BLAZNIKOVO POSVETILO V PREŠERNOVIH POEZIJAH
Studijska knjižnica v Kranju hrani izvod Prešernovih Poezij iz leta 1847, ki ima na tretji strani s svinčnikom napisano nemško posvetilo:
MEINEM FREUNDE HERRN JOH. GUTMAN ZUM ANDENKEN. JOS. BLASNIG.
Omenjeno knjigo Prešernovih Poezij je torej Jožef Blaznik daroval svojemu prijatelju Janezu Gutmanu v spomin. Posvetilo je s svojo roko napisal znani ljubljanski tiskar Jožef Blaznik, ki je med drugim tiskal tudi Poezije. Njegova tiskarna, ki je leta 1959 praznovala 130. obletnico syojega obstoja, je imela pomembno vlogo v izdajanju slovenskih tiskov v Prešernovem času in tudi kasneje. Več o tem glej pod značko Blaznik Jožef v Slovenskem biografskem leksikonu in jubilejno brošuro »130 let Blaznikove tiskarne«, Ljubljana 1959.
Obdarovanec je Janez Gutman. Rojen je bil 1808 v Mokronogu na Dolenjskem, postal 1847 magistratni svetnik v Ljubljani, bil leta 1848 začasni ljubljanski župan, v naslednjih letih pa županov namestnik. Nato je opravljal še vrsto drugih javnih služb, nazadnje je bil 1874 referent okrajne komisije za regulacijo zemljiškega davka v Kranju. Umrl je 6. sept. 1875 na Jezerskem. Leta 1848 je aktivno posegel v marčne dogodke, sodeloval pri ustanovitvi narodne straže, na ustanovnem zboru razložil njen pomen in izdal najnujnejša organizacijska določila, sestavil zahvalno adreso in bil član odposlanstva, ki je odšlo na Dunaj, ter ob tej priložnosti stopil v Pragi v stik s Slovansko lipo. Po letu 1849 si je prizadeval za ustanovitev realke in univerze v Ljubljani ter se potegoval za enakopravnost Slovencev, predlagal dvojezične ulične napise. (Glej v Slovenskem biografskem leksikonu pod značko Gutman.)
Tega Janeza Gutmana, moža na visokih javnih položajih, imenuje Blaznik svojega prijatelja. Zanima nas, kako je mogel Blaznik temu svojemu prijatelju posvetiti ravno Prešernove Poezije.
Iz ugotovitev Avgusta Zigona (Zapuščinski akt 1904, str. 8—11 in Komentar k Prešernovi čitanki 1922, str. 73—74) ter iz dopolnitev Jaka Zigona (Naši razgledi 1960, str. 62) vemo, da je Blaznik kmalu po Prešernovi smrti — 15. marca 1849 — odkupil vse še neprodane izvode Poezij, kakih 600 nevezanih in 150 vezanih. To zalogo je počasi prodajal in tudi poklanjal. Preostalih 190 neprodanih izvodov je od njega odkupil ljubljanski knjigotržec Oton Wagner leta 1865, da je 1866 lahko založil Levstikovo izdajo v Klasju.
Iz povedanega sklepamo, da je Blaznik daroval Poezije prijatelju Gutmanu med letom 1849 in 1865. Ce pa upoštevamo, kako pomembna politična osebnost je bil Gutman v letih 1848—1849 in da se je zavzemal tudi za slovenske narodne stvari, potem lahko razumemo, da ga je hotel Blaznik posebno razveseliti in mu morda celo izkazati priznanje ravno s slovenskimi Poezijami, ki jih je pravkar dobil v last. Zato smo upravičeni postaviti nastanek posvetila in obdaritev v leto 1849.
Gutman se je na naslovno stran Poezij s črnilom podpisal in pesmi hranil v svoji knjižnici. Njegova družina jih je imela tudi še po njegovi smrti, dokler jih ni njegov sin Emil Gutman, ki se je 1897 preselil v Gorico, podaril skupaj z zbirko 163 knjig gimnaziji v Kranju. (Poročilo kranjske gimnazije 1900, str. 32.)
Na gimnaziji je dobila knjiga na naslovno stran dva žiga, žig gimnazije in žig učiteljske knjižnice. Poezije so bile sprva broširane, o čemer še sedaj pričajo sledovi na zelenkastem ovitku, ki je bil ob vezavi odstranjen. Gimnazija je dala Poezije vezati
199
tudi zaradi tega, ker je imela v knjižni omari samo ta izvod, zakaj prvi izvod, kupljen v šolskem letu 1869/70, se je izgubil najbrž v času, ko je bila gimnazija za nekaj let ukinjena. (Program kranjske gimnazije 1870, str. 26.)
Med nacistično okupacijo so bile naše Poezije hkrati z drugimi slovenskimi knjigami izločene iz gimnazijske učiteljske knjižnice in začasno odložene v neko šupo pri gasilskem domu. Od tam jih je skupaj z večjim številom slovenskih knjig spravil stanovalec v sosedni hiši na podstrešje gradu Kieselstein. Tam so knjige v vlagi in prahu dočakale osvoboditev, nakar so bile jeseni 1952 oddane Studijski knjižnici, kjer se hranijo med prešerniani.
S temi pojasnili je prikazana dosedanja pot Poezij in navedena vrsta njenih dosedanjih lastnikov. Ta prispevek k prešernoslovju objavljamo ob ustanovitvi Prešernovega spominskega muzeja v obnovljeni pesnikovi hiši v Kranju.
Stanko  B u n C
200