Za poduk in kratek čas. Otok Ciper ali Kiper. Pra7 je zadnji ,,Slo7. Gosp." rekel, da so zviti Angleži ugrabili mastno pečenko 7 še 7edno bogati in veliki kuhnji tnrškega sultana, ko so h njega zbagljali veliki in rodo^itni otok Ciper ali Kiper. Zra^en Sicilije in Kaudije alo^i ta otok najbolj in že od staroda^nib 5aso7 med 7semi, ki se 7 Srednjezemnljskem morju nabajajo. To je bil tudi uzrok, da so se ga razni narodi skuaali polaatiti. Kakih 2000 let pred Kristusom so pognmni Feničauje prvič prijadrali, se na njem naselili in ga obljudili. Krasna mesta, lepi trgi, 7e8ele 7esnice, rodne nji^e, prijazni 7inogradi, bujni 7rti, bogati rudniki, so 7 teku nekaterib stoletij uastali. Otok je kmalu zarad S7oje lepote, bogastva, kraenib možkih in žensk, potem za^olj 87ojib prijaznih gaje7, goatih šum, tako mo5no začel slo^eti, da so paganaki ljudje dale6 na okrog rnislili, da so se 8ami nebeski bogo^i tje podali, ondi naselili, da bi tam prebi^ali 7 veli6a8tnih tempeljnib, kojib so jim pozidali, po mestih, po gorah, ob 7edno šume6em morju ali po tihib bladnib gajih ali na strmih 7išinab. Ovi sloves je pa kmalu pri^abil grabljivih sosedo^ in so7iažniko7. Pr7i so 5ez morje pritianili Egipcani, za njimi Perzijanci, potem greškomakedonski kralj Aleksander Veliki "in naposled Rimljani. Za cesarja Gaja Kaligule sta na paganski otok stopila 87. Pa^el in Barnaba, apostola Gospodo^a 1. 43. po Jezuao^em rojst^u. Seme božje besede je palo na rodo^itno zemljo. Mnogo paganov, med njimi sam rimski poglavar otoka, namreS prokonzul Sergij Pa^el, se je pokristijanilo. Polagama je novo kra5an8t70 popolnem spodrinilo staro paganstvo. Tempeljne krivih bogo7 an podrli ali 7 kračanske cerk^e spremenili. Izmed 87etih mož otoka Ciperskega slo^i poaebno 87. Spiridion in 87. Epifanij. Dolgo let je otok uži^al mir pod binzantinskimi ali carigraškimi ceearji, dokler jim ga niao začeli kaliti mohamedan.ski Arabi, ki so se polastili S7etib dežel in Jeruzalema ter kakor straho^ita po^odenj razlili po Aziji in Afriki, cel6 južnej E^ropi žugali. Proti no^im so^ražnikom so se 7zdignili za Kristusa in 87ete dežele 7neti e7iopski narodi. Nastale so križarske 7ojske. Na tiso5e biabiib 7ojš6ako7 z pogumnimi kralji je 7relo 7 jutro^e dežele blizu 200 let. S^etih kraje7 sicer niso mogli za 78clej oteti, 7endar pr7o silo mohamedanskemu na^alu 80 precej ukrotili. Med križarji bil je tudi angleški kralj Rihard, zarad s^oje brabrosti imeno^an: la^osrcnik. Ta se je 1. 1191. polastil celega otoka Ciperškega in ga kralju Jeruzaleniskemu Guido-tu iz francoske rodbine sla^uih Lusignano7 izročil. Zadnji kralj iz te rodbine je lepi otok zapustil 87ojej žeui Katarini Kornarskej, rojenej Bene5ankej, ki je pa 7se izro5ila Bene5anskej republiki 1. 1510. Ali samo 61 let so otok poaedali BeneSani. Kajti 1. 1571. jim ga je izvil turški sultan Selim. Uže leto poprej se je na otok pripeljalo 50.000 Turko7 ua 200 ladijab ; portugalaki jud Nassi jim je kazal pota. Celih 7 tedno7 ao se kristijani hrabro branili 7 gla^neiu mestu Nikoziji. Naposled 7derejo divji Turki v mesto, poaekajo 20.000 kristijano^, 2000 pa jib 7 sužanst^o prodajo. Pomorsko mesto Famagusta se je še cela 2 meaeca dalje branilo. Hrabri po^eljnik Bragadino hotel je aebi in 870jim ži^ljenje rešiti in torej poprosil, naj mu turški paša do7oli pro8t odhod, potem se hoče udati in prepustiti mesto. Grdobni Turek je odhod do^olil, toda komaj kriatijani vrata odpi-6, že ae turake drubali uad nje zaženejo in 7se posekajo. Bagiadino bil je ranjen in živ ugrabljen. Turški 7ezir ga da zabosti, mu kožu izdreti iu z slamo uapbano obesti na jadro S7oje ladije. Od tiste dobe do deneanjega dne je sla^ni otok Ciper 7zdiho?al pod turškiui barbarat^om. Zemljišče je postalo last turškib 7elikaae7, kriatijani pa podložna iu tla6ena: raja. Prejšnji blagostau je zgiuil, velik koa otoka je pusčava. Turki so namrč5 prejsuje gozde poaekali iu paše uapravili za svoje koze in O7ce. Vaako leto prejemal je aultan po 7—8 inilijono7 pijastro7 davka. Dežela je izsesana in sine se jej 7 srečo ateti, da prejde sedaj iz tmš kih rok 7 angleško oblast. Otok *i bo kmalu opomogel; že na prvi glaa, da pridejo Angleži, je cena zemljiacein po d^oje posko5ila. Celi otok meii 250Q milj in šteje okoli 200,000 prebi7alce7, nekateti trdijo, da jib je aamo 150.000, med njinai 6000 pra^ih Turko7. Kri8tijani so 7ečina; skoro 7si govorijo greški: po 7eii so greški razkolniki ter iniajo S7ojega nadakofa 7 Nikoziji. Katoli6ano7 je kakih 500 poleg 1000 MaronitO7, z kat. Cerk^ijo zedinjenib. Izbodnji del otoka je 7e5jidel ra7en, zabodnji pa gorat. Poaamezni brego^i so po 6000 in 5000 5ie7ije7 ^isoki. Zemlja je povsod jako rodovitua. Piidela se 7aako leto kaj lepe pšenice, ječmena. Nekdaj so imeli mnogo pavolakib dreves in so po 15000 cento7 pa7ole piidelali, tudi cukio^o trstje so gleatali pa 8edaj že oboje ce!6 popuš6ajo, namesto O7ib pridelko7 rabi jim aedaj broš5 za pridela70 rudeče brošče^e bar^e. Od nckdaj pa slo^i črno-rudeče,sladko in močno Ciproško 7ino. Pridela se ga na leto po 250000 7eder. Maogo dobička 7i-že prebi^alcem oljkino dre^je, ki jim daje mnogo iu žlabtnega oli^inega olja. Jako lep in suažeu je tudi gips, katerega se neznano 7eliko nahaja po raznib i udah ter ae ga mnogo razproda in iz^ozi 7 tuje dežele. Glavno mesto je bolj na sredi otoka. Pra^ijo mu Nikozija, se bolj pogosto pa Levkozija; št.eje saino 15000 prebi7aice7; spo- mina 7redna so ae primorska mesta: Larnaka, Famagusta in Limiso. Tukaj raste najboljae ciproško 7ino, 7 Larnaki pa so Angleži prvič izbarkali 10.000 vojakov, kojih so tje iz Malte naglo pripeljali. Otok Ciper, Kipros ali Kiper je sedaj 7 angleakib rokab. Smešničar 29. Star pijanec leži 7 postelji mo5no bolen. Trealika ali 7ro5ica ga mo5no Z7ija. D7a dohtarja in eden padar se pos^etujejo, kaj in kako bi se boleniku pomagalo. Napoaled re5e eden : gospoda, pred 78em bo treba delati na to, da se mu odpravi viočica in huda žeja. Bolenik pa, ki je to slišal, se oglasi 7 postelji reko5:,,gospodje, ne skrbite se pre7e6, pomagajte mi le zoper vročico, žeju ai bom že sam vgasnil.