člaiov, ud tega: « moških’in 4 - razlik, nastalih zaradi dèvizné re- ženske. Kvalifikacijski in sta- razd6mViPsredStev sklada skupne forme in pa vseh podražitev del,- rostni sestav je naslednji: r razdelitvi sredstev sklada skupne ki so tndi posledica spremenjenih a) Kvaifikacijski -Sestav?», pogojev gospodarjenja. delavci: VK 9, KV 28, PK Organi upravljanja so bili pravočasno obveščeni, v kakšnem položaju se je znašlo podjetje v času nastopa gospodarske reforme že na podlagi predhodnih analiz s strani Združenja jugoslovanskih železarn in predvidenih sprememb, ki so se uveljavile v juliju mesecu. Delavski svet podjetja je na svojem zasedanju dne 31. julija 1965 na podlagi obrazložitve strokovnih služb, kako vplivajo finančni ukrepi gospodarske reforme, s svojimi sklepi določilo tudi ukrepe, ki morajo zagotoviti, da podjetje po uveljavitvi gospodarske reforme ne bo poslabšalo obstoječega finančnega položaja. Sprejeti sklepi so se obravnavali tudi na gospodarski komisiji delavskega sveta podjetja in se je njihovo izvajanje ugotavljalo tudi v devetmesečnem poslovnem poročilu. Ugotovitve kažejo, da se je del teh sklepov predvsem kratkoročnega značaja že izvršil, ostali.pa so neizvršeni dolgoročni sklepi, ki so take narave, da zahtevajo več intenzivnega dela in strokovnega poglabljanja in so vezani na določene organizacijske posege, ki se bodo reševali v zvezi s pro- 5, NK 2: uslužbenci: VS 4, VŠ 1, SS 13, NS 3. b) Starostni sestav: 1 član do 25 let, od 25 do 35 let 28 članov, od 35 do 45 let 27 članov, od 45 do 50 let 3 člani in nad 50 let 6 članov. Direktnih proizvajalcev je v delavskem svetu 34 ali 53 %, in- porabe, o razhodovanju, prodaji in nabavi raznih osnovnih sredstev, o nakupu Stanovanj, o poročilu glavnega direktorja glede službenih potovanj v inozemstvo in o poročilih posameznikov o tozadevnem potovanju, o izključitvi članov kolektiva, o gospodarski reformi, o pristopu k raznim .združenjem in manjših problemih, ki spadajo v pristojnost obravnave delavskega sveta podjetja. Upravni odbor v letu 1965 Upravni odbor šteje 9 članov, od tega 8 voljenih. Novi upravni odbor je bil izvoljen na I. zasedanju delavskega sveta podjetja dne 28. 5. 1965. Upravni odbor je imel v letu 1965 skupno 28 sej. Udeležba na sejah je bila skoraj 100 % saj se je v slučajih odsotnosti članov vabilo namestnika. Predvsem je upravni odbor razpravljal in pripravljal material, ki ga je nato predložil delavskemu svetu v nadaljnjo obravnavo, nadalje o razširitvi žd-sedbe na delovnih mestih, o raznih nagradah, o službenih potovanjih v inozemstvo, o predlogih komisije za racionalizacije in tehnične izboljšave in podobnem, kar spada v kompetenco upravnega odbora. Delavski sveti enot, katerih je 16, štejejo skupno 168 članov, polovica teh je bila zamenjana ob priliki volitev dne 14. maja 1965. Skupno so imeli delavski sveti enot 167 zasedanj, na katerih so razpravljali o poslovnem uspehu, o proizvodnih problemih, akcijskih programih, o raznih osnutkih pravilnikov in poslovnikov, o poročilu raznih komisij, o družbenem planu in rebalansu istega, o zaščitnih merah v obratih, o kadrovski politiki oz. raznih večjih in manjših predlogih, ki spadajo v področje obravnavanja delavskih svetov enot. Delo komisij pri DSP vi. 1965 Delavski svet lima za boljše delo devet komisij in eno podkomisijo in sicer: Komisija za plan in gospodarska vprašanja, kadrovska komisija, komisija za sklepanje in odpoved delovnih razmerij, komisija za zaposlovanje žena, mladine in invalidov, komisija za zdravstvo in tehnično varstvo, komisi-za za skupno potrošnjo s podkomisijo za razdelitev stanovanj, komisija za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti, arbitražno komisijo in komisijo za raciionaliza-torstvo. Če ugotavljamo delo posameznih komisij, lahko rečemo, da je uspešno. Tako je imela komisija za plan in gospodarska vprašanja 5 sej, na katerih je razpravljala g predlogu družbenega plana' za leto 1965, o poslovanju v I. polletju in v devetih mesecih, o predlogu rebalansiranega 'družbenega plana in pripombah na družbeni plan. Kadrovska komisija je imela 10 sej, kjer j e obravnavala široko področje problemov kadrovske politike, kot vključevanje učencev v poklicne šole za potrebe podjetja, plan počitniške prakse študentov lin dijakov ter nagrade, nagrajevanje učencev poklicnih soil, obravnavala osnutke začasnih sklepov pravilnika o delovnih razmerjih, pripombe in dopolnitve, o povišanju štipendij na srednjih, višjih in visokih šolah, o osnutku pravilnika o izobraževanju, o začasnih sklepih glede odmorov in dopustov. Poleg tega je komisija reševala prošnje za štipendije, kredite, socialno pomoč, podporo in odobritev izrednega študija, zasledovali so uspehe štipendistov na šolah ter določevali nagrade upokojencem. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri delavskem svetu podjetja se je v letu 1965 sestala 9 krat. Na sejah je obravnavala prošnje za zaposlitev, razpis delovnih mest in prošnjo za 3—4 mesečni brezplačni dopust is tem, da se prosilcu zagotovi ponovna zaposlitev po vrnitvi iz tujine. Skupaj je bilo obravnavanih 85 primerov za zaposlitev, od katerih je bilo 10 prošenj pozitivno in 75 prošenj negativno rešenih. Prav talko je bila negativno rešena prošnja za brezplačni dopust. Razpisanih je bilo 7 delovnih mest. ’ ■ - Komisija za zaposlovanje žena, mladine in invalidov pri delavskem svetu, podjetja je imela samo eno sejo, na kateri je razpravljala osnutek novega pravilnika o dopustih lin odmorih,' Na seji je bil sprejet sklep, da komisija skupno s komisijo za'družbeno aktivnost žena pri sindikalni podružnici predlaga organiza- cijskem biroju, da se dopolni člen 41 is tem, da se doda k praznikom še »dan žena 8. marec« kot dela prosti plačani dan za zaposlene žene. Komisija za zdravstvo in tehnično varstvo je imela 3 seje, na katerih so bile obravnavane predvsem pritožbe ioz. prošnje neka- terih članov kolektiva v pogledu nošenja osebnih zaščitnih sredstev. Še enkrat ise je obravnaval Pravilnik o nošenju osebnih zaščitnih sredstev. Nadalje se- je obravnavala problematika HTV, vzroki naraščanja nezgod pri delu, nošenje čelad v obratu valjarna, analizirani so bili požarnovarnostni ukrepi in temu podobno. Komisija za skupno potrošnjo ije imela 4 seje, na katerih je obravnavala stapje sredstev po zaključnem računu, ki ostanejo za družbeni standard, 'Stanovanjske probleme in perspektivno reševanje tega problema, nadalje osnutek pravilnika o povračilu prevoznih stroškov in konkretno problematiko glede na prošnje posameznikov, obravnavala je prošnje za dodelitev posojil za stanovanjsko izgradnjo in o dodatni dodelitvi posojila za stanovanjsko izgradnjo, vlogo gasilske službe o dodelitvi nagrade, o nakupu stanovanj v Celju 'in obravnava finančne situaaije hišnih svetov glede na velika popravila starejših hiš. Stanovanjska komisija je imela 7 sej, na katerih je razpravljala predvsem o dodelitvi stanovanj najnujnejšim prosilcem. Obravnavala je 'tudi sestavo prioritetne liste za ‘dodelitev in zamenjavo stanovanj, ki bodo izgotovljena in vseljiva v i. polovici 1966 leta. Komisija za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti je ime-la v letu 1965 10 sej, na katerih je izrekla 7 kazni. Zoper te kazni sta bili vloženi dve pritožbi in sicer ena na disciplinsko sodišče pri OfoS Celje, druga pa na Delavski svet podjetja. Obe pritožbi ista bili za kršitelje ugodno rešeni in sta bila oproščena. Komisija je dala tudi 18 predlogov za izključitev, ki jih je obravnaval delavški svet podjetja in predlagane delavce izključil tiz delovne skupnosti. Arbitražna komisija zaradi ne-potrebe ni imela nobene seje. Komisija za tehnične izboljšave je imela 8 sej, na katerih je predvsem obravnavala sestavo novega pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah in reševala raoionalizatorske predloge. V letu 1965 je bilo obravnavanih 12 racibnalizatorskiih predlogov in je bilo izplačanih v letu 1965 472.914 starih dinarjev. Družbeni standard in produktivnost dela Med važnejše probleme kadrovske politike moramo uvrstiti tudi standard zaposlenih delavcev. Problemi standarda niso samo politične, gospodarske in socialne narave, temveč imajo veliko večji vpliv na produktivnost in uspešnost dela kakor se tega navadno zavedamo. Delavec, ki nima urejenega prevoza na delo in z dela, ki živi v slabem stanovanju ali pravega stanovanja sploh nima, ki nima zadosti prostega časa, v katerem bi se duševno razvedril in fizično odpočil, ki nima doma urejenih materialnih, . osebnih in družinskih razmer, ne more biti v proizvodnji popolnoma enakovreden delavcu, ki ima vse to dobro urejeno. Težko pričakujemo od delavca večjo produktivnost, ne da bi zanj tudi v materialnem pogledu kaj storili. Če torej govorimo o večji produktivnosti dela, ne moremo tega problema obravnavati ločeno od materialnih potreb tistega delavca, ki naj bo nosilec večje produktivnosti. Vsestransko je vprašanje, čemu so delavci slabo hranjeni, opravljajo razna priložnostna dela, poleg službe doma še gospo-dinijo ali gospodarijo. Zaradi tega je več bolezni, nervoznosti in nerazpoložen] ter tudi neurejenih družinskih in domačih razmer. Ne smemo pa gledati celoten problem standarda v slabem zaslužku, to je samo eden od glavnih faktorjev. Oddaljenost bivanja od delovnega mesta, slabo stanovanje, slaba ali nezadostna prehrana in razni drugi faktorji vplivajo zaviralno na produktivnost delavca, kar pa je zopet vzrok slab-šerrfu osebpema dohodku. Zato moirdrrto vse elemente1 standarda reševati povezano in ne samo s politiko splošnega povečanja osebnih dohodkov. Letno se v naše gospodarstvo vključuje nad 100 tisoč novih delavcev, večina teh prihaja s podeželja in mnogo od njih nima odgovarjajočih delovnih navad niti industrijske tradicije. Od celotnega števila industrijskih delavcev je še vedno velik procent delavcev — kmetov. Teh nekaj misli nam jasno kaže značaj tega problema. V železarni je zaposlenih nad 400 delavcev, ki stanujejo na podeželju. Ta skupina predstavlja dobrih 20 % delovnega kolektiva. Število teh delavcev je naraščalo posebno v zadnjih treh letih po uvedbi organiziranih avtobusnih prevozov. Delavcev iz Štor, oziroma drugih industrijskih centrov ni bilo, zdto je bila ta politikp. kadrovanja edina' re$it£v. , ; ;‘ PROBLEMATIKA HTV **£? >g£ " -• • - ' Je?? ■** 'vft r~ 89 69 742 ; 710,7 Mehanična d. i*i 168 262 188 3048 /16,2 Energetski obr. 71 53 87 1745 20,0 Elektroobrat 34 14 27 149 5,5 Promet 96 318 161 1897 11,7 Ekspedit 117 354 107 1463 13,6 Gradbeni 37 77 42 406 9,6 Razvojni odd. 45 26 46 1312 28,5 OTK 34 62 34 737 721,7 Komunalni odd. 76 70 107 1891 ,17,6 Ostalo 260 75 226 6001 26,6 Skupaj 2082 4298 2492 39663 15,8 ODGOVORNOST NEPOSREDNIH VODILNIH OSEB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV 1 ovprečni letni izdatek na zaposlenega znaša: 1963 21.342 S din Leto 1964 23.015 S. din P o g o s tin o š t OTK .Ostali Elekitroobrat Obdelovakiica valjev Mehanična delavnica Komunalna oddelek Samotama Razvojni oddelek deklama Povprečje Energetski obrat Gradbeni oddelek Livarna sive litine Modelna mizama Elektraplavž .Valjarna Ekspediit Promet livarna valjev LETO 1965 2383 Poslovodja, izmenovodja, vodja delavnice, skupinovodja, preddelavec so zaradi neposrednega in konkretnega izvrševanja vseh predpisov in varnostnih ukrepov pri delu dolžni in odgovorni: — da se dobro spoznajo z vsemi ukrepi in predpisi o varstvu pri delu, posebno še za svoje področje: — da obvezno vsakega delavca, ki je razporejen k njim na delo oziroma premeščen, spoznajo, na Resnost I Ostali Elektro ob rat Razvojni oddelek Komunalni oddelek Energetski- obrat Obdelovateica valjev Samotama Modelna mizama OTK Mehanična delavnica Povprečje Livarna sive litine Gradbeni oddelek Jeklarna Promet Elektraplavž Valjarna Ekspedit Livarna valjev prikladen način, s pogoji dela in nevarnostmi, kakor tudi z drugimi škodljivimi pojavi v zvezi z delom in določili pravilnika ter drugimi predpisi o varstvu pri delu; — da vsakega delavca obvestijo in poučijo o namenu in načinu uporabe odgovarjajočih osebnih zaščitnih sredstev, kakor tudi o posledicah zaradi tega, ker jih ne uporabljajo; — da stalno neposredno^nadzorujejo izvrševanje predpisanih varnostnih ukrepov pri delu v okviru svoje organizacijske enote; — da odstranijo z dela vsakega delavca, ki ne uporablja ali odklanja uporabo osebnih zaščitnih sredstev, ki odstranjuje ali ne uporablja zaščitnih naprav na strojih in drugih ureditvah ali se ne ravna po obstoječih predpisih za varnost pri delu ter s tem ogroža svoje življenje in zdravje, kakor tudi življenje in zdravje drugih delavcev; — da občasno (najmanj pa vsaka 2—3 mesece) kontrolirajo in ugotavljajo stopnjo usposobljenosti svojih delavcev v zvezi z varnostjo pri delu; — da v določenih časovnih obdobjih izvedejo posvetovanja s svojimi delavci o varstvu pri delu in dosežkih na področju varstva pri delu za njihov delokrog dela; — da takoj brez odlašanja preko obrata, oziroma delovne enote obvestijo — pošljejo prijavo o nezgodi — poškodbi pri delu; — da prijavijo vsako pomanjkljivost, okvaro ali pojav, ki bi lahko ogrozila življenje ali zdravje delavcev; (Nadaljevanje na 7. strani) ; % Odgovornost vodilnih oseb Nadaljevanje s 6. strani) — da v primeru poškodbe nudijo ponesrečencem pomoč; — da pošljejo prijavo zaradi kršitve delovne dolžnosti proti delavcu, ki se ne ravnajo obstoječih predpisih o varstvu pri delu in posebej proti tistim, ki odklanjajo uporabo osebnih zaščitnih sredstev ali odstranjujejo zaščito na strojih in napravah; — dav okviru svoje pristojnosti izvršujejo vse naloge, ki jim jih glede varstva pri delu, da neposredna vodilna oseba; — da s svojo prisotnostjo in nadzorom zagotovijo varno opravljanje dela, posebno nevarnih del; — da skrbijo zato, da bodo vsa osebna in tehnična zaščitna sredstva v redu, da jih vsi delavci uporabljajo, v primeru okvare pa, da poskrbijo za njihovo pravočasno popravilo. VSAK DELAVEC JE DOLŽAN — da izvaja vse ukrepe in navodila glede osebnega varstva pri delu, kakor glede varstva drugih delavcev, ki so za to delo predvidene s predpisi, z internimi akti delovne organizacije aii nalogi — naročili, zahtevami neposredne vodilne osebe ter drugimi določili; — da neposredno vodilno osebo opozori na vse nepravilnosti in pomanjkljivosti v zvezi z osebnimi zaščitnimi sredstvi in zaščitno opremo, zaščito strojev in naprav, ki bi lahko ogrozili varnost delavcev pri delu in obratu; — da v primeru nezgode — poškodbe pri delu takoj obvesti neposredno vodilno osebo in službo varnosti pri delu; — da prijavi neposredni vodilni osebi vsak pojav obolenja; — da obvezno prisostvujejo seminarjem in sestankom delovne organizacije ali delovne enote, ki se organizirajo zaradi poučevanja — usposabljanja v zvezi z varstvom pri delu; — da sodeluje neposredno z vodilno osebo in službo varstva pri delu pri izvajanju ukrepov osebne in tehnične zaščite in varnosti obrata; — da ne stori ničesar, kar bi lahko ogrozilo varnost delavcev, naprav instalacij, ureditev; — da sodeluje pri nudenju prve pomoči v primeru poškodbe pri delu; — da prijavi vsako okvaro naprave, instalacij ali strojev, ki bi lahko ogrozila življenje ali zdravje zaposlenih delavcev; — da uporablja osebna zaščitna sredstva in opremo samo v svrhe za kakršne so namenjena, da jih dobro ohrani — vzdržuje in jih ne zamenjuje z drugimi delavci. TEMELJNI ZAKON O VARSTVU PRI DELU Člen 63 Direktor in druge vodilne osebe v organizaciji so vsak na svojem delovnem področju odgovorni za izvajanje varstva pri delu, zlasti pa so dolžni skrbeti: za izvajanje varstvenih ukrepov in uporabo sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu: za to, da so delovne priprave in naprave v brezhibnem stanju in da se uporabljajo pravilno in v svoj namen v zvezi z varstvom pri delu: za stanje poškodovanj in zbolevanj v zvezi z delom in za to, da se najdejo primernejši ukrepi, s katerimi se odpravijo njihovi vzroki: zato, da se ljudje na delu poučujejo in navajajo oziroma da se preverja njihovo znanje v zvezi z varstvom pri delu. NALOGE TEHNIČNEGA DIREKTORJA Pomočnik direktorja proizvodnje, glavni inženir, tehnični vodja pomagajo direktorju delovne organizacije in so odgovorni za sprovajanje — uresničevanje zakonskih predpisov in sklepov organov upravljanja v zvezi z varstvom pri delu; posebej pa morajo skrheti: — da bo varstvo pri delu v delovni organizaciji sprovedena v skladu s splošnimi predpisi in po sodobnih dosežkih znanosti in tehnike; — da se brezpogojno upoštevajo v življenju vsa določila pravilnika, sklepov in zaključkov ter drugih internih aktov, ki se nanašajo na varnost pri delu in ki so jih sprejeli organi upravljanja v podjetjih; — da se pravočasno izvršujejo vse odločbe in drugi akti glede varstva pri delu, ki jih sprejemajo pristojni organi; — da se delo službe varstva pri delu razvija nemoteno in v skladu s postavljenimi načeli in nalogami; — da zahtevajo odobritev finančnih sredstev za izvršitev nalog, ki so jih postavili organi upravljanja in državni organi; — da sodelujejo pri izdelavi planov in programov službe varnosti pri delu, kakor tudi da sanirajo in pospešujejo varnost v delovni organizaciji; — da pravočasno obveščajo direktorja in druge organe o določenih vprašanjih varnosti pri delu v delovni organizaciji; — da redno pošiljajo poročila pristojnim organom o vseh pomanjkljivostih in nepravilnostih varnosti pri delu in predlagajo ukrepe za njihovo odpravo; — da izvršujejo tudi druge naloge, ki jim jih naloži direktor delovne organizacije za izvajanje varstva pri delu. DOLŽNOSTI OBRATOVODIJ Direktor sektorja, vodja službe — oddelka in druge vodilne osebe organizacijskih (delovnih) enot so odgovorni za sprovajanje — uresničevanje varnostnih ukrepov pri delu v svojih organizacijah. — enotah in so pri tem predvsem dolžni: — da skrbijo za izvrševanje ukrepov varnosti pri delu, ki so predpisani z veljavnimi predpisi, pravilniki, zaključki in drugimi akti organov upravljanja v svojem obratu ali organizacijski (delovni) enoti; — da skrbijo za organizacijo, pospeševanje in sprovajanje —-uresničevanje varnostnih ukrepov v svojem delokrogu in da o tem obveščajo neposredno vodilno osebo; * — da skrbijo za varnost delavcev na delu in za to, da so vse naprave in ureditve v redu; — da odstranijo iz obrata vsako osebo, ki ne upošteva varnostnih ukrepov ali, ki ne uporablja zaščitna sredstva; — da sodelujejo s službo za varstvo pri delu glede na vsa vprašanja, ki se nanašajo na konkretno uporabo ukrepov in predpisov o varnosti pri delu; — da izvršujejo plane za pospeševanje in izboljšanje varstva pri delu v svojem delokrogu; — da prijavijo vsakega delav- (Nadailjevanje s 4. strani) V lem obdobju se je delež zaposlenih v železarni povečal skoraj izključno z delavci iz oddaljenega podeželja. Analiza, ki jo je izdelal kadrovski sektor, je pokazala, da je povprečna starost podeželskih delavcev zaposlenih v železarni nižja, ker so se s podeželja vključevali pretežno mlajši delavci. Kljub ugodnejši strukturi po delovnem stažu in starosti, pa je analiza pokazala, da je med podeželskimi delavci manj strokovnih delavcev. Struktura delavcev po kvalifikaciji delovnega mesta je v premem sorazmerju z oddaljenostjo bivališča in z velikostjo njihove zemljiške posesti. Čim večje zemljišče ima delavec, čim bolj je oddaljeno njegovo bivališče od tovarne, tem nižja je stopnja njegove kvalifikacije in tem nižji je njegov zaslužek v železarni. Nagel razvoj našega gospodar- ca, da se proti njemu uvede postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti, kadar ugotovijo, da ne uporabljajo ukrepov za varstvo pri delu; — da brez odlašanja ustavijo delo takoj čim opazijo, da je ogroženo življenje delavcev ali obrata in o tem takoj obvestijo neposredno vodilno osebo. Organizacija mora v svojem načrtu za delo in razvoj v svojem programu za razvoj ali v posebnem načrtu izdelati program ukrepov za varstvo pri delu in dgločiti sredstva za ugotavljanje in pospeševanje varstva pri delu. TEMELJNI ZAKON O VARSTVU PRI DELU Člen 62 Delavski svet oziroma ustrezen organ skrbi za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu, zlasti pa: sprejema program ukrepov za varstvo pri delu, obravnava stanje delovnih pogojev in sprejema sklepe, s katerimi zagotavlja in pospešuje varstvo pri delu, obravnava poročilo, ki mu ga predloži inšpektor dela o ugotovljenem stanju, ter sprejema ustrezne sklepe in obvešča inšpektorja, kaj namerava ukreniti, da se odpravijo nepravilnosti, na katere ga je inšpektor opozoril. stva je terjal in povzročil močen vpliv kmečkega prebivalstva v industrijo^ S tem so v socialni strukturi delovnih kolektivov nastale spremembe, za katere pa delovne organizacije niso bile dovolj pripravljene. Zato le počasi uspeva družbena preobrazba »delavca —• kmeta« v industrijskega proizvajalca - upravljalca. Vključevanje novih industrijsko neprilagojenih delavcev terja tej nujnosti prilagojeno politiko njihovega adjustiranja v kolektiv proizvajalcev in upravljalcev. Za aktivno vključevanje novih delavcev, ki še nimajo industrijskih navad, katerih mentaliteta je tuja socialistični komuni, katerih interesi so razcepljeni na dvoje ali več virov dohodkov, je nujno potrebno, da podjetje najdosledneje uveljavi organizacijske in kadrovske kapacitete za reševanje te problematike. Plazar Stane OBVESTILO / t Komisija za družbeno aktivnost žena pri IO sindikalne podružnice in komisije a zaposlovanje žena, mladine in invalidov pri DSP sporočata, da bo v prihodnjih dneh izvedena anketa o delavskemu samoupravljanju za žene, zaposlene v našen» podjetju. Anketa bo anonimna (brez podpisa). Vsebuje vrsto vprašanj s področja dela v podjetju. Strokovno jo je pripravila kadrovska služba, ter jo tudi izvedla. Njen namen je zbrati mnenja in predloge za nadaljnje usmerjanje dela v podjetju, še posebno dela komisij pri reševanju problemov s katerimi se srečuje zaposlena žena. - L. Z. - DRUŽBENI STANDARD K PROBLEMATIKI NEZGOD 26. januarja, se je pripetila v našem podjetju -težka nezgoda z električnim tokom, prva po dolgih letih, ki j-e malone terjala človeško življenje. Okolnosti dm mepo,sredini vzrok, da je prišl-o do te nesreče so takšnega značaja, da smatram za svojo osebno dolžnost, spregovoriti o njih obširneje. K -temu me navaja ne samo ta primer, temveč tudi nekateri drugi pojavi s področja preprečevanja nezgod pri delu ter našega odnosa do te dejavnosti. V naslednjem bom poskušal prikazati kar najbolj zgoščeno, kako se je odvijal ta tragični dogodek s skoraj čudežno srečnim ikioncem. Dva KV — ‘kleparja sta po nalogu svojega delovodje že nekaj dni popravljala pločevinaste prevleke zahodnega deda strehe nad livarno valjev (nad pisarnami obratov o-dstva livarne valjev — Ob steni plavža). Delo sta opravljala po lastni presoji. Po -potrebi sta delala skupaj, sicer pa vsak zase (na razdalji nekaj metrov). Preden nadaljujem, moram povedati, da teče tik ob robu strehe, ki ima rahel naklon, nosilna konstrukcija žerjavne- proge za oba zunanja žerjava livarne. Po zahodni strani te konstrukcije so položeni — nezaščiteno — glavni drsni vodi za ‘dovod el. toka na . oba žerjav-a. Med temi drsnimi vodi, ki so ‘pod napetostjo 500 V in zunanjim robom strehe je ozek prostor, nekakšen ho'dnik, širok 62 cm. Da ponovim: vsega 62 cm širok prostor, omeje-n na eni strani z -nezaščitenimi tokovnimi vodi, na dru-gd stram-i pa z odprtim breznom globine več metrov. Piri tem so tla — streha namreč — iz valovite pločevine, kar še dodatno ‘Otežkoča varno gibanje, obenem pa povečuje ne-va-rns-ot v primeru udara električnega toka. Sedaj ,pa pustimo ponesrečencu, naj sam pove, kako je prišlo do nesreče. Takole pravd: »Tovariš, s katerim sva delala, se je lotil rezanja pločevine. To je takšno opravilo, da mu pri -tem ni bila potrebna pomoč in tako sem ostal brez pravega dela. Odločil sem se, da bom pričel s pripravljalnimi deli za popravil-o na drTrgem mestu. Zlezel sem skozi konstrukcijo -na rob strehe (to je tisti, malo prej opisani ozek prostor) in začel delati. Ko sem tako nekaj časa delal, sem naenkrat začutil strašen udarec. Ne morem reči niti ‘kje sem ga začutil, ali je bilo to na -glavi ali na -rokah, niti točno kaj je pravzaprav bilo. Vem, da sem začel zgubljati zavest. 2e v po‘dzavesti, ko sem zgubljal moči in sem bil na tem da padem, sem se spomnil, da sem na robu strehe in da ne smem pasti z oje. Z zadnjimi močmi sem se leže splazil stran od roba strehe, -nakar sem zgubil zavest.« Tu -bi ponesrečenčev-o p-ripove-d — vsaj začasno — lahko prekinili. Sodelavec je poklical pomoč. Ponesrečeni je prišel kmalu k zavesti, nakar so ga odpeljali v ambulanto. Po nekajurnem ležanju in stalnem zdravniškem nadzoru so ga odpeljali domov; odrej-en mu je bil dvodnevni oidm-or in če ne bo kakšnih posledic, bo lahko zopet začel z delom. Ožganin nima nobenih, ugotovi j eno je le, da je bilo zaradi udara električnega toka delno prizadeto srce (še po dveh urah je imel puls -okrog 110 utripov na minuto namesto okrog 70). To bi bil torej zgoščen opis nesreče same. Za ponesrečenega se stvar -s tem v glavnem — -upajmo — konča. Toda za vse nas, ki smo kakorkoli odgovorni za varnost pri delu, se začne -drugi, resnejši in odgovornejši del. Kako to, ida je lahko prišlo do nesreče? Kje so vzroki, neposredni in iposredlni? Kaj je z zaščitnimi -sredstvi in varnostnimi ukrepi? Kaj je z nadzorom pri delu? Ali ije za nesrečo kriviti morda -tehnično nepravilno odn. nepredpisano izvedbo naprav? In končno ter najvažnejše: Kaj storiti, da se takšna nesreča ne pripeti nikdar več? Vprašanj kar mrgoli. iP-rve poizvedbe na -Licu mesta in pri obeh delavcih -so dale nekaj pomembnih odgovorov in ugotovitev. Da stvar poenostavim, -ne bom -navajal posamezna opažanja, vprašanja, izjave, mnenja i-td., temveč bom samo naštel končne rezultate poizvedb, ki se mi zdijo ‘bistveni. 1. Delavca -sta v ‘tej bližini že delala in -okolje poznata. 2. Delavca s-ta delala brez nadzora, po lastni presoji. 3. Oba vesta, da so tokovne tračnice (drsni vodi) pod napetostjo in -da to predstavlja veliko nevarnost. 4. Za delo -na tem mestu nista dobila od mojstra nobenih konkretnih varnostnih navodil. 5. Ponesrečeni je delal na mestu nezgode neprivezan, torej brez varnostnega pasu ter brez zaščitne čelade. 6. O načinu dela na tem nevarnem mestu se ,ponesrečeni ni predhodno posvetoval z nikomer, niti s sodelavcem. Nadalje še nekaj zanimivih podatkov: — Ponesrečeni je zaposlen v -našem podjetju od aprila 1965. Oib nastopu službe je opravil uvajalni seminar ter prečital »Pravilnik o varnostnih ukrepih pri delu«, ki ga je dobil v uporabo. — Dve uri po nesreči pravi takole: »Se-v-eda sem seznanjen z nevarnostjo, tei .jo predstavlja el. tok, vendar si nisem mislil, d'ai je lahko -tako hudo in da lahko pride t-ak-o nepričakovano«. —- Nadalje: »Ko sem se splazil v tisti kot in pričel delati, na možnost nezgode nisem pomislil.« — In o uporabi varnostnih pasov: »Seveda jih uporabljamo, vendar le takrat, kadar je res nevarno, ker nas ovirajo pni delu«. Kaj pa z napravami; so te v redu? Na streho se pride iz livarne po stopnicah, na začetku katerih je le tabla: »Žerjavea proga. Dostop nezaposlenim prepovedan«. Vrata na vrhu stopnic so običajno odpr-ta ‘in se ne zaklepajo. Del konstrukcije, na kateri je delovišča izdal konkretnih varnostnih navodil tako glede načina dela kot uporabe zaščitnih sredstev; - 2. ponesrečeni kljub temu, da je kvalificiran in je -bil seznanjen s »Pravilnikom o varnostnih ukrepih«; a) ne uporablja radino zaščitnih sredstev; b) podcenjuje nevarnosti, ki mu grozijo pri delu; 3. -sodelavec, čeprav starejši, brez vsakega ukrepanja dopusti, da se njegov tovariš izpostavi življenjski nevarnosti, torej tudi s-am enako podcenjuje možnost nezgode pri delu. Skica delovišča. Križec označuje mesto, kjer je delavec stal v trenutku nezgode. pritrjen drsni vod, -ni posebej ograjen oidn-o-sno zaščiten. Takšno -ograjevanje ne b,i imelo smisla,-ker se ‘tu gibljejo normalno samo žerjavovo-dje ‘in vzdrževalci, tei poznajo okolje -iin varnostne ukrepe, če pa pridejo na streho ikr-ovcii ali kleparji, jih takšna ograja -ne ‘bi mogla zadržati, da ne bi -mogli priti na rob strehe, -zato morajo njihov-i vodje v vsakem primeru poskrbeti za varnost pri delu. Raznih ‘drugih -drobnih opažanj tu ne bo-m našteval. Poskusimo na podlagi iznesenega izvršiti analizo -tega primera. Ugotavljamo: 1. odgovorni delovodja ni pred začetkom -dela na podlagi ogleda Te ugotovitve pa so takšnega značaja, da se kaže ob njih resno zamisliti. Pri tem si -ne morem 'kaj, da ne ‘bi izbrskal na -dan nekega zanimivega podatka, ki je podan v decembrskem poročilu naše HTV službe in govori o letnem številu nezgod v našem podjetju v letu 1961—1965. Takole izgleda ta stvar z nezgodami pri -delu: V letu 1961: 165 nezgod 1962: 145 nezgod 1963: 149 nezgod 1964: 164 nezgod 1965: 196 nezgod K problematiki nezgod (Nadaljevanje z 8. strani) Pred nami je torej rezultat skoraj petnajstletnega organiziranega delovanja na področju preprečevanja nezgod. Niso mi pri rolkah številke, vem pa, da smo vlagali velike vsote *ja nabavo zaščitnih sredstev .in da te vsote stalno naraščajo. Veim, da smo izdelovali pravilnike, poslušali predavanja, 'hodili na seminarje in .sestanke, da so bili vodilni organi naše HTV službe deležni dodatne izobrazbe in specializacije zopet v obliki seminarjev, predavanj, obiskov v sorodnih industrijah v tu- in inozemstvu itd. Vem, da so se vlagala'in se še vlagajo znatna sredstva za tehnično izpopolnjevanje .in zaščito strojev ih naprav. Končni rezultat ob zaključku leta 1965 pa je, milo rečeno, zaskrbljujoč. Će pregledamo samo nekaj mesečnih poročil o nezgoidah, bomo v analizah našli v pretežni večini: — opuščanje varnostnih ukrepov; — propuste pri uporabi zaščitnih sredstev; — osebno neprevidnost; — podcenjevanje nevarnosti. Tako v opisanem primeru ne- ŠOFER JI - AMATERJI POZOR PRED OGLJIKOVIM MONOKSIDOM Zastrupitve z ogljikovim monoksidom niso redke. V zadnjem času je 'kronika zabeležila zaskrbljujoč porast nesreč s tem nevarnim plinom, prav posebno pa še med vozniki avtomobilov. Vozniki .se prav radi zadržujejo v zaprtih in tesnih garažah poleg svojega vozila ali v njem v času delovanja motorja, zaradi nepoučenosti se mnogi izpostavljajo veliki nevarnosti zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki je sestavni del .izpušnih plinov motorjev z notranjim izgorevanjem. Glede na vrsto uporabljanja goriva vsebujejo izpušni plini motorjev 4—7 volumskih odstotkov ogljikovega .monoksida. Poleg omenjenega plina tvorijo zmes izpušnih plinov še: Ogljikov dioksid (CO2) Vodni hlapi (H2O) Dušik (N2) Količinska razmerja plinov, izražena v litrih oziroma volumskih (prostorninskih) odstotkih, nastalih na primer pri izgorevanju 1 kg 74 oktanskega bencina ob dodajanju 14,92 kg zraka (dodatek zraka je nekoliko nizdk) so naslednje: Oglj. monoksid 4861 oziroma Oglj. dioksid 1101 oziroma Vodne pare 1683 1 oziroma Dušik 82101 .oziroma 4,28 volumskih odstotkov 9,61 volumskih Odstotkov 14,66 volumskih odstotkov 71,45 volumskih odstotkov Ogljikov monoksid je plin brez barve, vonja in okusa, po specifični teži je približno enak zraku. Ta plin je izredno strupen, pred njim pa nas ne more ščititi niti plinska maska. Nastaja pri izgorevanju vseh vrst goriv, v posebno velikih količinah pa se razvija, če pri gorenju primanjkuje zraka. Če vdihavamo ta strupeni plin hkrati z zrakom, .se veže podobno kot kisik na hemoglobin (krvno barvilo), .ki ga vsebujejo rdeča krvna telesca. Vendar 'je nagnjenost ogljikovega monoksida do vezanja na hemoglobin 300-krat večja, kot je to primer pri amfiniteti zračnega kisika. Zaradi tega povzročajo že zelo nizke koncentracije ogljikovega monoksida po dolgotrajnejšem vdihavanju popolno lizp odrinjen j e kisika .iz hemoglobina, na njegovo mesto se veže ogljikov monoksid, a posledica tega ‘je zastrupitev. Smrt nastopi, če je blokiranega 60—70 % hemoglobina z ogljikovim .monoksidom. Če vsebuje zrak 0,01 odstotka ogljikovega monoksida je lahko že zmanjšana delovna storilnost človeka, ki tak zrak vdihava. 0,4 % ogljikovega monoksida v zraku učinkuje smrtno v eni uri. Pri manjših koncentracijah dobi zastiFUpljenec vrtoglavico, glavobol, šumenje v ušesih, slabost v udih. Pri večjih količinah nastopi nezavest v pol minute do 2 minute. Barva kože in sluznice postaneta rožnati, zenice široke, na ustih .se pojavi pena, dihanje je počasno, pulz komaj tipljiv, temperatura je izpod normale. Tako sliko zastrupljenja lahko zamenjamo za pijanost. Posledice prebolelega zastrupljenja .so tako različne psihoze, dezoriantacija in pomanjkanje razsodnosti. Prvo pomoč nudimo zastrup-ijencu tako, da ga prenesemo na sveži zrak, mu odpnemo obleko in izvajamo umetno .dihanje z vdihavanjem kisika in 7-odsto.t-nega ogljikovega dioksida. Pri reševanju je potrebna skrajna previdnost, da se reševalci ne zastrupijo! V nujnih primerih zastrupitve z ogljikovim monoksidom, kjer ponesrečenca pp 2 urah ne spravimo k sebi je nujna takojšnja zdravniška pomoč, kjer bo zastrupljenec .dobil transfuzijo krvi. Če povzamemo navedene podatke in pojasnila V zvezi z '(Nadaljevanje na 10. strani) zgode dne 26. januarja kot v velikem številu ostalih nezgoid zasledimo torej pojave, ki govorijo o .nekakšni neprizadetosti odnosno nezainteresiranosti ali če hočete, pomanjkanju discipline in čuta odgovornosti tam, kjer pride do .izraza osebni faktor. Ko smo pred mnogimi leti gradili sistem HTV službe v našem podjetju, sem se osebno siicer ogreval za tako imenovani inšpektorski sistem, ki daje HTV organom določena pooblastila za ukrepanje na licu mesta, s čemer pa .seveda ne trdim, da sem .tega mnenja še danes. Takrat je prevladovalo mnenje, da se je treiba posluževati humanejših metod, to je vzgoje in prepričevanja. Na tej osnovi je bila nato .izdelana celotna organizacija, tako centralna kot tudi po obratih po .tako osvojenih .načelih se je in se še odvija naše delo. Toda ali se danes še vedno v polni meri zavedamo, kakšne dolžnosti smo s tem sistemom prevzeli? Ali te dolžnosti tudi izvajamo? Ali je naše vsakodnevno bdenje nad varnostjo pri delu inavdostojni višini, ki ustreza našim obvezno- stim in vloženim materialnim sredstvom? Odgovor na to vprašanje, bi presegel okvir mojega pisanja. Bojim .se, da tudi ne ho najbolj lahek, saj je takšno vprašanje mnogo .laže .postaviti, kot .pa nanj odgovoriti. Vendar smatram, da je sedaj, ob začetku leta, ob sestavljanju letnih programov, pred letnimi konferencami naših množičnih organizacij še prav posebej pravi čas, da se o teh .stvareh resno pogovor,imo. Občutek imam namreč, da so naša prizadevanja — v povprečju seveda — močno zbledela ter so potrebna krepkih pretresov in osvežitev. Posta vijena vprašanja predstavljajo obenem tudi komentar k težki .nezgodi 26. januarja letos. Ne slučaj, sreča ali smola, trenutno razpoloženje in drugi trenutni faktorji, temveč stalno sistematično delo na vseh instancah, od vodstva HTV službe do zadnjega člena v verigi HTV komisij po obratih. To mora biti osnova našega dela. Osnova v praksi, ne na papirju. Srečko Krajnc LANI MANJ POŽAROV Letošnji občni zbor gasilcev, katerega so imeli 22. januarja, je potekal v znamenju kritične ocene tako delovanja društva, izobraževanja, preventive in požarne varnosti tako v tovarni kot tudi izven nje. Poročila, katera so podali funkcionarji društva, so bila dobro in skrbno pripravljena še posebno zaradi kritične obravnave pomanjkljivosti glede udeležbe na vajah in požarne varnosti v podjetju. Posebno zanimivo je tehnično poročilo poveljnika društva iz katerega je razvidno celotno operativno delo. Temeljita analiza ukrepov, ki jih je storilo društvo ali gasilska služba pokaže, da je bilo v letu 1965 25 primerov požarov torej kar 23 manj kot leto prej. Celotna škoda, katero so požari povzročili leta 1965, znaša 330.000 starih dinarjev. Požari so bili s pravočasno intervencijo pogašeni takoj v začetku, sicer bi bila škoda mnogokrat večja. Glavni vzroki za nastanke požarov so malomarnost in neprevidnost ter neupoštevanje gradbenih predpisov. Gasilci pa niso sodelovali samo pri gašenju, tem- več so èrpali vodo iz ogroženih obratov, reševali pri poplavi, sodelovali na drugih gasilskih akcijah. Občni zbor je temeljito obravnaval celotno požarno varnost v podjetju, na tej osnovi pa je sprejel nekaj sklepov, ki naj stanje v bodoče še zboljšajo. Društvo ima v svojih vrstah 96 članov, od tega mnogo mladine, katera se postopoma seznanja z delom in nalogami društva, posebno pa z napravami za gašenje požarov v tovarni. Glede orodja in opreme je občni zbor bil mnenja, da je to potrebno stalno izpopolnjevati, da nas nesreča ne iznenadi, posebno potrebno je za potrebe .gašenja nabaviti novo gasilsko črpalko »Rosenbauer«, ker so sedanje razen »SORE« zaradi pogostega črpanja umazanih voda v obratih, dotrajale in nesigurne. Za črpanje umazane vode 'pa se naj nabavi posebna črpalka. Na tem občnem zboru je društvo izvolilo nov upravni odbor, katerega bo vodil dipl. str. ing. Slavko Plevnik, operativno vodstvo pa je bilo zaupano tov. Krumpak Stefanu. — M. A. — ONESNAŽENJE OZRAGJA IN ZDRAVJE b S M ti Onesnaženje zraka s škodljivi plini, parami in aerosoli postaja vse večji zdravstveni, ekonomski in socialni problem, zlasti v državah z zelo razvito industrijo. Zrak onesnažujejo predvsem industrija, promet in gospodinjstva. Problem onečišćenja atmosfere se : kot javno zdravstveni problem javlja prvič 1273. leta v Londonu, ko je izšla znamenita uredba o dimu (antismoke ordinance) ki je prepovedovala uporabo premoga, ki daje sdjast dim, ker je to smatralo škodljivo za zdravje. V atmosferi vseh posebno še industrijskih naselij po pravilu obstojajo večja ali manjša onečiščenja ozračja. To so predvsem prah in plini organskega in anorganskega porekla. Na splošno se danes govori o aerosoli in se pod tem imenom razumejo atmosferska onečiščenja, ki nastajajo na različne načine in se tudi v zraku nahajajo v različnem agregatnem stanju. Tako govorimo o prahu, dimu, megli, kar se vse lahko v ozračju najde pri najrazličnejših postopkih in operacijah kot so npr. drobljenje, eksplozije, izparevanja metalov, galvanizacija, elektroliza, izgorevanje organskih snovi in podobno. Najpogostejši onečiščevalci ozračja so torej med trdimi delčki silicij, kalcij, natrij, aluminij, železo, svinec, cink, kadmij ter najrazličnejše oglikovodikove spojine, katerim se danes tudi pripisuje karcinogeni učinek. Med plinskimi onečiščevalci se najpogosteje omenjajo žveplov dioksid, žveplov oglik, klorov vodik, amonijak, fluoriti, aldehidi in oglikov monoksid. Koncentracija tujih substanc v zraku je odvisna od stopnje zračnega onečišćenja ter hitrosti njegovega prečiščevanja. Važno vlogo igra vrsta goriva in pa stopnja izgorevanja, to samo pa zopet zavisi od načina kurjenja, ki se uporablja v industriji in v gospodinjstvih. Tako obstojajo znatne razlike v onečiščenju pri uporabi oglja, nafte, mazuta in drugih goriv. Količina žvepla je npr. važna pri koncentraciji žveplovega dioksida v zraku, na drugi strani pa manjka koncentracija ogljika v premogu, da več pepela in katranskih produktov v dimu, zlasti pri nepopolnem izgorevanju. Dim, ki nastaja pri gorenju koksa ne vsebuje skoraj nobenih katranskih proizvodov, imamo pa tu, več pepela- Poleg že naštetega pa ne smemo pozabiti, da tudi relief zemljišča in pa klimatski faktorji znatno vplivajo na koncentracijo onesnaženja ozračja. Čiščenje atmosfere zavisi od gibanja zrakg, t. j. od vetrov, ki raznašajo in tako razredčujejo onečiščenja tor od padavin, ki izpirajo in. odnašajo na zemljo tuje substance iz zraka. Tako smo prišli do novega pojma do makroklime, ki predstavlja skupek sprememb, ki se javljajo tekom leta v atmosferi določenega področja. Na podlagi različnih temperatur, relativne vlažnosti, sončnega žarče-nja govorimo lahko o dnevnih, mesečnih in nazadnje letnih razlikah posameznih klimatskih faktorjev, tako da lahko določamo pod kakšnimi pogoji pride do večjega ali manjšega onesnaženja ozračja. Če so torej topografske in meteorološke prilike neugodne, količina onesnaženj pa prevelika lahko pride do pravih katastrof. Ne bo odveč če omenimo samo najvažnejše. V Dono-ri Pensilvanija je v 4 dneh oktobra 1948 umrlo 20, obolelo pa 7.000 ljudi. 1950 je v Mehiki v Poza Rica v enem dnevu umrlo 22 ljudi, obolelo pa 320. V Londonu je od 5. do 8. decembra 1952 umrlo 4.000 ljudi, število obolelih pa je bilo tako veliko, da niti ni na razpolago o tem točnega podatka. V vseh treh primerih so bili glavni vzrok neugodne klimatske prilike in pa zračna onečiščenja, najbolj prizadeti pa so bili starejši ljudje, bolani in invalidi. Poleg akutnega delovanja v glavnem na sluznice dihal tudi pri kroničnem delovanju atmosferskih onečišćen j na ljudi stopajo v ospredje zlasti draženja dihalnih organov, v zadnjem času tudi vedno bolj spravljajo pljuč- nega raka v zvezo z raznimi organskimi onečiščevalci kot so to benzpiren, ki so ga dokazali pri meritvah v vseh večjih ameriških mestih, kjer so tudi statistično dokazali večje število rakastih obolenj pljuč. Poleg tega direktnega delovanja zračnih onečišćen j pa lahko govorimo tudi o indirektnem, ki je mnogotero. Naj omenimo samo korozivno delovanje žveplovega dioksida na metale in gradbeni material in s tem v zvezi hitrejše propadanje hiš in industrijskih objektov, izgubo dnevne svetlobe zaradi otežkočenega prodiranja sončnih žarkov do zemeljske površine in js tem povečanih izdatkov za umetno osvetlitev, ekonomsko izgubo zaradi nepopolnega izgorevanja in neizkoriščanja odpadnih produktov (kot primer samo to, da je količina žveplovega dioksida, ki gre iz dimnikov v ozračje trikrat večje kot celotna svetovna proizvodnja žveplene ki-slinej, škodljivo delovanje na živali in rastline ter neprijeten duh, ki ga onečiščenja v zraku lahko dajo. Vse industrijske države že imajo sprejete zakone o dovoljenih koncentracijah atmosferskih onečišćen j in tudi naša država se je s sprejetjem zakona o varstvu zraka pred onesnaženjem uvrstila v vrsto onih, ki že skrbijo za nadzorstvo atmosfere s stalno kontrolo zračnih oneči- ščenj. Naš temeljni zakon o varstvu zraka pred onesnaženjem točno precizira, na katere stvari je pri tem misliti in tudi pravi, da je varstvo zraka pred onesnaženjem dolžnost družbeno političnih skupnosti delovnih in drugih organizacij ter občanov. Posebna pozornost je tu posvečena graditvi industrijskih objektov in zaščiti stanovanjskih delov naselij. Občine, v katerih so objekti in naprave, ki izpuščajo v zrak škodljive snovi morajo organizirati kontrolo čistoče zraka nad svojim ozemljem. Problematiko zračnega onesnaženja raziskuje tudi svetovna zdravstvena organizacija in so njeni eksperti priporočali naslednji način raziskovalnih del. 1. Treba je ugotovitivrsto, količino in razporeditev snovi, ki onesnažujejo zrak (kvaliteta in kvantiteta). Do danes je ugotovljenih preko 100 snovi, ki uhajajo iz industrijskih objektov, prevoznih sredstev ter onesnažujejo zrak. Od teh sta najpogostejša žveplov dioksid in pa dim. 2. Ugotoviti je treba meteorološke faktorje, ki vplivajo na stopnjo onesnaženja zraka (vetrovi, padavine itd). 3. Zasledovati dejansko stanje onečiščenja zraka. 4. Proučevati učinek onesnaženja na ljudi, živali in rastline. (Nadaljevanje na 11. strani) ŠOFERJI - AMATERJI (Nadaljevanje z 9. strani) vzroki in posledicami zastrupitve z ogljikovim monoksidom in če hočemo, gledajoč z vidika hitro naraščajoče motorizacije, čimbolj preprečiti te nesreče med vozniki motornih vozil, pridemo do zaključka, da pač obstojajo določeni‘preventivni ukrepi in varnostne mere, sag gre tu le za napotke in nasvete, ki pa naj bi se jih seveda vozniki dosledno pridržavali, V prvi vrsti je prav nepoučenost osnovni vzrok ocenjenim nesrečam. Ne ogrevajte motornega vozila v garaži! Zaradi hudega mraza zunaj je ogrevanje .motorja v toplejši garaži vabljivo, saj bi pri tem prihranili na času in gorivu. Toda to je lahko za šoferja oziroma voznika usodno! Pri izgorevanju pol litra bencina pa izhaja z izpušnimi plini 150 litrov ogljikovega monoksida. Če vzamemo povprečno kubaturo garaže za eno vozilo (npr. Fiat 750) približno 20 do 25 m3, potem je v tem prostoru, seveda če je zaprt, po 20 minutah že tako visoka koncentracija (6,5 do 7 %) CO, da nastopi smrt zaradi zastrupitve tako rekoč momentalno. Še celo v 3 do 4-krat prostornejši garaži bi po 20 minutah prišlo do zastrupitve z znaki omotičnosti in hudega glavobola, ali pa bi celo nastopila nezavest. Popolnoma brez nevarnosti bi bili šele v zelo velikem prostoru preko 1000 m8, vendar tudi v tem primeru le omejeno število ur. Ne popravljajte raznih okvar pri vozilu v zaprti garaži v času delovanja motorja! Pri delu je voznik vedno tako zavzet, da pozabi na čas in na nevarnost, ki mu preti zaradi zastrupitve. Smrt ga doleti zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ne da bi se tega zavedel. Popravljajmo vozilo na prostem ali v zelo velikem in dobro zračnem prostoru!. Ne posedajte iz kakršnihkoli razlogov v vozilu v zaprti garaži v času ko motor teče. Neizkušenemu in utrujenemu vozniku se zaradi opravljene vožnje prileže morda posedeti za trenutek in se ogreti v vozilu — pri tem pa pozabi ali pa namerno ne izključi motorja. Zaradi utrujenosti ga v trenutku premaga spanec, -ki ga vodi v smrt. Vzrok, da ostane voznik v vozilu, ki ga pripelje v garažo, je morda tudi količina al» . kohola, ki ga je navkljub vsem predpisom zaužil. Vendar so taki primeri praktično zelo redki, če že ne nemogoči, če pomislimo, da je najosnovnejše in najstrožje, kar je zahtevati od voznika-šo-ferja — treznost! Posebno nevarnost predstavlja uporaba etiliziranega bencina (98 oktamov) tako pni prevozu, čiščenju itn popravilu naprav. Pri takem delu moramo paziti, da ne vdihavamo hlapov etiliziranega bencina in da se s -tem bencinom ne polijemo. Številni smrtni primeri nas na -to nevarnost resno opozarjajo. Vozila smemo s tem gorivom oskrbovati le na bencinskih črpalkah, prepovedano je nalivati bencin v vozilo z vedrom in lijakom kot tudi nositi 'bencin v odprtih posodah. Prepovedano je z -usti prepihovati napravo za dovajanje bencina injsesati bencin s pomočjo cevke iz ene v drugo posodo. Uiporaba stiliziranega bencina za pranje in čiščenje kakršnihkoli predmetov je najstrožje zabranjeno. Ob -strogem pridrževa-nju teh navodil in pravil bi bile zastrupitve z ogljikovim monoksidom in bencinskimi hlapi med vozniki motornih vozil praktično nemogoče. -G. F.- -K. Š,- IZOBRAŽEVANJE Po zaključnem tečaju so v januarju tega leta opravili izpit za kurjača parnih lokomotiv na industrijskem tiru tovariš Burič Mirko, Debeljak Stanko, "Golob Ludvik, Hrastnik Rudolf, Kiafco-čar Srečko, Lončar Franc, Mlakar Jože, Senica Ivan in Zleder Franc za -podkurjača pa Pilfco Martin. Tečaj iz signalno prometnih predpisov je obiskovalo 14 slušateljev in uspešno opravilo izpite. Za potrebe proizvodnih obratov je 10. januarja tega leta pričel tečaj za žerjavovoidje. Obiskuje ga 19 kandidatov. Tečaj bo trajal 4 mesece in pol. Tečajniki so liz elek-tropravža, jeklarne, livarne siive litine, livarne valjev, lOfodelovalniee valjev in s prometa. Letos zaključujejo 3-letno šolanje kandidati za poklic livar-jev-kaluparjev. Teoretični del pouka iso zaključili v soboto, 19. februarja tega lata. Zaključni iz? pit iz teorije in prakse bo v maju GIMNAZIJCI NA PRAKSI Pri obravnavanju nalog reformirane gimnazije in sodobne splošne izobrazbe, ki naj jo posreduje, ne mioiremo mimo uvedbe tehnične vzgoje z delom v proizvodnji, kar je nova pomèmb-, na vzgoijno-izoibraževalna komponenta. S to razširjamo pojem splošne izobrazbe, ki naj jo posreduje gimnazija. Splošne izobrazbe si v današnjem času ne moremo zamisliti brez splošne tehnične kulture. Pri tem mislim na razumevanje proizvodnega procesa in z vključevanjem m-la- našmje civilizacije in tehničnega napredka. V primerjavi z delovno in tehnično vzgojo v osnovni šoli je . cilj tehnične. vzgoje v gimnaziji An. vključevanja učencev v delo v proizvodnji, da se na vdšjii ravni neposredno spoznava s proizvodnjo, njeno .strukturo, vsebino lin oblikami funkcioniranja. Tega se je v celoti zavedala tudi celjska gimnazija, ki je v ta namen poslala učence tretjih razredov .na -prakso v podjetja v občimi Celje. dega človeka vanj, na pravilno vrednotenje dela v proizvodnji, na sposobnost ravnanja z instrumenti in orodji, na -de.lov.nfe navade In delov-no kulturo sploh. Tehnično izobraževanje, ki seveda v gimnaziji ne more biti tako pokldcno-strokovno usmerjeno kot v strokovni šoli, je nujna potreba splošno izobraženega človeka v katerem kotli poklicu v sodobnem življenju, v dobi da- Naše podjetje je sprejelo 28 učencev in -sicer 15 fantov in 13 . deklet. Zaradi specifičnih pogojev dela v našem podjetju, smo jih razdelili po obratih — oddelkih itn sicer -talko, da smo fante dali na bolj zahtevna in fizična dela, dekleta pa v strokovne službe. Izbrali smo dela, -na katerih naj bi si pridobili č-imboljši vpogled v tehnologijo -proizvodnje in organizacijo -dela oziroma podjet-(Nadaljevanje na 12. strani) tega leta. Šolo obiskuje 14 kandidatov. 2e v novembru 1965 smo pričeli z 2-mesečmiim pohtičnian tečajem za samoupravljale e, ki sta ga v decembru uspešno dokončali prvi dve skupini. V ponedeljek, 1-4. februarja je pričela politična šola za drugi -dve skupini. V prvih -dveh skupinah je bilo zajetih 58 slušateljev, medtem ko je sedaj zajetih 70 članov naše .delovne organizacije. Od naših štipendistov je lani dokončalo šolanje: Marinšek Marjan, na II. stopnji pravne fakultete. Seda-j stažira v pravni službi. Šuklj e Aleš, na H. stopnji fakultete za naravoslovje in tehnologijo — oddelku za metalurgijo. Spomladi bò odšel na odslužitev kadrovskega roka v JA. Plazar .Stane, na Višji šoli za socialne .delavce. Sedaj stažira v kadrovskem' sektorju. G-oršek Martin, na I. stopnji tehniške fizike. Stažiral je v razvojnem oddelku,. jeseni pa odšel na odslužitev roka v JA. Sadar J-ože, na I. stopnji ekonomske fakultete. Zaposlil se je v -drugem po-djetju, dolžino štipendijo pa povrnil. Kojniik Avgust, na kemotehai-š-ki šoli v Rušah. Sedaj stažira v kemičnem laboratoriju. Mernik Silvo, na kemotehniški .šoli v Rušah.. Sedaj stažira v kemičnem laboratoriju. J-urkovšek Ivan, na metalurškem .odseku tehniške šole v Ljubljani, Šolanje'nadaljuje, štipendija v izterjavi. Plevnik Peter, na istem oddelku kot Jurtkovšek. Šolanje nadaljuje. Štipendija v izterjavi. Imeli smo nekaj primerov predolgega zavlačevanja študija, kar pomeni neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Ker se tudi po Tazg-ov-oru na seji kadrovske komisije DSP niso vsd štipendisti držali pogodbenih obveznosti, -smo odstopili -od pogodbe in zahtevali povrnitev izplačanih zneskov štipendije in kredita v 12 primerih in sicer pri 6 viscrkošiol-cih, 5 višješolcdh in pri 1 srednješolki. Med temi sta -tudi -dva -primera, ko sta štipendista opustila študij in odšla v inozemstvo, ne da ibi poprej o tem obvestila štipenditorja, -to je našo delovno organizacijo. Tudi -sedaj se ne javljata. V lanskem letu srno zaradi povišanja stroškov šolanja, zlasti pa prehrane in s-tanovanja dvakrat povišali štipendij-o in sicer s prvim -januarjem 1965 za 3000 din, od 1. oktobra 1965 pa še za 4000 din, mesečno linearno. Študentom v Ljubljani smo, kijer se je le dalo, oskrbeli stanovanja v študentovskem naselju. V tem naselju imamo plačanih 10 ležišč, stanuje pa tam 11 študentov, ki so še naši štipendisti, medtem ko smo pri treh že odstopili öd pogodbe, kako-r že p-rej omenjeno. Studijski pogoji so v naselju» mnogo ugodnejši, razen tega pa tudi cena stanovanja in prehrane. ONESNAŽENJE OZRAČJA IN ZDRAVJE (Nadaljevanje z 10. -strani) 5. Ugotoviti ekonomsko socialno škodo zaradi manjše produktivnosti: izgube zaradi bolezni, nesreč, invalidnosti in smrti. Škodo na zgradbah, opremi, na sredstvih za delo, povečanje izdatkov za čiščenje in pranje, izgubo zaradi zmanjšanega turizma, izgubo zaradi uhajanja surovin, prahu in plinov. Zavod za. zdravstveno varstvo v Celju si je zadal za nalogo; da začne s to vrstno dejavnostjo na teritoriju ožjega območja mesta Celja in Štor in to po iazah dela. Prva taza naj bi obsegala meritve ozračja, ker ni mogoče ugotoviti vpliva onesnaženja atmosfere ljudi, ne da bi prej poznali količino in razporeditev glavnih onesnaževalcev ozračja. To delo pa zahteva skupnega sodelovanja strokovnjakov najrazličnejših področij zdravnikov, meteorologov, toksikologo-vo, inženirjev, statistikov in drugih. Tako postane kompleksen problem atmosferskih onečiščenj enostavnejši. Razumljivo pa je, da je treba zagotoviti tudi dovoljno število aparatur za stalno jemanje vzorcev zraka, urediti je treba klimatološko postajo, postaviti je treba več postaj za merjenje temperature in vlage na različnih višinah in podobno. Vse to pa zahteva izredno mnogo dobre volje in pripravljenosti za sodelovanje z občinskimi organi, predstavniki industrije in končno s komunalnim zavodom za socialno zavarovanje, ki morajo predvideti in pa tudi zagotoviti zadostna sredstva za izvajanje tega prepotrebnega dela, ker zdravstvena služba sama teh sredstev ne premore. Le temeljite raziskave in na podlagi njih izvršene sanacije na tem področju bodo lahko tekom let pokazale, da je bilo to delo potrebno, Statistika sama bo pa dala dokončen odgovor na mnoga zastavljena vprašanja s področja onečišćenja ozračja in bo sigurno dokazala povezavo med tem, kaj ljudje vdihavajo in njihovim zdravjem. Dr. B. Hrašovec Na podlagi 2. odstavka člena 146 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih (TZDR —• Uradni list SFRJ, št. 17/65), je za čas do uveljavitve novega Pravilnika o delovnih razmerjih, delavski svet podjetja Železarne Store sprejel na svojem rednem zasedanju dne 27. 1. 1966 naslednji ZAČASNI SKLEP po katerem se v Železarni Štore urejujejo odmori, počitki, dopusti in drugo obliko odsotnosti z dela. 1. Odmor med delom 1. člen Odmor med rednim delovnim časom traja 30 minut in ga delavci, ki delajo poln delovni čas, koristijo po razporedu, katerega določijo delavski sveti enoit, vendar ne na začetek ali konec predpisanega delovnega časa. 2. ičlen V času odmora se delavci ne smejo odstraniti iz podjetja. Vsa določila o odgovornosti delavcev za redni delovni čas veljajo tudi v času odmora. 3. člen Odmor izven določenega razporeda odredi po potrebi delavčev neposredno pristojni vodja dela. 4. .člen Delavec, ki dela v .skrajšanem delovnem času, lima pravico do odmora skupaj z ostalimi delavci. Ta odmor se mu šteje v delovni čas. 5. člen Odgovorni predpoisltavilijierti delavec nuora podrejenim omogočiti, da koristijo ofdlmor. 2. Dnevni počitek, tedenski počitek 6. člen Delavec ima pravico do dnevnega počitka med dvema zaporednima delovnima dnevoma. Dnevni počitek traja najmanj dvanajst ur. 7. člen Delavec Ima pravico do tedenskega počitka, ki traja najmanj 24 ur in je praviloma nedelja. Delavski svet enote sprejme sklep, da se za dan tedenskega počitka določi kak drug dan v tedinu, če narava in razpored dela narekujeta to potrebo. Če je nujno, da delavec dela na dan svojega sicer odrejenega tedenskega počitka, mu pripada za tak počitek en dan v istem ali naslednjem tednu. 8. člen Tigti predpostavljeni delavec, ki v smiisilu tega pravilnika dolacene pravice koriščenja tedenskega počitka onemogoči svojim podrejenim delavcem, krši dieloivmio dolžnost. 3. Letni dopust 9: člen Delavec pridobi pravico do letnega dopusta po enajstih mesecih nepretrganega dela. Delavec ima praviqo koristiti dopust Vsako leto, če medtem ne prekine dela. Za prekinitev dela se ne šteje, če je delavec pri prehodu iz druge organizacije napravil presledek do treh delovnih dni. 10. člen Delavcu, ki je nastopil delo v Železarni Štore, prej pa je delal v drugi organizaciji, ne pripada v tistem letu letni dopust v Železarni Štore, če je v prejšnji organizaciji pridobil pravico do koriščenja dopusta. Izjemoma lahko pristojna komisija za sklepanje delovnih razmerij odloči drugače. Na osnovi takega sklepa mora kadrovski sektor izdati odgovarjajočo odločbo. Tl. člen Delavcu, ki mu preneha delo v Železarni Štore, je trelba omogočiti, da pred prenehanjem dela izrabi svoj letni dopust v roku, določenem? s tem pravilnikom. Rok, ki je določen za prenehanje dela, ne more hiti podaljšan zaradi dopusta, na katerega je prizadeti delavec upravičen. 112. člen Letni dopust delavca traja najmanj štirinajst, a največ trideset delöWniih dni. Pripadajoči letni dopust se ugotovi po naslednjih kriterijih: a) po analitični ocenitvi delovnega mesta; b) za delovno dobo,- c) za posebne pogoje; f d) za posebne socialne pogoje. Ad A) Osnove za odmero letnega dopusta po analitični ocenitvi: grupa točke dni dopusta I. do 200 2 II. 201 do 300 3 III. 301 in več 4 Ad B) Osnove za odmero letnega dopusta po delovni dobi: razred * dlelpvma dlojha dni diopusita d. do 5 let 10 2. od 5 dio 1(5 15 3. od 15 do 25 20 4. od 25 tdo 30 25 5. nad 30 27 Tabela kritarj ev A + B: A I A 11 A III B 1 12 13 14 B 2 1(7 18 10 B 3 22 23 24 B 4 27 28 29 B 5 29 30 30 Ad Cj Posebni pogoji: Delavski sveti enot razpolagajo z dodatno kvoto dni za dopuste, ki jo dele samostojno, upoštevaje predvsem naslednje kriterije: — redno izmensko .delo (tudi ponoči; — posebno težko fizično delo ali drugi izredno .težki pogoji dela; — poisebna prizadevnost in uspeh pri delu. GIMNAZIJCI NA PRAKSI (Nadaljevanje z Tl. strani) ja. Pripravili smo jim program za 12-dnevmo prakso, tako da smo jih na (tridnevnem uvajalnem seminarju seznanili z razvojem, organizacijo in (tehnologijo podjetja, nato pa razdelili na njihova delovna mesta po programu prakse. Prvotna bojazen, da bomo v času njihove prakse naleteli na težave pri njihovem delu, se niso niti pojavile. Učenci, ki so stopili med delavce, so kaj hitro navezali stike z njiimii lin s svojo prizadevnostjo osvojili simpatije vseh. Tako delovno vzdušje med praktikanti in proizvajalci je v polni meri pripomoglo k dvigu splošne izobrazbe din dopolnitve tehnične vzgoje mladega človeka. Spoznavanje dela v proizvodnji je marsikateremu pripomoglo k odločitvi in izbiri nadaljnjega študija ali poklica. (Mislim, da mi ni treba podrobneje analizirati to prakso, saj so njihovi predpostavljeni Izrazili vso pohvalo in si takšnih sodelavcev — praktikantov še želijo. Kaj so učenci dosegli in pridobili v tem času, pa nam pričajo njihove izjave. Stane Flander. Upam, da smo dosegli svoj namen predvsem po zaslugi sodelavcev, ki so nas ljubeznivo sprejeli z razumevanjem do mladih. Božidar Hering. Zadovoljni odhajamo v šolo, saj so nam nudili v tovarni vse kar smo želeli. Tatjana Kocjan. Čeprav nam je bil čas kratko odmerjen, smo precej pridobili na področju kemije. Ana Kolar. Zopet bomo pričeli s šolo, a spomin na (dneve v tovarni nam bo ostal. Vojka Zabukovšek. Nedvomno smo si v štorovski železarni pridobili nekaj, kar nam bo v šoli in v poznejšem življenju koristilo. Anica Ocvirk. Če se spomnim nazaj in preletim dneve, ki sem jih preživela v štorovski železarni, moram priznati, da je bilo lepo, lepše (kot sem sii predstavljala. Veliko novega sem videla, še več slišala. Za spoznanje bogatejša z znanjem o železarni odhajam v šolo z najlepšdmd vtisi. Vengust Anton. Od železarne se bom ločil nekako težko, saj sem se v njej seznanil s procesom v naših tovarnah. Delovni (kolektiv nas je sprejel lepo in smo se počutili kot enakopravni člani delovnega kolektiva. Železarna mi bo za vedno ostala v spominu. Trud, ki so ga vložili delavci pri strokovnem izpopolnjevanju gimnazijcev je s temi priznanji bogato poplačan. Dokazali smo, da kijufe težkim pogojem dela, zastarelimi stroji in zahtevam proizvodnje, znamo tudi pomagati tistim, ki si želijo znanja. In prav je tako. Ad D) Posebni socialni pogoji: Delavci, ki izpolnjujejo posebne socialne in druge pogoje, določene s tem pravilnikom, so upravičeni na dodatek letnega dopusta in sicer: a) delavka z enim ali več otroki do 7 let starosti ima pravico na 2 dni dopusta; b) aktivnim udeležencem NOV in internirancem pripada glede na trajanje njihove udeležbe v NOV ali internaciji: od leta 1041 5 dni od leta 1942 ' 4 dimi od leta (1943 3 idlnli od leta 1944 2 dni Aktivna udeležba v NOV ali internaciji se dokazuje praviloma s podatki v delovni knjižnici. c) invalidom: nad 40 do 60 % 3 dpi dio 40 % 2 idlnli nad 50 % 4 dni Invalidnost mora biti ugotovljena z oidlooho pristojnega organa. 13. član Kadrovska služba podjetja izdela spisek o dopustih posameznikov v pogledu kriterijev A), B) in D). Spiske dostavi DSE zaradi izdelave terminskih razporedov, 30 dni pred pričetkom leta. 14. člen Višina skupne kvote dni po kriterijih C, s katero razpolagajo posamezni DSE, znaša: a) za proizvodne, vzdrževalne in pomožne obrate največ povprečno 3 dni na zaposlenega; b) za strokovno-administrativne službe, združene v DSE uslužbenci pa povprečno 1 dan na zaposlenega. DSE, ali po njim imenovana komisija, fci mora imeti 5 članov, dele kvoto dodatnega dopusta, upoštevajoč kriterije po C, tako da določijo za posameznike: — pod a) navedenih obratih od 0 do 6 idni — pod b) navedenih službah od 0 do 2 dni. O razdelitvi dodatnih idnii dopusta na posameznike morajo enote obvestiti kadrovsko službo najkasneje do 1. decembra tekočega leta za naslednje leto. 15. člen Delovna ali organizacijska 'amata izdela terminski razpored koriščenja dopustov po posameznih delavcih. Razpored mora biti objavljen na oglasni deski 'delovne ali organizacijske enote ali z individualnimi obvestili na delavca. Obvestilo iz prejšnjega odstavka služi kot dokaz o 'tem, da je delavcu bilo omogočeno koriščenje letnega dopusta. 16. člen Delavci imajo pravico ugovora glede na odmero letnega dopusta, če menijo, da so njihove pravice iz člena 12. in drugih tega pravilnika bile kršene. Ugovor vloži prizadeti delavec na upravni odbor podjetja. 17. člen Delavec ima pravico, da 'izkoristi letni dopust neprekinjeno: le na njegovo zahtevo odnosno z njegovim pristankom lahko vodja delovne enote ali vodja sektorja odobri koriščenje letnega dopusta v dveh delih. ^ -18. člen Višino osebnega dohodka za čas letnega dopusta določi Pravilnik o oblikovanju in razdeljevanju sredstev za osebne dohodke. 19. člen __; Čas, ko je-delavec odsoten z dela po kakršni koli osnovi, dioloče-ni v pravilniku o delovnih razmerjih, ki se prizna v delovni staž, se ne more všteti v letni dopust, ki delavcu pripada po osnovah in merilih tega pravilnika. 20. člen Delavcem, ki dio konca lata, za katerega se idioiloča leitni dlopusst, še niso. stari 18 let, se določi letni dopust po osnovah, določenih s tem pravilnikom ter posebnim dodatkom 7 delovnih dni. - . 21. člen Delavcui ki odhaja na pdsiuženje vojaškega roka, pa še ni izkoristil pripadajočega letnega, dopusta, se omogoči -pred odhodom koriščenje rednega letnega dopusta. : V,. . . ~ 22. člen Če- delavec v času letnega dopusta zboli, se čas odobrenega bolovanja ne šteje v letni dopust. 23. člen Dolžina letnega dopusta, odmerjena po osnovah na staž (B), se določa na delovno dobo, ki jo je (delavec izpolnil do konca leta, za katerega se mu odmerja dlopust. 24. člen Mirno dokončne razporeditve lahko delavec koristi svoj dopust le v primeru, če o tem doseže sporazum z vodjem delovne oziroma organizacijske enote. 25. člen Pri določitvi razporeda je upoštevati delavčeve želje glede na termin koriščenja dopusta v mejah možnosti, fci jih 'dopušča idletovini proces in naloge družbenega plana podjetja. Mimo razporeditve po gornjem -odstavku 'ima delavec pravico, da en idan svojega letnega dopusta izrabi (tisti dan, kd ga odredi sam, vendar v soglasju z vodjo enote. 26. člen Kakršnokoli koriščenje rednega dopusta mimo razporeditve in brez .sporazuma iz prejšnjih členov, pomeni neopravičenio izostajanje z deda in kršitev delovne dolžnosti. 27. člen Delavec, ki ni koristil letnega dopusta, čeprav mu je bilo to omogočeno v skladu z določili tega pravilnika, ni upravičen zahtevati nadomestila za neizrabljeni letni dopust in mu ga podjetje tudi ne nuore plačati. 28. člen Delavec sme koristiti letni dopust, ki mu pripada za posampzno leto tudi začetkom prihodnjega leta, vendar le pod pogojem, da začne koristiti dopust najkasneje zadnji dan tekočega leta. 29. člen Od delavca ni mogoče zahtevati, da prekine dopust, ki ga je že nastopil razen, če gre za opravljanje del, ki jih narekuje višja sila ali nujnost posla, za katerega je prisotnost delavca neobhodinio potrebna.. V takem primeru ima delavec pravico, da mu podjetje povrne stroške prevoza in drugo škodo, ki jo ima s tem v zvezii (povrnitev že plačanih penzionskih uslug in podobno). Delavca 'lahko odpokliče z dopusta tisti, ki mu je dlopust odobril. Kdor delavca o-dpokldče, da tudii zahtevek za povrnitev stroškov ali škode, ki jo je eventualno utrpel delavec zaradi prekinitve dopusta. 30. člen Skrajšani delovni čas iz kakršnihkoli razlogov v ničemer ne vpliva na razporeditev dopusta. 4, Odsotnost z dela z nadomestilom osebnega dohodka 31. člen Delavec ima pravico biti odsoten in dobiti nadomestilo osebnega dohodka v naslednjih primerih: zaradi smrti zakonca, otrok in ožjih sorodnikov, kd živijo v skupne gospodinjstvu, ali če je skrbnik pogreba 3 del. dni zaradi smrti staršev, staršev zakonca, bratov, sester 2 del. dneva zaradi rojstva -otroka - 2 del. dneva zaradi poroke 2 idled, dneva zaradi selitve 2 ded. dneva ob vpoklicu na orožne vaje in ob povratku z orožnih vaj po en dan 2 del. dneya ob vpoklicu na odsluženje, dosluženje vojaškega roka 3 dal. dni — v isfaöaju težje bolezni ožjega -sorodnika, v kolikor zdravnik javne zdravstvene službe ne more dodeliti bolniškega dopusta in če aid v družini nikogar, ki bi negoval otnoika, resničnost pogoja potrdi zdravnik 3 del, dni Delavec je upravičeno odsoten po tem členu, če je nastopil razlog iz prejšnjega odstavka in če je o tem izposloval odobritev svojega nadrejenega. Odsotnost po tem členu ne more v nobenem primeru biti daljša od 7 delovnih dni v koledarskem letu. 32. člen Pravico do odsotnosti ih nadomestila v smislu prejšnjega člena ima delavec tudi, če ga zadenejo elementarne ali druge nezgode, vendar sme odsotnost trajati največ 7 dni v posameznem koledarskem letu. ’ .■ v—'-i :. 33. člen Pravico do odsotnosti in nadomestila .ima delavec V( primeru, kadar se kot predstavnik družbemo-politične ali špc>rtn§r organizacije udeležuje sej, zborovanj, ali tekmovanj, vendar sme odsotnost trajati skupno največ 7 dni v posameznem koledarskem letu. 34. čffen Delavci, izvoljeni v predstavniišika telesa, so upravičeni aia odsotnost z dela z nadomestilom OD toliikio dni v letu, kolikor je potrebno, da se udeležujejo zasedanj in opravijo svoje predstavniške dolžnosti. 35. ölen Odsotnost po členu 31., 32. in. 33. tega pravilnika odobrava kadrovska služba podjetja v sporazumu z vodjem delovne ali organizacijske. enote. V izjemnih primerih, kadar je odsotnost nujna in upravičena daljša od 7 dni, odobrava UO podjetja. 36. člen Delavec ima pravico bili odsoten z dela in dobiti nadomestilo osebnega dohodka, če se strokovno ali družbeno-ekonomsko izobražuje po pogojih, kakor jih določa Pravilnik o izobraževanju v Železarni Štore. Trajanje odsotnosti z nadomestilom osebnega dohodka je za izobraževanje omejeno in sicer: Delovnih dni a) za pripravo na zaključni izpit pa zahtevnejšem tečaju, seminarju 2 b) za vsak izpit na poklicnih šolah in šolah II. stopnje 1 c) za pripravo na zaključne izpite na poklicnih šolah ali šolah H. stopnje 16 d) za vsak izpit na višji ali višoki šoli 2 Za-primere pod b), c) in d) se odobri tudi več dni, če je s statutom šole tako določeno. e) iza ‘diplomski izpit na višji ali visoški šoli 20 Pravico do odsotnosti po posamezni osnovi iz prejšnjega odstavka je enkratna. Delavec ne more zahtevati odsotnosti z nadomestilom osebnega dohodka za ponovitev izpita. Izpolnitev pogojev za odobritev odsotnosti po prejšnjih odstavkih ugotavlja kadrovska služba. Za vse druge primere izobraževanja, ki niso zapopadeni v prejšnjih odstavkih tega člena, odobrava odsotnost z nadomestilom upravni odbor podjetja za čas do največ 30 dnii, nad 30 dni pa delavski svet podjetja. . 37. člen Višino osebnega dtohioidka za čas odsotnosti z dela v smislu členov 31., 32., 33., 36. tega pravilnika, se obračunava enako kot nadomestilo za čas rednega dopusta. 38. člen „ V času noseönioisti’in poaioiđa dima delavka pravico do porodniškega dopusta v trajanju 133 dimi neprikiinijeno. Na podlagi adravniiškegia teviiida lahko delavka začne poroidtaiški dopust 45 dnii pred porodom, Obvezno pa 28 dnii pred porodom. 5. Odsotnost z dela brez nadomestila osebnega dohodka 39. člen Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila osebnega dohodka. Odsotnost z dela brez nadomestila osebnega dohodka se v izjemnih primerih lahko odobri delavcu za osebne opravke, kadar to ni v škodo proizvodnji ali poslovanju in kadar so za to utemeljeni razlogi, zaradi katerih delavec prosi za tako odsotnost. 40. člen O odobritvi odsotnosti z dela brez nadomestila osebnih dohodkov do 6 dni odloča vodja kadrovske službe ali od njega pooblaščena oseba, v soglasju z vodjo enote. O odobritvi odsotnosti do 30 dni odloča upravni odbor podjetja, a nad 30 dnii DSP. 41. čl en Za čas odsotnosti z dela po členu 38. tega pravilnika, ostane delavec še naprej član delovne skupnosti, njegove dolžnosti im pravice,, ki se pridobe z delom na podlagi dela v podjetju, pa mirujejo. Delavec, ki koristi dopust po čl. 39. plača sam vse morebitne dajatve za socialno zavarovanje. 6. Državni prazniki 42. člen V praznikih, ki so proglašeni z zveznim ali republiškim zakonom, ima delavec pravico do počitka. Ti dnevi so: — Novo leto: 1. in 2. januar — Prvi maj: 1. in 2. malj — Dan zmage: 9. maj — Dan republike: 20. im 36. november — Dan borca: 4. julij Če pade praznovanje katerega od teh dni na nedeljo, je dela prost naslednji delavnik. — Dan vstaje slovenskega naroda: 22. julij — Dan spomina na mrtve: 1. november — Mednarodni dan žena: 8. marec; je dela prost plačam dan za žene zaposlene v Železarni Štore. 43. člen Z dnem, ko se uveljavi ta začasni sklep, preneha veljavnost členov 16, 16, 17 im 18 Začasnih sklepov, kli ph je delavski svet 2Š sprejel na svoji seji dne 2:3. 7. 1065. Prav tako preneha z dnem uveljavitve teh določil poglavje VI. Pravilnika o delovnih razmerjih ZŠ, sprejeto na seji delavskega sveta podjetja dne 17. 1. 1962. Ta začasni sklep začne veljati, ko ga sprejme delavski svet podjetja, uporablja pa se od 1. 1. 1966 dalje. Določila tega sklepa tolmači UO podjetja. Preidsednk DSP Oovirk Franc 1. r. KLINAR BOJAN - OBČINSKI PRVAK Ni več le naključje, da naši mladi smučarji prodirajo v sam vrh smučanja celjske občine, ampak je to odraz sistematičnega dela preko tečajev in skupnih treningov z mladimi perspektivnimi smučarji v Štorah. Vsi naši najmlajši tekmovalci vsako leto neprestano pričakujejo za njih največjo smučarsko' prireditev — občinsko prvenstvo pionirjev. Tako nestrpni .so biti tudi letos pa čeprav bi se skoraj zgodilo, da bi naši najboljši ostali doma, ker se organizator prireditev ni spomnil povabiti naše društvo na občinsko prvenstvo, ki je bilo 30. januarja 1966 pri Celjski koci. No kljub vsemu smo pravočasno pripeljali na start naše najboljše pionirje in dokazali so, da lahko nastopajo na takšni prireditvi kot je’ občinsko prvenstvo za pionirje v veleslalomu. REZULTATI MLAJŠIH PIONIRJEV: 1. Marko Meznarič 0:44,0 * SK — Celje 2. Blaž Deržak 0:49,6 SK — Celje 3. Mladen Zelič 0:52,4 Štore 4. Rado Kolšek 0:52,8 Štore 5. Gojko Klinar 0:54,1 Štore 6. Mark«'Cetina 0:57,0 SK — Celje 7. Zmago Kavčič 0:50,2 SK — Celje itd V tej skupini je nastopilo 27 tekmovalcev. V naši ekipi je nastopil tudi najmlajši pionir prireditve MITJA OCVIRK, ki je s svojo vožnjo navdušil množico gledalcev, zasedel pa je 17. mesto z rezultatom 1:22,5. Eden naših najboljših mladih smučarjev ALEŠ KAVKA je v zadnjem delu proge nesrečno padel, tako, da je od tekmovanja odstopili» V skupini mlajših pionirk je tekmovala JASNA VEBER, ki se je uvrstila na odlično tretje mesto. REZULTATI STAREJŠIH PIONIRJEVI 1. Bojan Klinar 0:73,8 Štore 2. Janko Nunčič 0:71,9 SK — Celje 3. Stanko Skoberne 0:71,0 SK — Celje 4. Srečko Vodeb 0:70,4 Štore 5. Igor Benkoč 0:68,5 SK — Celje 6. Milan Kolšek 0:66,4 Štore 7. Ivan Vrečar 0:65,8 Štore 8. Rudi Kušar 0:63,7 SK — Celje 9. Jože Damjan 0:59,5 Vojnik 10. Dušan Vodeb 0:60,0 Štore itd. . SMUČANJE --— V skupini starejših pionirjev je nastopilo 29 tekmovalcev. Vsekakor je največji uspeh od naših tekmovalcev dosegel BOJAN KLINAR, ker je osvojil naslov občinskega prvaka v starejši skupini pionirjev za leto 1966. Vsi naši tekmovalci-pionirji so med prvimi desetimi. — Kot Bojan tako so tudi ostali naši tekmovalci častno zastopali naš kraj in si močno želimo, da bi tudi v bodoče dosegli podobne uspehe. Tine Veber PONOVNO SKUPAJ NA SMUČEH Lahko trdim, da postaja pri nas že tradicija organizirano zimovanje na Sivetiiiii v času zimskih počitnic. Že drugi dan počitnic je odšla prva skupina 30 mladih smučarjev na 6-dnevni smučarski tečaj na Svetino. V tej skupini iso bili zbrani našii mladi smučarji tekmovalci in vrsta mlajših nadarjenih in prizadevnih smučarjev. Ko smo prišli na Svetino smo bili vsi izredno razpoloženi, kjer nas je pričakalo idealno vreme za smuko. Takoj smo pričeli z redno vadbo in vseh šest dni vadili na snegu dnevno po 5—6 ur na terenu ob vlečnici. Skupina mladih tekmovalcev je med časom tečaja vadila tudi veleslalom in smuk na tekmovalni progi pri domu ZB na Svetim pod vodstvom tov. Cater Pavleta. Zadnji dan popoldne so bile organizirane tekme za vse udeležence tečaja in sicer v slalomu in veleslalomu. REZULTATI: ' Veleslalom mladih tekmovalcev: 1. Bojam Klinar 25,2 selk. 2. Vlado Magamja 25,6 sek. 3. Milam Kolšek 25,8 isek. 4. Srečko Vodeb 26,2 sek. 5.-6. Dušam Vode-b 26,8 sek. 5.—6. Franc Vrečar 26,8 sek. itd. SLALOM MLADIH TEKMOVALCEV: 1. Jože Stoj am 35,8 sek. 1. Vlado Magamja 36,8 sek. 3. Bojam Kimar 39,0 sek. 4. Dušan Vodeb 39,2 .sek. 51 Srečko Vodeb 40,6 sek. itd. SLALOM OSTALIH ČLANOV: 1. Aleš Kavka 47,2 se;k. 2. Gorazd Tratnik 50,0 «ek. 3. Rado Kolšek 50,6 sek. 4. Mladen Zelič 51,1 sek. 5. Damjan Klanjšek 51,6 sek. itd. Po končanem tekmovanju je prva skupina zadovoljno zapustila Svetimo a že drugi dan so prišli novi večina začetnikov. tečajniki med katerimi je bilo Z razliko od prve skupine tečajnikov smo z drugo Skupino prede- lali snov osnovnih elementov šole smučanja. Ob zaključku tečaja jih je bilo z zadovoljstvom oipazovati 'kako so ise znali ob koncu strmine zaustavljati z lepimi plužnimi zavoji. Tudi drugi skupini smo zadnji popoldan organizirali tekmovanje in skupini, rezultati .pa so bili naslednji: jih .razdelili v dve starostni STAREJŠA SKUPINA — SLALOM 1. Srečko Tofant 41,7 sek. 2. Srečko Zupanc 45,7 sek. 3. Darja Osterman 51,2 sek. 4. Marjam Božnik 57,2 sek. 5. Iztok Barborič 61,8 sek. itd. MLAJŠA SKUPINA — SLALOM: 1. Zdravko Lubej 46,0 sek. 2. Mojčii Šlatav 49,6 sek. 3. Rasti Knez 52,2 šek. 4. Zoran Lubej 58,2 sek. 5. Milam Jager 59,7 Sek. itd. Ob zaključku zimovanja na Svetlini smo se vsi veselili doseženega uspeha, tečajniki predvsem za prijetno preživele zimske počitnice, organizator pa za dvig smučanja v Štorah. Po končanem tečaju na Svetini srno imeli namen v Štorah organizirati še tečaj za predšolske otroke in .za tiste, ki se iz raznih razlogov tečaja na Svetini niso mogli udeležiti, toda na žalost, sneg je izfcop.net. Prepričani smo, da bodo še ugodne zime, tako, da bomo lahko še ostale naše najmlajše učili in naučili smučati. Eden izmed udeležencev, Šalamon Bojan, učenec iz ŠIKC nam je poslal o tečajih tudi naslednji dopis: Tudi letos so mnogi pionirji in mladinci preživeli svoje počitnice na Svetini. Imeli so smučarske tečaje. Mnoge so privabili lepi smučarski tereni, posebno pa vlečnica, ki so jo odprli to smučarsko sezono. Marsikdo je poleti prispeval z udarniškim delom, da so lahko otvorili vlečnico že letos. Na koči so se razvrstile kar 3 skupine, ki so se pridno vadile smučarskih veščin. Imeli so začetniške in nadaljevalne tečaje. Vreme je bilo lepo, saj je skoraj vse dni sijalo sonce. Dnevni program je bil pester, pa tudi malo utrudljiv, saj so dnevno smučali od 5—6 ur. Po večerji pa so igrali razne družabne igre, gledali televizijo pa tudi zapeli. Tako so dnevi hitro tekli. Prišel je zadnji dan, ki so ga vsi nestrpno čakali, saj so imeli zadnji dan priliko, da so v tekmovanju pokazali, kar so se v teh šestih dneh naučili. Potem je bila razglasitev rezultatov. S tem se je šestdnevni tečajniški program končal. Z zadovoljstvom in polni lepih vtisov so se vrnili v svoje šolske klopi. Tine Veber Mladinci obiskali EMO Pred mesecem dni ali točneje 26. I. 1966 je mladinska organizacija Železarne Štore organizirala eksfeurzdjio v znano, celjsko tovarno posode EMO. Kljub temu, da je bil ogled tovarne napovedan za popoldansifci čas, se je pred tafcmajtšno tovarno zbralo precejšno število mladincev, pa tudi starejših, da si ogledajo to renomirano podjetje, ki je znano -tudi izven naših meja. To, da je bil ogled tovarne poučen in zanimiv, o tem ne bi pisal. Vsak, ki je kdaj le prestopil prag tega marljivega kolektiva, ki je tako kot tudi ostala podjetja, zašlo po ref orani v nekoliko bolj težaven položaj. Seveda pa so to težave le plod gospodarske reforme, ki je vnesla precej zmede nasploh in povsod. No, tako sem slišal! Bolj kot dejstvo, pa se mi vsiljuje misel, da so takšne ekskurzije potreba, če že ne nujnost, kajti vsak človek, posebno pa še mlad, mora znati ceniti vsakršno delo in ga pravilno vrednotiti. Zato smatram, da bi bilo prav koristno, če bi do takšnih ekskurzij še prišlo, kajti v Celju in okolici je še dovolj podjetij, ki so vredni vpogleda. Imam pa občutek, da nekdo ispi .spanje pravičnega — in če ga, smo krivi vsi! Pravim vsi zato, ker v,si kot celota odgovarjamo, da do takšnega spanja ne pride. Politični dogodki, ki vznemirjajo svet, .so akualini, ne samo pri nas, ampak povsod v svetu, saj gre za lobranitev svetovnega miru. Zato mislim, da bi mladinska organizacija lahko organizirala različna predavanja saj tem je več kot dovolj. Slično kot torkova tribuna, ki jo organizira delavska univerza v Celju. Drži, da je vse to povezano s finančnimi stroški, vendar smatram, da je pametneje uporabiti jiih tako, .kakor organizirati .razne izlete, ki iso mimogrede povedano internega značaja in pride v poštev le nekaj agilnih mladincev. V opravičilo si naj napišem le to, da obvestilo o tem, ali hočem prispevati poldneven zaslužek za izgradnjo kluba v Celju sem dobil — obvestila o kakšnem izletu pa ni bilo in zaman hi ga tudi pričakoval. Torej Tesnico poznamo, dejstva tudi im isprejeiti jih moramo takšna kot so, pa zato kličem: »Mladina prebudi se!« Ulaga Tone, OTK * V KLINAR BOJAN — REPUBLIŠKI PRVAK Med redakcijo smo izvedeli, da je Klinar Bojan na republiškem prvenstvu na Zelenici v veleslalomu v, kategoriji starejših pionirjev zasedel prvo mesto. K izrednemu uspehu čestitamo. POPRAVEK X V 12. številki našega glasila iz lanskega leta je bilo v članku »Krajevna skupnost« objavljeno, da posestnik Ocvirk Anton prekomerno uničuje krajevno cesto na Pečovju. Po izjavah lastnikov je cesta last Ocvirk Antona itt Vizjak Franca, ker gre po njunih posestvih. Cesto vzdržujeta sama. V januarju 1966 Novo sprejeti člani kolektiva GOLEŽ Cirila RUDOLF, doma v Krajnčiči ;pri Šentjurju, NIK delavec, valjarna; ARH Antona ANA, doma v Šentjurju pri Celju, SS uslužbenka, priprav,mica v mehanični delavnici, sprejeta pogodbeno za določen čas; SELIČ Franca MARTIN ,iz Tana pri Šentjurju, NK delavec, valjarna. Odšli iz podjetja VERDINEK Antona STANISLAV, skladiščni delavec PK, v skladišču, odšel ,po lastni želji iz podjetja; KOZAR Martina MIHAEL, varilec potisne peči v obratu valjarni, star 56 let, je bil zaposlen v tem podjetju preko 20 let, sedaj pa je invalidsko upokojen; TRDINŠEK Alojza VIKTOR, zafeladalec ingotov v valjarni, je odšel iz podjetja po lastni želji; BERLOŽNIK Valterja VALTER, elektromehanik v elek-troobratu, je umrl. Poročili so se: VIDIC MILAN iz livarne sive litine; SMOLE ANDREJ i,z jeklarne; TRI VIČ OB,RAD iz valjarne; VREČKO ANTON iz mehanične delavnice. Čestitamo! Naraščaj v družini so dobili: GAJŠEK JOŽE iz elektrooibra-ta; GRAČNER ANTON iz valjarne; PUNGRŠEK Karl iz obdelo-valnice valjev; FILE J FRANC iz valjarne; PUNGRŠEK KARL iz elektroplavža ter ZUPANC OTMAR iz livarne sive Litine. Čestitamo! IZOSTANKI v mesecu decembru 1965 Zaradi ‘bolezni je bilo izgubljenih 2575 delovnih dni, zaradi rednega fetnega dopusta 4.081, zaradi izredno plačanega dopuista 120, zaradi opravičenih izostankov 52, zaradi neopravičenih izostankov 35 ter zaradi ostalih izostankov 513 delovnih dni, torej skupaj 7386 delovnih dni. KRŠITVE DELOVNE DOLŽNOSTI V mesecu januarju 1966 je bilo s pravomoćno odločbo izrečenih osem. ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti. Delovno dolžnost so prekršili naslednji člani naše delovne iskupnoisti: NAPRET Marjan, iz razvojnega oddelka, je namenoma podal napačno analizo — javen opomin. . SPOLENAK Jože, iz razvojnega oddelka, je namenoma podal napačno, analizo — javen opomin. ŠTEFANIČ Edi, iz livarne sive litine, je neopravičeno izostal z dela — javen opomin. BOBEK Jože, iz livarne sive litine, sli je neupravičeno pridobival materialne koristi — javen opomin. ROMIH Ivan, iz livarne sive litine, je večkrat neupravičeno izostal z de,la — zadnji javen opomin. POTOČNIK Ivan, iz elektroplavža, je b.il premalo pazljiv pri delu — zadnji javen opomin. ARBAJTER Ludvik, iz jeklarne, je prišel vinjen na delo — zadnji javen opomin. GRAČNER Ivan, iz jeklarne, je-neopravičeno izostal z dela — zadnji javen opomin. NEZGODE LIVARNA VALJEV Lešnik Edi je odpiral prehodno odprtino plamenične peči. Nenadoma je železo priteklo z vso silo skozi odprtino in brizgnilo naokrog ter ga opeklo po levi roki in vratu. LIVARNA SIVE LITINE Šket Alojz je obešal .ulitek na kavelj žerjava. Medtem je žerja-vovodja samovoljno začel dvigati, zaradi tega je imenovanemu stisnilo kazalec na levi roki. Fenko Jože je postavljal z žerjavom prekucnik na progo. Pri tem ga je stisnilo za četrti prst na levi roki. Gračner Peter. Pri mešalcu peska je dvignjeni pokrov nenadoma padel nazaj in mu poškodoval levo roko na hrbtni strani. MEHANIČNA DELAVNICA Pantner Stane. Pri rezkanju kontaktne čeljusti je nehote pri-. jel za vpenjalni vijak; ročica rez-kalnega noža ga je udarila po četrtem prstu leve roke in mu ga poškodovala. Koritnik Mihael. Med popravljanjem pločevinaste strehe na livarni valjev se je dotaknil glavnih drsnih vodov za žerjav, ki so bili pod napetostjo. Zaradi električnega sunka je za krajši čas izgubil zavest. ENERGETSKI OBRAT Selinšek Janez. Med brušenjem jeklenih segmentov mu je priletel drobec v desno oko. PROMET Jager Jože. Med premikom nor-malnotirne lokomotive v Samcu so nenadoma udarili v lokomotivo 4 vagoni naloženi z grodljem, ki so ušli z elektroplavža. Pri trčenju je sunek vrgel imenovanega ob steno kabine, kjer si je poškodoval rebra na hrbtni strani. Mlakar Bogomir je pri trčenju vagonov v lokomotivo udaril z glavo ob trd rob v kabini in se poškodoval na zatilju. EKSPEDIT Kores Janez. Pri razkladanju grodlja mu je na ledenih tleh spodrsnilo, da je padel na skladovnico grodlja in se udaril na levo podrebje. Na poti na delo in z dela so se poškodovali: . Dolšek Anton iz jeklarne je padel in se udaril na nart leve noge. Tanšek Emil iz livarne valjev si je pri padcu poškodoval hrbtenico. Drobne Franc iz livarne sive litine je pri vožnji s kolesom padel in se udaril na desni kolk. Volf Vinko z ekspedita je na ledeni poti padel in si poškodoval desno roko. Cene Ivan z elektroplavža je na poti z dela padel na ledu in se udaril na desno stran reber. Članom kolektiva in vsem, ki so ga poznali, sporočamo, da je umrl v visoki starosti upokojenec Železarne Štore Varmočnik Mihael Pokornik je skoraj vsa svoja delovna leta prebil v Železarni Štore. Ohranili mu bomo trajen in lep spomin. Kolektiv Železarne Štore ZAHVALA Ob smrti našega dobrega očeta VERMOČNIK MIHAELA se prisrčno in iskreno zahvaljujemo tov. dr. Šubicu za njegovo požrtvovalno prizadevnost in izredno skrb med časom očetove bolezni. Prav tako se iskreno zahvaljujemo kolektivu Železarne Štore, obratu livarne, vsem znancem, sorodnikom in prijateljem za darovane vence in izraze sožalja. Prav tako hvala vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji po. ti. Posebna zahvala društvu upokojencev, obema govornikoma na odprtem grobu, pevcem DPD Svobode, dobrim sosedom in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in lajšali gorje ob težki uri. Žalujoči hčerki z družinama ZAHVALA Preko našega glasila »Štorski žaležar« se želim zahvaliti za izkazano pozornost in vsa darila, ki sem jiih prejel ob vstopu v zasluženi pokoj v,sem članom delovne enote in obratovodstviu energetskega obrata. Obenem pa jim želim veliko delovnih uspehov v letu 1966. Jože Vidmajer FILMI V ŠTORAH 5. — 6. 3. 1965 »ČUDODELKA« ameriški film 12. — 13. 3. 1966 »TRIGLAVSKE STRMINE« slovenski barvni film 19. — 20. 3. 1966 »ZMAGOVALCI« ' angleški CS film 26. — 27. 3. 1966 »ČLOVEK GRE ZA SONCEM« sovjetski barvni film Smrt je nepričakovano iztrgala iz naših vrst pridnega, skromnega in vestnega delavca, elektrikarja iz elektro-obrata Berložnik Valterja Na njegovi zadnji poti smo ga spremili 30. januarja 1966. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Kolektiv Železarne Štore ZAHVALA Ob nenadni, prerani izgubi nepozabnega ljubega sina, brata Valterja BERLOŽNIK A se iskreno zahvaljujemo kolektivu za spremstvo na njegovi zadnji poti in za lepe vence, ki so posuli njegov zadnji domek. Posebno hvala obratovodji tov. Srečku Krajncu za prelepe besede slovesa, pevskemu društvu za ganljive žalo-stinke, kolektivu elekro delavnice in energetskega oddelka za darovane vence. Vsem še enkrat srčna hvala. V globoki žalosti: Valterjeva mama, brat Slavko in sestra Marinka